1ESMASTI IR1SH 'VI TEMU JE PERDJANO ALI ,SVETE DESHELE, )I»4 HOJE JESOSOVE PO ,SVETI DESHELI . I* H« SLOVEIVIIi J. S, sf<> Sa prodaj pcr PaternolU 18 * 5 . / 65160 'j • V 'W \ V \ u PALESTINE }2.CC o gm&SSiST B^SLViŠL Sigma* Pred fheft fto leti fla shiv^la. knes Rihard ino knesinja Notburga na fvojim ftarim gradu na gorazhini fterme fkale. Dvoje otrok fta imela; prav zhedniga fina, ki mu je bilo Ladiflav ime, ino salo hzher Katrizo. Perva 1'kerb blagiga knesa ino bogabojezhe knesinje je bila fvoja otroka ker- fhanfko v’ ftrahu boshjim sredi ti, in veliko fta fi persadevala brumua, poniskna, pokorna ino bogabojezha otroka imeti. Per ti fak i perloshnofti fo fkerbni ftarflii jima isvelizhaurki nauk dajali. Euiga dne, ravno je fonze zhres hribe perfijalo, gredo knes s’ fvojima otrdkama na polje, fpomladi je bilo, gledat, kako fe pomlad ljubo rodi, ino kako ftvarniza ali iw»+MTa novo obleko dobi. Otro¬ ka, ktcrima je bila lepa ftvarniza lamo zhudo, prafhata ozheta, kdo je "ftvarni/.i tako lepo oble¬ ko dal, ino kdo je tako lepe rumene roshize po polju nafadil? Ozlie, ko vidijo radovedno!! 6 otrozhizbkov, ino de jima lepota ftvarnize ferze niozhno gine, sazlinejo s’ radovoljnim ferzam otrokama praviti, cfe Bog, ljubi Ozire nebefhki je tifli, ki je vfe, kaikolj vidita, ftvaril. On je zelo ftvarnizo s’ lepim zvetjem olepfbal; on pobarva roslie na polju ino po fenoslietah ali travnikah; on jim daje tudi prijeten duh. On rezke, de nam na drevefnih vejzali shlabtuo fadje sasorcva, ino de nam israfte dofti kruha is zherne sernlje; pa tudi dobriga vinza is goriz. On je nanzbil ptizhize lepo prepevati, de naf rasvefeljujejo, on nam daruje vfiga, kar sa prebivalfhe ino sa shivesh potrebujemo. On vfe lepo lepo naredi, de bi fe njegovih del vefelili, njega zlires vfe ljubili ino nekdaj k’ njemu priflili llie v’ veliko lepfhi kraje, kakor fo tu na semlji, kjer bomo per njemu tudi Ure vezh vefelja vsliivali, kakor ga tukaj vsliivatno pod milim fonzam. Polni ne- beflike radolli pokleknejo blagi o/.be s’ fvojima otrokama na kolena ino Boga flavijo rekozh; Hval’ Boga! dar! vefele Poflile On zlies vfo semljo, Vfe, kar mamo, fmo prejeli Skos Ozhetovo rokd. 7 Kadav fo she ozhe molitvizo dokonzhali, Ladiflav fhe fam od febe tele befede perlta- vi: k Tudi jes ino moja feftra te salivaliva, ljubi Ozhe nebefliki ! sa toliko vefelja, laero nama tvoja lepa flvarniza daje, od ktere fe tvojo modroft, miloft, ino vflgamogozhnoft prav fposnali navuzhiva. » — Skerbni ftarfhi, ker nifo utegnili savolj opravka fvoje otroke uzhiti, pofblejo hzher Katrizo v’ klofhter k’ nunam v’ fholo, Ladiflavu pa ofkerbijo modriga ino brumniga uzbenika. Ladiflavov uzhenik fo bili neki nevtruden duflini paftir, kteri fo ga s’ befedo ino s’ sgle- dam k’ ponislinofti, brumnofti, pokorfhini, ino k’ ljubesni do Boga ino do blisliniga vfelej nagibali. Vezhkrat fo mu rekli : « Brumnoft je sa vfe dobra, ker ima obljubo fadajniga ino priliodniga sliivlenja. » Kadar je sbe Ladifiav odrafil, mu brumen ozbe tale lep nauk dajo: » Ljubi Ladiflav, mladi vites! ( Srezben je zhlovek v’ fvoji nedolslinofti, dokler fe s’ nefrezhnitn grcbam ne fosnani, v’ budc tovarfbije ne salde, ino fe sapeljivzam omotiti ne da; kakor hitro pa tim v’ roke pride, 8 fe mu mirno ferze v’ mravlifhe pregrefhnih shelj premeni, ino s’ ternjem naftlana pot je njegovo shivlenje. Sa to te ljubesnivo fvarim, vari fe takih prefhernih sapeljivzov; sakaj oni fo krivi preroki, sapeljivi ludje; ino « blagor zhloveku, ki po fvetvanju hudobnih ne hodi, na poti takih grefhnikov ne ftoji, ino ne pofeda med takimi safmehovavzi. Oni bojo kakor prah, kteriga veter od semlje pomete. » Varuj fe pa tudi fkritih potuhnjenih hinavzov, oni fo sgra- bljivi volkovi v’ prijetnim ovzhjim oblazhilu; ino kdor fe s' nijmi fprijasni, bo sgubil fvoje pofhtenje ino isvelizlianje. Taki ljudje fo dufhna kuga, ki nevidama po fvetu hodi ino ljudi mori. O koliko pofhtenih mladenzhov je she fkos nefrezhno kugo omotenih ino oftrupljenih, ko¬ liko nedolshnih dekliz ob divifhlvo ino pofhtenje okanjenih!!—Utihni pa tudi vfelej ftrafli, hude ino greflme navade fvojiga ferza, ftrahovaj jih v’ sazhetku, zhuj fam nad febd, de ne samudifh fam febe pokrepzhafti, kadar po tebi veter hude fkufhnjave sahladi, sakaj: « Sovrashnik, veli fv. Peter, hodi okolj, kakor de rezil lev, in ifhe, koga bi posherl. » Ohrani fvoje nedolshno ferze, ino bodi vfelej zhiftih mifel, befed ino djanj, sakaj « zhifta dufha vezli velja, kakor vfe, kar 9 na fvetu fhe toliko ženo ima, » pravi moder Sirah. Vari fc perviga grelia ino beshi pred njim, sakaj: « kdor fe perve ftopinje ne boji, drugo naftopi, tretjo ftori, in’ fkoraj do vrata v’ hudobii tizhi. Perporozhi fe Bogu, Marii de- vizi, ino fvojimu sveftimu Angelju- varhu, prod ga, de naj te pred greliam svefto varje, ino naj te vfelej vodi po poti zbednofti ino svelizhanja. Pridejo pa shaloftni dnevi, o ne obvupaj, ampak fpomni fe v’ tesliavah ino v’ britkollib na Boga vfmileniga Ozheta, de fe njegova fveta volja godi. S’ terplenjem hozhe Bog nafho brumnoft, poterpeshlivoft ino pokorfhino pofkuliti; ako naf najde ftanovilne, bomo najdb per njemu tudi mi veliko plazbilo. S’ terplenjem naf hozhe uzliiti fposnovati revfbino tega fveta, ino fe njega bolj svefto dershali. » — Take koriftne ino isvelizbanfke nauke je dajal brumen ozke fvojimu dragimu Gnu Ladiflavu. — Ljubi ftarfhi uzbite tudi vi tako fvoje otroke, uzbite jih Boga prav fposnovati, njegove zbudne dela premifhlovaii, ino ga sa vfe do¬ brote sahvaliti. Bodite jim svefti angelji - varhi, uzbite jih modriga, brnmniga ino lepiga sader- sbanja, ojftrobno modro jih fvarite, ako grefhijo, zhe pa to ne pomaga, jih pa pravizhno ftraho- vajte, ino sa nje neprenehama molite! Gorje bo ftarfham, ki fvojih otrok po kerfhanfko prav ne redijo, sliivo gajshlo ali loiz.h fr fpletajo, ktera jih bo kervavo tepla. « £ Slabo srejeni olrozi fo kervave fhibe sa reven fvet ino Ita- rifhi ljudomorzi, ki fvojih otrok prav srcdili ne fkerbijo, » pravi fv. Bernard. « Pregrehe raftejo, v nebo sa mafhevanje vpijejo. Angelj boshji klizhe: joj ino gorje! ljudem savolj po- hujfhanja mladiga fveta, ino isliva kupizo ferdl boshje na semljo. » *) tt&TCMBST ŠARILA!!)« Nekiga dne sgodej sbudijo blagi knes La- diflava, ino grejo sh' njim ino s’ drugimi ftrelzi na medvedov lov; sgodua daniza jim je prijasno na nebu migljala. V’ veliki, temni dobravi le lov sazhne. Mladi Ladiflav poda fe globokeje v’ dobravo ino ko po njej fem pa tj e hodi, kar sagleda per nekima vrelzu mladiga medveda, berfh fe v' germovje fkrije, ino vftreli po med¬ vedi, pa ga ni sadcl, medved sagromi, ino v’ berlog sbeslii. ) jSkrivu, 1 -asod. x6. Ladiflav hiti sa njim do berloga. Grosa ga fprehaja, ker premifhluje vifoke pezhine ftrafhniga berloga. Spomnivfhi fe vGgamogo- zhnofti boshje, rezdie: « O Bog, kako modro G ti ta berlog napravil! » Ko tako boslijo modroft premifhluje, kar flifhi milo zhloveihko vpitje fe proti febi ra- slegati, oglaf v’ visokima velbu ali oboku ftra- fhniga berloga shaloflno vpitje milo ponavlja. ( Sliflial je profiti : « O Bog ! kdo fi, vfmili fe, vfmili fe vboge llrote! » Ladillav je bil prav vftnileniga ferza, gre posablijozb vfiga ftraha tjekej, od kodar fe shaloftno vpitje raslega, ino najde, o fre/.hen saklad ! neki ga mladiga niosha hudo ranjeuiga. Od vfmilenja do nefrezhniga vnel Ladiflav mu obesite rano, sadene ga na fvoje rame, ino ga nefe, kakor vfmileu Sama¬ rijan, v' grad. II’ temu pridejo priljudni knes s’ ilrelzmi k' domu, pa kako fe vftrafhijo, ko vidcjo, nevedijo/.hi, kaj fe je sgodilo, 1’vojiga fina nekiga ptujza vfiga kervaviga proti gradu nefti. Shlahlni Ladiflav v’ kraikim rasodene nefrezho ptujza. ISefd ga v’ hifho v’ pofteljo, ino mladi knes mu fant fireshe, ino rano obe- suje. O koljko je vefelje ftarfhev nad vfmilenim ferzam fvojiga fina! 12 Ljubi otrozi ! Bodile ludi vi tako vfmileni ^Samarijani, kakor je Ladiflav bil. Vfmilile le vbogih, naj sbe bojo ptuji, ali domazhi, faj fmo vfi bratje ino feftre, otrozi eniga Ozheta nebefh- kiga. Pomagajte jim, « faj Bogii pofojuje tu, ktir ubogima podeli, ino Bog mu bo s’ obte- ftjo ali zbinshem povernil. » Sain Jesuf vaf opominja k' vfmilenju do vbogih, ki pravi: « Karkolj enimu narmajufhih bratov ftorite, to lte meni ftorili; zlo fhe kupiza (kosarz) mersle vode fvojiga plazbila sgubila ne bo. » Pofebno pa vfmilite fe revnih bolnikov, pomagajte ino poftreshite jim, tolashite jih s’ tim: « De Bog rani ino zeli, ou vdari ino njegova mila roka bo fpet sdravje dala. » Opominjajte jih k’ terd- nimu savupanju v’ Boga, v’ Jesufa Kriftufa, kateri je najboljfhi pomozhnik v’ bolesni. On lam klizhe ino vabi vfe, fofebno pa bolnike k’ febi rekozh.- « Pridite k’ meni vfi, ki fe trudite ino fte oblosheni, jes vaf bom poshivel. » Vfmilena knesova drushina slieli svediti od ranjeniga ptujza, kdo, od kodi je ino kdo ga je ranil? Vfi. fo svello pollufhali kader nefre- zhnik fvojo nefrezho ino krivizo dopoveduje rekozh: « Jes fim Konrad, nefrezhen fin Roberta is Knesnije ...... Moj ljubi ozbe ino veliko drugih vitesov ■( shlahtnih gofpodov ) fo v’ Paleftino v fveto deslielo flili, fe tamkaj s’ krivoverci. sa vero hvislianiga Jesofa hojvat, od tiili krat je sdaj dvajfet let, pa iti fltiha ne duha vezh od tajili. Moja draga mati fo pred obnemi leti od farne shalofli nmerli. Grafhtno ino vfe premoshenje fo mi sapu- fiili, ker (itn'edin delcsh (erb) bil, pa moja shlahta rne je fkos svija/.hnoft bb mojo doto perpravila, vesli toljke nefrezhe fhe fklenejo me umoriti. Ravno ti Ro nozli, ko me je drugi dan sjntri uiinilcni Ladiflav v' bevlogi ltadil, Cm sbesha! is grada, pridem p6sno v’ nozhi v’ temno do¬ bravo k' nekimu Voglarju, ki je tako ufinilen bil, de sne je pod ilreho vscl, »no mi vezhirje duh She nifitn shlize is rok polosliil, kar ftopita dva bradafta nesrsaua moshar v’ jsipizo, me šgra- bita, zhes prag svlezhcts, ino me hudo ranita. V’ bran (itn fe bil liranfkitna mosl|ama poflavil, pa-kaj, ker ftm jima predal) bil. Komaj, komaj jima s’ pornozlijd voglaija v’ berlog sbeslihaj od (labodi na tla padem, in zhakntn sadne ure. Pa bosbja previdnoft, o fkerbua mati! kteri (itn fe v’ roke perporozhil, mi je refhenika podala. » — ( Solsč ga polijejo po bledim merlvafhkim obrasu, vli prizhejozhi na glaf jokajo zhres nje¬ govo nefrezho. Po tem vserne nefrezhen Konrad krish v' roke, katirga je na pernth nofii, mo kufhne Kriftufove prefvete rane rekozb: « Ta fveti krish, na katerim jo moj Svelizhar Jesuf Kriftuf .sa moje ino vefolniga fvela pregrehe umeri, Ib farno ta, fv. Krish mi je oftal od moje tolike Tldte, Tite ta ,krish bi mi Lili wseli, pa ker je .mefingaflifr.ino sa tolovaje tnalo ženo iuia, mi ga podijo.' Pa, kaj hozhetn voziti doto, kakor tebe moj krishani'Jesuf, o bodi ti moja. tolashba tako.dolgo,: dokler pridem'k’ tebi v’ fvete nebela, kjer ozise ino moja mati, Ti pa ufmilcni Ladi&av moj: najboljfhi prijatol,- vsemi po moji fmerti Tfi melingadi kri sit v' fpomin moji ga _ hvaleshtiiga ferza, ta„ kterl je na krishi umeri, Jbo Tvoje ufmllenjc, ktero ii meni fkasal, tav- shenkrat povernil, on bo tvoja pomozli ino . ■ - * tolashba vfakl zbaf, pofebno v’ Cii, » - Kburad dan nafdan flabejfbi podaja, ino fedmi dan umerje v’ narozhju blagiga Ladiflava. Ladiflav vsemu po njegovi Imerti mefingafti krish, ga na fvoje. perli pertifne rekozh; » Do mojiga saduiga sdildeju bodi moj vodnik,:taoje. j5 upanje ino tolasbba v’ briikih tesbavah, Jesuf uftnileni! » Knesova drushina ne more posabiti sadnik befedl poboshniga miade-nzha Konrada, kteri je v' najbolj! hib letih fvoje mladofti dar Fatanfke lakomnoili nepravi/.hntm ljudem bil. Ve/.hkrat premifhlujejo 'njegovo veliko irefimbo, ind ilra- /hno hudobijo lakomnih, iuo ne. niiijijo, de jih bo v’ kratkim taka, ali fbe bujfhr »efrezha saddla. . Kriiijaoi.ro fveto mcilo Jcrusaleto fpet snubili, Muluunedaui fi ga ofvojijo, ,ino fo ktiftjatjt? .-rbttt- iinileiio hudo. imeli; Vsdigniii fo, fe ker f kaiiiki kv - -v. vojfhaki is Evrope, Ludvik IX,-,5vr; ri»*.t'.~Htfvan. kralj Frauzofke' deshele, vczb drugih, vifesovfefe iuo knesov, fe v’ PaleAino podajo vLbgim'kri- ' iljauam pomagat iuo fe sa .fveto vero vojfkovat, S-’ njimi gre tudi mogozluii Rihard vse uje ivoje ordsbje, opafho fvoj ojfter medi, Bogu perpo- fozbivfhi sireno ino ljube otroke,’ ind gre s" Tvo¬ jimi vojfhaki v’ franzolko desbelo, kjer je kralj Ludvik s’ veliko vojfkno trumo .pprpvuvljen, kriiljanam pomagat iti. Veliko bark na morji zliaka na krishanke. • Ker fo she vfi v’ barkah bili, sapojejo duhovih j 6 / lepo pesptfi: « Pridi fvcti Duli! .... ino vefelo odveflajo. Jutrajno fonze jim prijasflo fveti, tav- shent ino tavshent ljudi jim frezho vofhi., Per- veflajo na otufc Zipem, kjer G shivfesha sa pri- hodno nakupijo. Pa, o shaloft! ftrafhna' kushna kolesen fe krishankov v’ barkah loti, veliko vi- tesov potnerje. Ufmileni kralj Ludvik fatri obi- fkuje bolnike, jih tolashi ino osdravljnje. YG, v(I molijo ino proGjo Boga »a odvernenje ku- sliue bolesni; Bog njih profhnjo vflifhi, kuga neha.—Sdaj napove Ludvik egiptovfkimu kra¬ lju vojfko, ako kriftjanov prodih ne flori, ino jim odvsetih krajev ino meft nasaj ne da. Egi- ptovfki kralj odgovori: « Jes ne dam odvsetih. krajev ino med nasaj, tudi kriftjanov prodih ne dorim. » Zipern sapuilivfhi veflajo proti Damieti. *) Ker proti medu Damieii veflajo, na enkrat fe vsdigne hud vihar na morju, iliafhne globozhine le odpirajo, kakor bresdni globoki,, vadigujejo _ valove, kakor hribe vifoke, ki le na barke po- • dirajo. Veliko krishankov v’ globozhini lirafhniga morja fvoj grob najde. Po ftraihni hurji fe fpet *) Damieti, mefto na reli Nil, najmojsbnejfbi tabor v’ egiptoufki deaheli. svedri, na Boga sauplijozhi doveflajo bliso m£>- zhniga meda Damieti. Drugi dan sa rano ( sgo- daj) odmolijo jutrajno molitvizo, ftopijo is bark na fuho. ino fe s’ verftijo. Sdaj fe budi boj sazhne s’ Mubamedani, kteri fo fe s’ veliko armado krishankam v’ bran poftavili, krislianki premagajo, neverniki padajo ino fplafheni sbe- sbijo. Tabor Damieti fi krishanki ofvojijo, kri- ftjaue is fusbnolti refbijo, ino jim sgubljene kraje ino meita nasaj dajo. Ludvik fposnavflii fofebno boshjo mozh per premaganju neverni¬ kov fe poda vef ponishen s’ fvojimi vojfbaki v’ zerkvo, ino sahvali Boga sa Irezbnc premaganje Muhamedanov. Zlilovek! vefelje na fveti Shaloft ti rada greni, Nifo ne frezhni odfhteti Tudi najfrezhni nam dni. Vfa verna Evropa fe veleli krishankov junafhkih, ino povfodi hvalno pelem pojo sa frezhno premaganje nevernikov ino refhenje kriltjanov. iS Pa krishankov vefelje fe je v’shaloft fpre- menilo; kervave vojfke fhe konza ni. Mulia- medani, neufmileno tiran ( ki 1 udje, bersh sl)ero veliko trumo vojakov, ino grejo s’ vfo mozhjo nad krishanke, kterih je malo fhtevilo bilo. Hud boj fe sopet sazhne, krishanki omagujejo, Mu- hamedani premagajo, barke jim vsemejo, ino ma¬ homa vfe pomorijo. Le farno imenitnejfhi vitese v' fushnofl shenejo. sa katere veliko fini m o dnar- jov dobiti upajo. Med fushnimi je tudi budo ranjen Rihard bil. Nefrczha krishankov fe v’krat¬ kim po evropejfkib deshelali rasglaG, vfe shaluje ino po fvojih rajnih sdihuje. Marfkalera blaga knesinja premilo joka po 1’vojiin rajnim knesu, kteri je v’ globozhini Arafhniga morja fvoj grob najdb; marfkatera mati sdihuje po lvojim raj¬ nim finu, ktiriga kri plujo semljo barva; marf- ktir otrok obshaluje preveliko nefrezho fvojiga dragiga ozheta, kteri v’ tirarifki fushuofti jezhi. Med lem fe mir flori s’ Muhamedani; vjeti bodo odkupleni ino is’ fushnofli refheni. Iludo ranjen Rihard pa je bil permoran v’ bolnizi ( fhpilali ) v Egiptu oflali, zhakaje sdravja ali finerti. Rogabojezha Rihardova drushina ( familia ) sve nefrezho blagiga knesa, de hudo ranjen *9 v’ bolnizi v’ fuslinofti jezhf. VG fe premilo joka¬ jo, pofebno pa shaluje shlahtna gofpa Notburga. Zhes dolgo sazhne Ladiflav fvojo mater tolashiti rekozh; « Ljuba mati! ne jokajte tolj- ko, boshja volja fe je sgodila, faj nam bo Bog fpet pomagal, faj fe On ufmili, kjer je fila. » Jes posnam prav bogatiga mosha v' naflii okolj- fhini, Albert mu je ime, njemu hozhemo pol nafhiga premoshenja saftaviti, de nam le potre¬ bno fhtevilo denarjev da, ljubiga ozbeta is fusb- nofli ref hiti, sakaj vfe nafhe premoshenje ni toljko vredno, koljkor nafh dragi, dragi ozbe. Shaloftna mali objamejo fvojiga Ladiflava, ter reko.- « Pojdi k’Albertu, proG ga, naj nam v' taki Gli pomaga, saflavi mu polovizo nafhiga premoslieuja, de bomo le ozbeta odkupili, ino fe njegoviga prihoda hitreje vefelili. Ladiflav gre k’ bogatimu Albertu, naredita pifmo, v' kterim, mu polovizo premoshenja saftavi. Ladiflav dobi potrebno fhtevilo dnarjev ozbeta is fushuofti odkupit, pa ne vedo, kako bi dnar v’ Egipet po¬ dali, ino kdo bi ga tjckaj nefil. Ker tako fini pa tje miflijo, Ladiflav bersli fklerie fam v’E- gipet iti, ino fvojiga ozbeta 'odkupiti. Mali mu branijo fe v’ toljko nevaruoft po¬ dati, pa Ladiflav fe ne da pregovoriti, rekel jes 20 « Moja dolshnoft je, ako ravno sliivlenje sgubim, ozheta refhiti. Ta mehngafli krish, kliriga na perfili nohtn, bo moj vodnik, moja pomozh, mo¬ je vfe. Drugi dan sa rano fe na pot poda. Ljubi otrozi! vidite, od kakfhine gorezhe ljubesni je bil Ladiflav do fvojiga ozlnSta vnet, v’ fmertno nevarnoft fe sanje poda. O pofnemaj- te njegov lep isgled, fkerbile sa Tvoje ljube ftarfhe, podpirajte jih s’ podporo ljubesni ino ufmilenja, povernile jim Taj nekoliko dobrot, ktere fo vam loljkokrat delili, in Ozhe nebefh- ki vaf bode povfodi blagoflovil. Sjutre, preden fe dan sori, fe poda Ladiflav na pot. ^lovojemozhi od ljube matere ino feftre Ralrize, poklekne ino moli: « Ozhe! ti mene ohrani, Vodi me varno povfod, Vfake nefrezhe me brani Ti fi mog(5zhin Gofpod. Proti vezhern pride s’ teshavo na verh vi- foke gore, njegov jesden konj od terde hoje 21 opefha. t Strafhna globozhina fe pod njim od¬ pira, sraveu pa flie saide mo pravo pot sgubi. Ker tako na gorazhini ftoji in mifli, kaj bi lio- ril, kar ftopi pred njega prav prijasen ovzhar, ino mladiga vitesa tako nagovori: « Shlahtni gofpodizli! vi fte fe sajfhli, tukaj fterma pot v’ ftraflmo globozhino derslti. « Ovzhar ga v’ Tvo¬ jim fhotorju prenozhi, ter mu mleka ino fadja sa vezherjo da. Drugi dan sgodaj mu pot po- kaslie na zello, ktera proti morju pelje. Ladi- flav fe ovzbarju sa poltreshbo prav lepo salrvali, ino jesdi prav shidane volje naprej. Komej je lakomni Albert junakoferzhniga Ladiflava hojo v’ Egipt svedel, gre, o fatanfka svijazhina! s’ne¬ kim krivizlinim moshem v’ grad, Kotburgo per- filit, de naj vfe prernoshenje s’ gradam vred njemu sa pofojene dnarje v’ laft da, zhe ne, more pa pofojilo v’ ti uri verniti. Notburga, blaga knesiuja profi sa poterplenje, pa vfe uizh ne pomaga. Krivizhni mosh ( pravdar je bil ) bersli piftno tega sapopadka naredi! « Vle premo- shenje s’ gradam vred Albertu sa pofojene dnar¬ je bres, debi bil terjal, vlaftim. » — Sdaj ji da pravdar pifino v’roke s’ tim oporninjkam, ako ne podpilbe, bode hudo terpinzhena ino vmor- 22 jena. Pravizhna Notburga pa ofiane nepremak¬ ljiva, rekla je: » Kako bi jes krivizhno pifmo podpifala ino vama blagoshertnima vfe premo- slienje s’ gradam vzcd vlaftila, ker moje ni, ampak žele dmsbine? Na to oba huda jesa tere, sgrabita eden Noiburgo, dingi blago Katrizo, obe lmdo terpinzhita, ino v’ jezho pahneta. Drugi dan proti vezhdru pridela neufmi- lenza k’ jeziti, odpreta jo, ino potegneta flabo Notburgo is jezite, fmert ji protita, ako sdaj lili ne podpifhc, pa pravizhna Notburga fe brani to krivizo ftoriti. Sdaj oba ferd sidrni; primeta Notburgo, versheta jo na tla, jo oflepita, ino fhe v’ tem- nejfhi jezho firdto versheta. Blaga Katriza je mogla materno nefrezho gledati, zhes katero fe je premilo folsila. Tudi jo ranila, ino v’ jezho nasaj porineta. Sdaj h ofvojit blage farnilie premoshdnje, fe goftujeta ino po kervizi savshivata plujih rok kervavo blago, ne miflita na ojftro bosltjo pra- vizo, kteri vjiti mogozhe ni. ? 5 J Ladillav frezhno dojesdi do primorja, ko a3 je barka ravno perpravlena ftala v' Afriko fe odpelati. Ker fe lako vefelo vef samakujen v’ barki bres vfiga ftraliu pelja, kar pomifli na ljubo mater ino na feilro rekozli: « O moja ljuba mati ino feftra! molite sa me, de frezhno pridem na Afrikanfko pritnorfko dersliavo. » Ve¬ lelo fe barka she zhelerti dan po morji siblje, mornarji vefelujejo ferzhno vdslinjo ino li ve- fclizo pojo. No to pride kormaniz ( veflar, ) ino prerokuje barkadarju ftraflmo burjo. Kar je pre. rokoval, je refniza bila. Kmaio po tem fe stem¬ ni, huda ura fe perblishuje, ftrafhni vibar v- itane, ino valove, kakor hribe vifoke vfdignje, kteri vtonjenje barki prolijo. Sdaj sazhne gro- meti, blifk sa blifkam, grom sa gromara vdarja, vfi trepezbejo, sdiluijejo ino molijo v’barki od ftraba. Straflina bnrja prelomi jadreno drevo, barka fe veni, vfi mornarji fo omotizhni ino ver- toglavi. Zelo nozli hudi vihar hrumi, le proti jutru fe svedri. Pa kliko fe sazliudijo, kader deshelo sagle- dajo. Rurja jih je na Tripolfko primorje sane- 11 a. *) Komaj roparfki Tripolitani kerfhanfho ') Tripol je talovaifka dcshela r 1 Afriki vTrednim morju. »4 barko sagledajo, kar na njo planejo, vfe vfe pomorijo, ino premoshenje vsamejo. Tudi blagi Ladiflav s’ ful’zo hudo ranjen bres vGga save- denja s' fmertjo rinja. Zhes dolgo fe sbrihta, pa smermi pot ga polije, ker vfe vle okoli febe na morfki bregi pomorjeno vidi. Ker tako ne- frezho pomorjenih, mornarjev premifhluje. kar Ud hi nekiga tele befede govoriti: « Je fhe kdo med vmorjenimi shiv, naj fe oglati? » V- bogi Ladiflav rahlo sdihne: « O ufmili, ufmili fe! » Na to pride k' njemu ftar, ftar mosh s’ fivo brado, preifhe njegovo rano, pa kako fe sazliudi, ko mefingafti krish na perfih mladenzha najde. « Kriltian G, pravi fl.arzb.ek, sa te hozhem fkerbeti. » Bersh mu v’ rano balsama vlije ino jo o- beshe, po lem ga na fvoje rame sadene ino ga nefe s’ ftraham pod semljo v’ neki berlog. V’ berlogu mu poftljo is maha naredi, ga rahlo v’ tajifto poloshi, ino mu da malo prav dobriga vina, de fe pokrepzha, rekozh: « Sdaj le miren bodi, jutro te bom sopet obilkal, miflim, de ti bo slie bolfhi, odene ga s' fvojo luknjo, ino gre fvoj pot. Drugi dan ftarzhek sgodaj pride, mu obeshe rano, ga v’ hifho nefe, ino sa-nj fkerbi, de osdravi. Zlies neke tjedne Ladiflav osdravi, pa mile folse ga polijejo, ker vidi de je fushen ljutnikov ali divjakov ino vflga obropan; « Oh, kako bom jes, sdihuje blagi Ladiflav, fvojiga ljubiga ozheta is egipiovfke fusbnofli odkupil, ker flm fam fushen, ino toljke fburne denarjev obropan; o Bog ufmili fe!! »»» iLiviDasiLiiT as sarsniTOSsa. 3 3 3 subsbubst. 3 Komaj de je Ladiflav osdravil, je she mo¬ gel na polju teshko delali. Vpreshen je bil sraven tifligu ftarzheka v’ en jarm, kieri mu je v’ bolesni tak<5 fkerbnd poftregel. Kopala ino orala lla vkupej na polju, kakor per naf voli, ino eden drugiga tolashila v’ taki nefrezhi. Euiga dne moreta na vifoko goro po derva iti, is gorezhine vifoke gore fe dalezh dalezh okoli vidi. Sdaj sazhne fivi ftarzhek k' Ladiflavi tako govorili: « Moj dragi mladenezh! glej tam yifoko goro, zhes taillo je iš tih barbarfkih fel pot, katira v’ Egipet pelja. Ti fl kriftjan; de fl lakofhin, fun le fposnal, 26 kadar fitn tvojo rano obesoval. K a tvojih perfih fitn liajdel tnefingalli krisb, kterimu hvalo daj sa ohranenje fvojiga shivlenja. Krish, na katerim je nafh Sveli/dtar Jesul' Kriltuf vmerl, je tehe ovaroval pred fmertjo. Tudi jes fim kriltjan, ino vfaki dan na tihotna Boga molim ino k’ njemu sdihujem sa pomozh itto sa poterpeshlivoft «. Sdaj le pojdi zhes te vifoke gore v’ Egipet fvojiga o/.heta ifkali. Bog le fpretni ! » Ladiflav objame fiviga ftarzheka, oba fe fdlsita, salivali le sa vfe dobrote, vseme jokaje od njega flovo, ino gre fvoj pot. Starzhek sadene derva na ramo, ino gre domu. Pa, joj ! komaj de h’ domu pride, ga she njegov gofpod savolj mladenzha Itrahuje, kje je? Ino ker meni, kar je tudi refniza bila, de mu je on pot v’ b^g pokasal, vmori fiviga lushniga ftarzhka njegov lahni gofpod. t Shtir mefze je hodil Ladiflav zhes fterrne gore ino ftrafhne pufhave v’ Egipet. Hudo le mu je na poli godilo, glad, sliejo ino grosovimo vrozhino je terpel. Ko pride v’ Egipet na veliko reko Nil, vseme vodnika, de mu je pot kasal. Zhes dolgo pri¬ deta v’ ftrafhno pufhavo, kjer fo nesmerjene planjave rasbeljeniga pefka. Ko tako po ftra- 1 fhni pufhavi potovala, na nagloma vftane hud veter; kazhe fe pod seinljo v’ kazhnjake fkrk- vajo, divja sver rjove ino v’ berioge beshi. Vo¬ dnik v’ nebo pogleda ino obledi. Ladiflav ga prafha, kai ti je, de C tako bled ino preftra- fhen ? Vodnik rasodene p rib od no nevarnoft rekozh: « Vrozh veter, kakor plamen bo vl'tal, ktir s' Tvojim ltrupam ljudi ino shivino mori. » Romaj vodnik nevarnoft napove, she fonze otern- ni, le lamo gorezhi krog fe na neba vidi. Sdaj vftane vrozh veter, kakor plamen, vodnik sgine ino ga ni vezh. Ladiflav fe prime sa neko se- leno drevo, glavo v’ semlo prepognajozh zhaka polledno uro. Dolgo v’ nozh vrozh veter vlezhe; le proti jutru neha. Sa tern perlesejo ftrupne kazhe is kazhnjakov, divja sver is herlogov, ino sazhne nevfmileno rjoveti. Levi (orofiani) rjovejo, de komaj odglaf ali hrum ponavlja njih ftrafhno rjovenje. Ladiflav vseme mefingafti krish v’ roke ino moli: « O moj Svelizhar Jesnf Kriftuf! mogozhni Gofpod! vfelej li bil moj pomozhnilt ino refhenik v’ nevarnofti, o., pomagaj, pomagaj f he sdaj rnerd v’ tdljki lili ino v’ nevarnofti. Tebe, ki gromezlnmu gromu tihoto sapovefh, ino rjove- zhe leve krolifh, profnn refbi me ! » Po tim vef 2 28 ferzhen vftane ino rezil e: o Ilodim naj po dra¬ gah Jmertniga mraka, bal Je hude ne bom, ker Ji ti o Bog per meni ! » *) Lubi bratje ino feftre! tudi vi fte popot¬ niki pod milem fonzam, ki vezhkrat po nevar¬ nih potah, po dragah fmertniga mraka hodite, o sberite fi Jesufa Kriftufa tovari'ha, kakor fi ga je shral blagi Ladiflav; naj bo on vafh vod¬ nik, tolaslinik ino pomozbnik v’ vfaki nevarno- fti ino v’ fdi !! •> Ladiflav gre vef boshji volji vdan fvoj pot naprej, proti poldne pride k’ neki ftermi gori, glad ino sheja ga hudo ftiska. Ker tako po pu- fhavi okoli gleda, ifkaje kako fadunofhno drevo ali kaki vreliz, de bi fi shejo pogaGl, kar sapasi rjovezhiga leva k’ neki pezhini hiteti. Gotov, more ondi kaki vreli/, bili, pravi Ladiflav. Gre, kacPar je she lev odfliel, gledat, ino najde, o vefelje ! pod pezhino vreliz, is kateriga hladna voda isvira, staven pa daleljnavo drevo polno sasorjeniga fadja. *) Pf. »a. 29 Glad ino shejo fi berslt potolaslii, ino gre Vef pokrepzhan fvoj pot naprej. Svezher, nira- zhilo fe je slie, pride k’ nekimu berlogu, vfede fe na kamen, ino fedezh vpehan vezlierno mo¬ li tvizo moli. Ko tako k’ Bogu sdilmje, sagleda globokeje v' berlogi fkos raspozheno pezhovje ( fpranje ) lužit fe fvetiti, Ladiflav luzh sagle- dajozh fe sazhudi ino savpije: « Kdo koli 11 tim berlogu, vfmili fe vbogiga pot sgrefliivfhiga popotnika! » Komaj isgovori, kar saflifhi pri¬ jeten gl a f neke fvele pefme fe proti fčbi rasle- gati. Nebefhkiga petja glaf Ladiflava vneme, sopet savpije; « O kriltjan, fprejetni me! » K a to fi perfveti is berloga (grote ) neki liv zhaftiven Itarzhek, njegov las fe je fv^til ko frebro, njegova obleka je bila is palmoviga lilija, ino Ladiflava tako nagovori: « Ptujiz, Bog te fprirni! Tukaj vidifh fiviga ltarzhka, trepeti v flabofti ino llarofti Blisliej, blishej liopi v’ Robertovi berlog, le s’ meno pojdi. « La¬ diflav poln pofhtovanja gre s’ ftarzhkam v' berlog. Zhaltillivi llarzbek mu prinefe kruha, ladja ino vode, vfedeta fe pod palmovo drevo, ino ptujza prafha: « Kako fe fhe po fveti godi, ino ktero nakljuzhje te je v’ te nesnane ne¬ varne kraje pripeljalo? « Ladiflav rasodene 3o zhaftitlivimu ftarzhku fvojo ino fvojiga ozheta Riharda shaloftno pergodbo. Po tem, ker je she pufhavnik njegovo shaloftno sgddbo ino ime svedal, jokaje Ladiflava objame ino rezhe: « Bog te sprinii, Cn mojiga prijatla! fam Bog te je k’ meni v’ pnfhavo prinefil, de bom tebi povernil trojiga ozheta meni ftorjene dobrote. Jes fim Robert, nefrezhen Robert is Knesnije, ki she dvajfit let tukaj v’ pnfhavi teshave terpim, moja shena ino moj fin Konrad me pa she sdavnaj mertvki/.a ohjokujeta. » Komaj Ladiflav ime Konrada saflifhi, ga folse polijejo. Pufhavnik ga prafha, sakaj fe tako premilo folsiP Oh! kaj bi fe ne jokal pravi Ladillav, ker fe fponim na vafhiga nefre- zhniga fina Konrada. V’ kratkim perpove Ro¬ bertu shaloftno sgodbo niegove fatnilie ( rodo¬ vine.) « Vafha, shena, je djal, je od shalofti sa vami umerla, vafh fin Konrad je pregnan od fvoje lakomne shlahte is grada, ino vfe dote obropan. Hudo ranjeniga fim najde!, ko fim na lovu bil, v’ nekim berlogi s’ fmertjo rinjati. Na rame fim ga sadel, nefil na fvoj dom v’ grad, kjer je potem tudi v’ kratkim vmerl. * Sdaj vseme Ladislav menfingafti krish v’ roko ino rezke: » Ta menfingafti krish, ali ga fhe po- 3 ! snatei' je na perGh noGl, edina dedfhina od vGga blaga, ta mefingalti luish je umirajozh v rokah imel. iuo k’ Jesufu sdihoval, na pofledno ga je pa meni fporozhil, kteri je v’ toljkih fmertnih nevurnollih moj refhenik hil. » Zhaftiven ftar- zhek vseme krish v’ roke, Jesufove rane kufhne ino rezhe: « O lveti krish, JesufRriftuf! ki h pomozhnik v' fmertni hritkofti mojimu Gnu Konrada hil, hodi tudi moj pomozhnik sdaj v’ pofledni uri, « to isrezhe ino — vmerje. Nobeno vpitje, nobeno klizanje ga ni obu¬ diti samoglo, ne sdramiti is fmerniga fpanja, fhel je v’ fvete nebefa vshivat plazhilo fvojiga truda. Ladiflav jamo iskoplje, dene truplo brumniga Roberta v' grob, s’ perftjo ga sagerne, na grob poklekne ino moli sa njegovo dufho. m ssrsiDTOStta > •> Drugi dan sa rano gre Ladiflav, prav sha- loften je bil, fvoj pot naprej. Zlieterti dan pride proti poldne k’ neki hifhizi,, pred hifhizo najde delavno gofpodinjo, prav rasgovorna je bila. Po kratkim govorjenja od nje svc, de fo njegov ozhe komaj pol ure hoda od ondi v’ neki bol- 3s nizi ali fhpitalu. » Vezhkiat, je djala prijasna gofpodinja, v’ bolnizo fad na prodaj nofim ino ravno takfhniga ftarzhka, kakorfhniga mi fte popifali, vidim po dvorifhi fem pa tje hodili, ki zhaka odrefhenja is fushnofti Ladiflav fe gofpodinji prav lepo sahvali sa to poveft ino gre fvoj pot naprej. Vef v’ miflih fe vfede pod Palmovo drevo, ino fatn feboj tako govori: « Raj je meni sazheli, tolovaji fo me ob dnar pripravili ,sa katirga bi imel ozheta odkupiti; prijatla tukaj nimam, de bi mi potrebno flite- vilo pofodil; materi ino leftri na dom sa dnar pifali, ino njima mojo nefrezlio rasodeti, ni fv^lvavno, sakaj zhes mojo nefrezho bi Cino shalovale. » V’ taki lili vseme mefmgafti krisb v’ roke, kufhne Jesufove prefvete rane rekozh: » O fveti krish; k’ tebi jes perbeshim, pomagaj ino fveluj mi, kaj mi je ftoriti ? » — Po lem objame in6 kufhne fveti krish, ino na enkrat mu ta dobra mifel v’ glavo pade. » V’ bolnizo pojdem bolnikam ftrezh, per ti perloshnolli bom lehko s' ozhetam govoril, jim liregel ino slialo- Iten ftan jim polajfhal. » Gre v’ bolnizo k’ vikfhim zhes bolne fushne, ino ga proli sa flushbo v’ bolnizi. Vikfhi mu rad flushbo da. 33 Dolgo zhafa je llregel bolnikam, fofebno fvojimu ozhetu, ne rasodejozh, kdo de je. Ri¬ harda ndadiga podrdshnika prijasnoft ino ljube- seu fofebno gine, prafha ga sa ime ino kje je doma? Mladenzha folse polijejo, objame ozheta Riharda ino rezhe; » Jes fim-vafh Gn-Ladi- flav!.... » Vfi fuslini fe zbudijo zhes sgodbo. Vikfhi zhes fushne sve sgodbo mladenzha, ga k' febi poki izbe, ino ga prafha, kako je tu fem prifhel ? Ladiflav bersh rasodene fvojo nefre- zho, rekel je: » Svoje domovanje sapullivfhi podal fim fe zhes morje v’ Egipet s’ veliko 1’humo dnarjev fvojiga ozheta is fushnofti od¬ kupit, pa na morji draflina burja vdane, ino rtafho Barko sanefe na Tripolfko primorje. Tripolitani planejo na njo; jo obropajo, ino vfe vfd pomorijo: le farno jes fim s’ zhudno boshjo pomozhjo fhe per shivlenju oftal, ino sbeshal. Tukaj v’ fhpitalu hozhem tako dolgo flushiti, dokler potrebne fhume ne saflushim, s’ njo fvojiga ozheta odkupit. Vikfhi, od toljke Iju- besni otroka do daifhev vnet, bersh Riharda prodiga flori, ino toliko jima na pot da, de lahko domu prideta. Oba fe ferzhno sahvalita, ino greda velela proti domu, nevedijozha, v’kaki nefrezhi jih doma blaga familia zhaka. 34 mm©® ( Srezhno prideta Rihard i no Ladi (lav v’ fvojo deshelo. Ko prav vefela proti domovanju greda, frezhata nekiga ftariga flromafhkiga roma¬ rja, kateri je namenjen bil v' fveto deshelo iti, ino tam fvoje grehe objokal, fe fpokorit, ino mi- loft boshjo sadobit. Vfmileni Ladiflav vbogiga romarja tako nagovori: » Vbogi romar, vfmilenja vreden! ti ft namenjen v’ Paleftino v’ fveto de¬ shelo na boshji pot iti, pa vedi, de je filno nevarna ino teshavna pot tam tj d, teshko jo bofh dohodih Le s’ nama pojdi, prenozhil bofh nizoj per naf, sj a tri pa snafh fvojo pot nafto- piti. » Romar fe k’ njima v’ vos vfede, ino govori: » Jes nifim vajniga vfmilenja vreden, tudi ne prijatla na fvetu, de bi samogel me tolashiti, sakaj moja pregreha, moje hudodelftvo vpije k’ Rogu sa mafhevanje, ino le ojftro lpo- korjer.imu mi sna Bog miloftliv biti. » Ko fe site bliso grada pelajo. kjer je Rihard ino La¬ diflav doma, romar obledi ino režite: » Poftojta, tnoja veli me filno pezhe, kadar fe k’ temu gradu perblishujem. » Na to obftojijo pred dvorifhnimi vratnri, ino romar govori: » Jes Cm Albert, nefrezhen 35 Albert, fkos lakomnoft, krivizo ino ftifkanje vbogih firot fina fi fvojo veft podshgal, de sdaj od nje hndo preganjan nikjer pokoja ne najdem. Lakomnoft je pomorila v’ mojimu ferzu vfe dobro. Nozh ino dan fim brepenil po zhafnim blagi, dnar fim knpzhal, tako dolgo, dokler me je peklenfki fatan zhifto v’ fvoje saderge vjel. Ni fe mi vfmilila nobena nedolshnoft nobena firdta, satorej tudi jes nifina vfmilenja vreden. Od hude \efti gnan sapuftivfhi vfe fvoje pre- mosbenje hodim sdaj po fveti ifkaje mirno veft, pa jo ne najdem; le fol.se ino ojftra pokora mi jo bodo sadobile. Vama pa blaga mosha ! fim narvezho nefrezbo prizhinil. Od nekiga krivi- zhniga pravdanja sapeljan, kteri sdaj v’ tim gra¬ du 1'e goftuje, ino od lakomnofti zhifto vjet fim fi sa pofojene dnarje grad ino vfe vafhe premo- shenje vlaftil; blago Notburgo ino Katerzo fim pa, ki nifo hode krivizhno pifmo podpifati, obe v’ jezho pahnil, ino nedolshno Notbnrgo, o ne- vfmilerije! oflepil. Jes ne profim sa vfmilenje, ampak le sa pravizhno fhtrafingo ino sa odpu- fhanje mojiga hudodelftva. » - Ladiflav komaj sve nefrezho fvoje ljube matere ino feftre, kar odpre dvorne vrate, hiti s’ mezham v’ roki zhes ftopnje (fhlenge) v’ hifho, najde nevfmilenza 36 v’ nji; bersh sgrabil ga je rekozh: » Stoj hu¬ dob nesli, ftoj! Kje fo moja mati, kje moja le- ftra '■ Tvoja ura je vdarila saTramovaviz! berfh me pelji v’ jezilo ! . . . Na to prideta Rihard ino Albert. Komaj de k’ jezhnim vratam pridejo, she flifhijo premilo vpitje nefrezhnih v’ jezili; » O vmorite tiaji, finert bove losbej preftale, kakor pa od glada huda terpinzhane v’ temni jeziti. » Bersh fe duri jezlie odprejo, blede, Tube kakor fmert pridete Notburga ino Katerza is jezlie. Rihard objeme Tvojo slieno Notburgo, Ladiflav Tvojo Teftro Katerzo, vefelje fuida blage Tarnilie popi- Tati ni mogozlie. Krivizhni pravdat' bil je vprizho vTih k’ Tmerti na ognju obfojen, pa vTrnilena Notburga je sa njega proTila, iuo ga od ognja refhila. Bil je po tem ravno v lailto je/.lio pahnjen, v’ kateri je blaga Notburga dve leti jezliala, v’ kateri je tudi oTern dui po tem v' obupu vtnerl. Alberta pa savoljo njegoviga klanja prohiga llo- rijo, de sna, kakor je she namenjen bil v’ Tveto deshelo iti, lam na grobi JesuTa Tvoje grehe objokati ino Te Ipokoriti. — Rihard je dal temno jezho, v’ kateri je blaga Notburga dve leti sdihovala podreti, iuo ravno ondi lepo kapelzo v' zliaft fvetimn krishu fosidati. V’ kapelzo po- ftavi mefingafti kri sli olepfhan is shlalnnim dia¬ manti. Vfak dan fe je sidrala blaga Piihardova fanailia v’ kapelzi, ino je boshjo previdnolt vi- foko zhaiiila ! Ljubi braije ino feflre! Slifhali fle, kako dalezh je lakomnoft ino kriviza Alberta ino kri- v izb ni ga pravdarja fpravila, ino kako hudo je oba veli pekla, O varite le lakomnofti ino kri- vize, sakaj, » Korenina vfiga hudiga je lakom- noft. » Boljfhi je revniinu bili ino mirno veft imeti, kakor pa tavsbente krivizhno pofefti, ino jih v’ nepokoju vsili vali. V’ miru s’ Bogam slii ve ti, ino mirno veli imeti, to je na semlji naj shlahtnej blago, ktero nam nafhe shivlenje dadi! a SVETA DESMELA rv pod milem fonzam imenitnejfhi ino fvetejfhi deshele sa kriftjane, kakor je {veta desliela Paleftina, kjer je nafli Svelizhar Jesuf Kriftuf rojen bil, sa naf grefhnike terpel, ino na gori Golgoti vmerl. Tamkaj fe je Jesufovo fvetlo fonze, fonze isvelizhanfke vere pervizh safvetilo, ino s’ fvojimi sharki temine zhloveflike pameti rasfvellilo. Tamkaj tezhe fveti potok Jor¬ dan, v’ katerim je Jesuf od Janesa kerfheu bil, tamkaj fe vidi pufliava, v’ kateri fe je Jesuf fhtirdefet dni podil, tamkaj Hoji prijasno mor¬ je Genezaret, na katerim je Kriftuf vihar vftano- vil, ino po kraju rezheniga morja nar raji hodil, uzliil, zhudeshe delal, ino fe vlim ljudem fka- sal, de je pravi boshji Sin, ino Svelizhar zhlo- vefhki. Paleftina je taifta fveia deshela, kjer je Jesuf hodil, uzhil, grefhnike fvaril, bolne os- 3 9 dravljal, shaloftne talashil, ino s’ zhudnimi deli ino s’ fvelimi zhednoftmi rasdjal sanke ( sader- ge ) pregrefhniga ferza. Tamkaj fe je lepo Je- rusalernfko mefto blifketalo, s’ šalim tempel- nani, s’ verlim sidovjem; tamkaj le vidijo veli- zhaftne lepe gore, kakor bljfka gora, kjer je JesuS vel' samaknjen k’ nebeflikima Ozbetu molil, ino kervavi pot potil, od kodar fe vfa lepota Jerusalemfhiga mella vidi, zhes katero je Jesul’ milo jokal savolj terdovratnofti Jeru- saleinzov; gora Galgola ( Kalyaria, ) kjer je Je- suf krishan bil, ino v’ fushnoft fatana vklenjene bosbje otroke odrefhil. Ikdo kriltjanov ni sheleu brati ino vediti tailte fvete kraje, kodar je nafh ljubi Svelizhar hodil, uzhil, zbudeslie delal, terpel ino vmerl? V’ kratkim jih tukaj najdete popifane. *) V’Asji je obljublena deshela Paleftma, Turk v’ nji gofpodari. Od jutra fe derfhi pu- fhave Arabje, proti vezheru ali sahodu 1’redo- setneljfkiga morja, proti feverju, ( Sirje, ino proti jugi kamnitue Arabje. Paleltina ni velika de¬ shela, fhelt ino tridefet mil dolgo ino dvajlet *) Asja je med petimi deli fveta pervi del, v 1 katerim je Bog nalite perre ftvaril. 4o fhiroka, toljka je, kakor korofhka ino fhtajar- fka deshela fkupaj. Ob zbala Kriftufovim je bila tnozhno rodovitna deshela, lepa, kakor bosbji vert, sa vfe prav rodovitna tla. Rodila je dofti sltila, fadja, vina, ino vfdi potrebnih rezhi. Vfe gore fo bile rodovitne, marfkatere drevefa. kakor figove ino margaranove ( Ormiflt- flpfclbotmt ) fo trikrat, tudi fhtirkrat v’ leti rodile, vinfka lerta je po dvanajft tudi po fhtirnajlt funtov teslike, ino en koraolz dolge grbsde rodila, jagode fo bile tako debele, kakor fo per naf brefkve, s’ eno befedo deshela je bila, ki fe je med ino mleko v’ nje zedilo. Sime nimajo tam tako hude, kakor pri naf, ino kadar naf fhe huda sima ftifka, je v’ Paleflini prijasna fpomlad. O veliki nozhi fe tamkaj shetva sa/.hne, ino terpi do binkuflitih. Tri miljonov prebivav zov je fhtela. Paleftina je mozhno gorata deshela, od fe- verja do juga na obeh krajih reke Jordana fe gore vsdigujejb. fNurimenitnej gore fo: i. Libanon. Na rezheni gori fo raltli vifoki, lepi ino difhezhi zedri, s’ takim zedrovim lefam je bil lepi ino dragi Salomonov tempel vloshen. Danafhni dan zedroviga lefa na Libani malo najdefh. a. Nebo. Js te gore je Bog Mosefu oblju- bleuo deshelo pokasal, rekel mu je: » Vidifh, ta je deshela, kliro Cin Abrahamu, Jsaku ino Jakobu s' perfego obljubil. Glej! pokashem ti jo, v’ njo pa ne pridefh. » Na ti gori je tudi Mosef vmerl. 3. Kvararftania. Na ti gori je bil Jesuf od hudizha fkufhan, ki mu velike kraleftva ino nijli zbali kashe rekozh: « Poglej, kolika lepota ino dragota je ta ! Vfe to je v’ moji oblafti, komur liozhem, lahko dam. Tebi vfe v’ oblafl dam, farno to mi (lori: padi pred mene na ko¬ lena, ino moli me. » Jesufu le je sadofti slie sdelo, sagm+m- mu rekozh: » Poberi fe prožil od mene fkufhnjavez, sakaj fv. pifmo nam le eniga Boga moliti sapove, ino njemu famimu llushitl. » 4- Tabor. Narlepfhi gora judovfke deshele. Na ti gori fe je Jesuf fpremenil, njegov obras je Cjal, kakor fonze, kakor beli fneg fe je nje¬ govo oblazhilo fvetilo. Njemu le pdrctrushiia v’ nebefhki zbalti vfa fpremenjena Mosef ino Elija. 5. Karmel. Lepa vfa selena gora na fre- Joseine^ikim morju ima bliso dva tHTSfifcni berlogov, najimenitnejfhi fo preroka Elija ino Eliseja, v’ teh berlogih fo posnej muihi ino 4 ^ pufhavniki prebivali. Od gore Karmel imajo mnihi karmelitarji fvoje ime. Na ti gori raftejo lepe hraltove in jelove drevefa. 6 . Gora Juda bliso mertviga morja. V’ ber- logili gore Juda fe je David fkril pred kraljem ( Savlam, klir ga je hotel vrnoriti. 7 . Silo. Bliso te gore je bilo mefto Silo, kjer je bila fkrinja savese trifto let s' hranjena. 8 . Garazim. Na ti gori fo imeli Samarijani Tvoj velik ino lep tempel, klirga je Janes Hir- kan v’ leti i35 pred Kriftnfovim rojftvarn rasful. Od tiga tempelna je Jesuf s’ Samarijanko per Jakobovim vodnjaku govoril, ktera ga prafhas » Golpod ! vidim ti fi prerok, fvet mosh, prijatel boshji, povej mi, nafhi ozhetje fo na ti gori Boga molili, Judje papravijo, de ga imamo v’ Jerusalemu molili, kdo ima tedaj prav ? » Jesuf rezhe; « Shena verjami mi, zliaf pride, ino sdaj je shc, de ne bodo Ozheta molili ne na gori Garazim, ne v’ Jerusalemu, ko bodo pravi molzi v’ duhu Ozheta molili ino v’ refnizi, ino tudi Ozhe hozhe, de ga tako molijo. Bog je duh, ino ktiri ga molijo, ga morejo duhu ino v' re¬ fnizi moliti. » 9 . Oljfka gora, pol ure hoda od Jerasa- lerna. Gora je lepa, rodovitna s’ tremi verhi. 43 Na fredi gore kashejo kraj, kjer je Jesuf s’ A- pofteljui fedel; fe zlies Jeruralemfko rneilo milo jokal, ino blishno njegovo konzhanje prerokoval. Ravno bndi je zefar Ti tv*«, fvoj fhotor poftavil, ko je bil s’ fvojo armado prifhel, puntarfke Jerusalemze pokonzbat. •— Na ti gori je Jesuf fvet ozhenafh uzbil, ino snamenja fodniga dne prerokoval. Na ti gori fo tudi Apolteljni fv. apoftolfko vero sloshili. Na freduim verhi oljike gore je Jesuf v’ nebo fhel proti feverju obernen ; flie sdaj fe vidijo v’ neki pezhini trije perfti Jesufove noge sa- snamnjeni. Ravno na tim verhu je fveta Helena, mati perviga ker: zefarja Konflitantina dala lepo zerkev zhaftitliviga fpomina unebolioda Jesufa posidati, sraven zerkve tudi lep klofhter pofta- viti, v’ kterim fo vposuejili zliafili mnilii Bene- ditinarji dolgo prebivali. Vfe to verlo sidovje je sdaj rasfuto, ondi, kjer je lepa zerkev ftala, Hoji sdaj turfka molivniza ( sbamija, ) ino verni kriftjani fo Turkam veliko plazbali de fmejo na dan vuebolioda Jesufa na oljfki gori fveto opra¬ vilo opravlati. Na rezheui gori je tudi bil vert, blis priflave Gezetnani, kjer je Jesufa pod oli¬ kami velika sbaloll ino brilkoft opadla, kjer je k’ Ozlietu molil ino kervavi pot potil, ino kjer 44 ga je Judesh s’ kufhevanjem sdal. V' tim veni fhe dan danafhin doji ofem oljk filo vifoke ftarofti; pravijo: de fo od Jesufovih zhafov, pod katerimi je on kervavi pot potil. Paleftina ima tudi lepe ino rodovitne ravnine ino doline. 1. Ravnina Jordana je 5o ur dolga, v’ ti ravnini je fveti Janes pokoro pridgoval ino ljudi kerftil. 2 . Ravnina Jesrel dvanajft ur hoda dolga ino pet fhiroka, v’ ti ravnini fo hratje Joshefa Jsmaelzam sa dvajfet frebernikov prodali. 3. Ravnina t Saron okoli fredosemeljfkiga mor¬ ja fhtirdefet ur hoda dolga, ob zhafi Jesufovim mozhno rodovitna, je sdaj pufhava. 4- Dolina Hinnom bi i si meda Jerusalema. "V’ ti dolini je bila iozharfka njiva, ktero je duhovfhina sa kervini dnar ( sa tridefet freber- nikov ) kupila, ptujze na njo pokopavat. 5. Dolina Efkol. V’ ti dolini je vinfka terta lepe velike ino teslike grosde rodila. En tak grosd fo ogledniki na drogu Mosefu v’ pufhava prinefli. 6. Dolina t Sidim. V’ li dolini fo bile pregre- fhne mefta: ( Sodoma, Gomora, Adama, Zeboim, ktere mefta je Bog savolj fpazhnofti ino savolj takiga gerdiga greha, ki fe zlo imenuvati ne fme, pokonzhal. Bog pravizhen, kteri vfako pregreho hudo tepe, je pokonzhal mefta ino pregrefhne prebi- vavze, rasen Lota ino niegovih hzhera s’ shve- plam ino ognjam. Vef lepi ino rodovitni kraj je sdaj v’ jesero, kterimu fe rezhe mertvo morje, polno shvepla ino foli. Reka, jesara ino morje. 1. Reka Jordan. V’ ti reki je bil Jesnf od Jariesa kerfhen. Romarji, kteri k' boshjimu grobu v’ Jerusalem. hodijo, fe k’ vczhnimu fpo- miuu fvetiga Jesufoviga kerfta v’ Jordani ko- plejo ino vmivajo. 2 . Jesero Genezaret je tri mile dolgo, eno milo fhiroko, ino ima vfe shivo shlahnih rib. Na tim jeseru je Jesuf zhudeshe delal, ino uzhil, - v’ njem fo Apofteljni tudi nar raji ribili. Krog jesera fo bile rodovitne okolize. Ob mo¬ rju fo ftale mefta Kafarnavm, kjer je Jesuf fta- uaval, ino Betzajde, kjer je bilo nar vezh Apo<- 46 fteljnov doma. V’ tim vefelim kraju je Jesul’ nar raji uzhil. 3. Mertvo morje. Mertvo morje jo okoli tri - defet ur hoda dolgo, okoli ofern ur pafhiroko. Pravi fe mu mertvo morje, ker njzh ne shivi v’ njem savolj shvepla ino foli. Mertvo morje je fhe dan danafhen llrafhno snamnje nebefhke jese, ki fo jo zhloveflike hudobije zhes fe per- klizale. Popotnika lirah ino groša obide, kadar mimo gre. Jmenitne meffa v’ Paleftini fo : i. Jerusalem, fveto ino najimenitnejfhi meflo v’ fveli desheli, nekdajni fedesh judovfkih kra¬ ljev, bilo je velizhafl.no meflo ob zhafu Jesufo- vim, kjer je bil tempelj ^alomonov. Tako lepiga lempeljna she ni bilo na fveti, vfe ftene fo bile s’ zedrovim difhezhim lefam vlosheue, s’ slatimi roshizarni ino s’ palmovimi drevefl opifane Al- tar, vfih defet fvezbnikov po obeh ftraneh, vfa pofoda ino vfe kadilnize fo bile is famozhiftiga slata, zlo shebli fo bili slali. Tla fo bile s’ sla- tam vlosheue, ino vrata s’ slatam prevlezhene. V’ tim je bila fkrinja savese, dva velika slata 47 angeijza fta Tprofterala Tvoje perute nad njo, okna To Lile s’ sla tam kovane, ftreha is slatiga kofitarja itd. Jerusalem je Lilo lepo ino mozLno mefto, 164 mozlinih turnov je imelo, is katerih To Te proti Tovrashuikam hranili. ( Shtelo je zhes i5o,- ooo prehivavzov, pa hudobni To Lili njegovi prebivavzi, katerim je JesuT s’ Tolsnimi oj.Lmi prerokaval, de Lo njih mefto ino tempelj ras- djano. Kar je on prerokoval, sgodilo le je. Ju¬ dje To mero Tvoje hudobije sverThili, Tveti tempelj s’ krivizo ofkrunili, pravizhne poželi desheli pre¬ ganjali, ino nedolshuo kri prelivali. Bogu Te je dofti sdelo, polhle nad nje grosovitne Rimljane, ravno o relikonozhnih prašnikih, kadar Te je po Jerusalemu vle od ljudi terld. ki To v’ tempelj priThli. Mogozhni vojThaki To, ko de« rezhi levi, JerusalemTko mefto oblegli, ni priThla siliva dufha ne noter ne vnn. StraThna lakota po v G m ineftu rujove, vojfka hrumi od svunaj, kuga tuli od snotraj, vle povTodi davi nevfmi- lena Trnert, kup na kupi merlizhev po vfih ulizah leshi. Kri kakor potok tezhe po ulizah. Edtiajft fto tavshent Judov je bilo pokonzhanih, bliso fto tavshent v' TushnoTt prodanih, ali pa divji sverini sa kratek zhaT pometanih ino od 48 nje rasterganih, ino zhes 12000 jih je lakote vtnerlo. *) Jerusalemfko mefto je bilo poshgano, tempelj s’ vlim imenitnim sidovjem rasfut, de ni kamna na kamena ofialo, kakor je Kriftuf 3 -j let poprej prerokoval. Do leta i 382 je bilo Jerusalemfko mefto jednajftkrat poshgano ino rasfuto, ino zhes miljon prebivavzov vmorjenih. Sveta Helena, mati perviga ker: zefarja Konfhtamina je dala v* leti 3 a 6 . na gori Gol¬ gota lepo zerkev boslijiga groba posidati, kamor fo is vfih krajev fveta kriftjani na bosbji pot hodili. Tudi je ta brnmna ino fveta mati fhe vezli drugih lepih zerkev ino klofhtro posidati dala. ondi sdaj le podcrtino najdefh. V’ leti 636 fo Muhamedani [i fveto mefto ofvojili ino kriftjane nevfmileno hudo imeli. Vsdignili fo fe kerfhanfki vojfhaki is Evrope, fvete mefta fpet dobit. Krishanki fo jim rekli, vojfki pa, Krishantija, ker je vfakter krish na perfih nofil. Krishantije fo fe sazhele v’ leti 1099, ino fo terpele do leta 1291 Bliso dve- iio let fo hodili kuesi ino vilesi v’ Paleftino v’ fveto deshelo. fe sa vero Kriftufovo vojfkovat, ) Jo4ibcf Fluvi. 49 ino slie v' leti 1099 fo il Jerusalem cfvcjili. Ko pa krifijaui eniga ferza nifo bili, fo fveto deshelo sopet sgubili, ino sdaj Turk v. Jern- salemi gofpoduje. Sedaj no mello Jerusalem je ilabo shaloftno mefto, žela okolfhina je pufliava, komaj 21,000 prebivavzov fhteje, med tiin je lavslient kridjanov. Najlepfhi zerkev je lhe sdaj zerkev boshjiga groba, ondi kjer je bil Jesuf pokopan. Kjer je pa nekdaj imeniten ino veli- zliaden tempelj ital, ondi sdaj velika turlhka molivniza ali sbatnia doji. — Pufliava fo sdaj liili fveti kraji, rasfuto je verlo sidovje Jerusa- lemfkiga meda, ino zhudno flavniga tempeljna, le sarafhena grobla sdaj na tifiim medu po pretezhenih zhaOh slialuje, ino vfim grefhnikavn osnanuje, kak ojdro Bog pregreho kallitiga. 2. Betlehem, medize dve uri hoda pod Je- rusalemam, je dalo na kainenitnim hribu, v’ prav lepi ino prijetni okolizi. V’ tim medizu je bil David rojen ino od Samuela sa kralja pomasan. Sdaj je le majhina revna vaf, ino svunaj vafi. je imenitna zerkev ravno na tiilim kraju, kjer je bil Jesuf rojen, dva ino tridefet lampiz v’ nje gori. Romarjarn fe kaslie kraj ino kamen, kjer je Jesuf rojen bil, okrog kamena fo pa tele befede s’ slatimi zherkam napihanef 5o « Tukaj je Jesuf od dunze Marie rojen. » Na drugi itrani le vidi kraj, kjer io trije kralji kle- zhali, molili, ino Jesufu miro, kadilo ino zhifto slato darovali. Spet na drugi Hrani kashejo berlog, kjer kolti nedolshnih otrozhizhkov pozhivaja, katere je Herodesh vkasal vmorili. En zhetertlej tire koda proti 1'everju le vidi vaf, kjer fo pa- ftirzi prebivali. Tudi polje le romarjam kashe kjer je atigelj paftirzam rojltvo Jesufovo osnatnl. Sveta Helena je dala na tiltim polju, kjer je augelj paftirzam rojltvo Jesufa osnanil, lepo zerkev posidati, sdaj je ondi lama grobla. V’ Betlehemu bliso tavsheat kriltjauov prebiva. 3. Nazaret, od Jerusalema 24 ur hoda je bilo nekdaj zbedno meltize na vifoki pezhini kjer fo Jesuf, Maria ino fv. Joshef domovali, sdaj je Nazaret le majhina vaf, v’ kateri zhes dvanajlt- fto kriftjanov prebiva. Od liga meftiza ima Jesuf ime: » Nazarenfki. » V’Nazaretu je lepa zerkev Marie Devize zhiltiga fpo/.ketja ravno na taiftim kraju, kjer fo Jesuf Maria ino fv. Joshef pre¬ bivali. Brumni mmhi, ki tamkaj prebivajo, ro- marjam vfe tilte kraje s’ vefeljem pokashejo, kjer je Maria ftanovale, ino kjer je 1'veti Joshef fvoje tefarfko Telilhe imel. Kashejo Jesufovb hifho, miso, fholo, tempelj, kjer je Jesuf uzhil, 51 kashejo pezhino, zhes katero fo Jesufa njegovi rojaki hoteli vre/.hi, kashejo kamen, okoli ktirga je Jesuf s’ Apofteljni fedel, jedel ino jih uzhil itd. Vezhna tihota v’ lih fvetih krajih prebiva, vfaka fhe tako mala ftvariza shaluje po rajnih fvetih zhafih, vfaka sarafhena grobla velizhalt- nih rasfutili krajev govori: « Romar, popotnik! poltoj na nafhih grpblah, vidi ino premifhluj!! » Vem, de bi tudi radi vedli Jesufovo hojo po fveti desheli, kje je hodil, kje uzhil, kje ino ktere zhudeshe delal v’ tim ali v' nnim meftu, v’ tergi, v’ pufhavi ali na gori. Tukaj najdete njegovo fvelo hojo po desheli v’ kratkim popi¬ la n o. V' Betlehemu najdemo Jesufa narprej, kjer je rojen bil, ino na ofmi dan po Judovfki po- ltavi obresan. t Shtirdefet dni po rpjftvu ga Maria v’ tempeljnu Bogu daruje, kjer je brumni Si¬ meon Marii veliko shaloft ino britkolt preroko¬ val, rekel ji je: » Ojfter inezh bo prefunil 3 52 tvoje ferze itd., » Sveta drnshina Maria ino fv. Joshef gredo po obresovanju s’ fvojiin Rinkam nasaj v’ Betlehem, na to pridejo od fonzhniga is hoda fveti trije kralji Jesufa darovat. Betlehem sapnftijo, ino fe v’ beg na Egiptavfko s’ Jesufam podajo, ker je liranfki kralj Herodesh fklenil, Betlehemfke ino vfe fantizbke tilliga kraja, kar jih ni bilo nad dve¬ ma lelama, naglo pomoriti. Po fmerti Herode* sha pridejo fpet nasaj v' Nazaret, kjer fta Maria ino fv.. Joshef fvoje domovanje imela. Kader je Jesuf dvanajft let llar bil, je fhel s’ fvojimi ftarfhi v’ Jerufalem na boshji pot, kjer fo ga sgubili, ino tretji dan v’ tempeljnu v’ fredi u- zhenikov najdb, ki jih je poflufhal, prafhal ino odgovarjal; vfi fe nad nesnano modroftjo tega pofebniga fanta sazhudijo, vfe vfe oftermi. Js Jerusalema fhel je s’ ftarifhi nasaj v’ Nazaret na fvojih ftarifhov dom, » kjer jim je pokoren bil, ino je rafel, kakor v’ Itarofti, tudi v’ rnodrofii per Boga ino ljudeh. » - V' tridefetim letu fvoje ftarofli je sazhel Jesuf uzhiti, pa preden je fvoj uk sazhel, pride is Nazareta k' Janesu na reko Jordan, kjer ga je Janes kerftil. Po fv. kerfti gre zhes Jordan v’ pufhavo Kvarantanio fe sa naf podit ino perpravlat na veliko opravilo, de 53 bo fvet uzbiti ino svelizbati sazbel, kjer je bil od falana fkulban, ino od angeljev poftresben. Po fvelim poftu fe sopet na reko Jordan poda, kjer fr je uzherize isvoljil. Andrej, Janes, Peler, Filip ino Natauael fo biii njegovi pervi uzbenzi, s’ njimi je Fhel na Galilejfko v’ fvoje dotnazbe kraje nasaj. Ravno tedaj je v’ malim meftizu v’ Rani na Galilejfkirn fvatovfhiua bila, Jesuf, Maria ino njegovi uzbenzi fo tudi bili na golto- vanje povabljeni, kjer je Jesuf pervi zhudesb ftoril, Kanan sapuftivfhi poda fe s’ Mario ino uzbenzi v’ Rafarnavm, kjer je, kakor tudi po vfih blisbnib okolizah pridgovab Od tddi gre na fvoje domovanje v’ Nazai’et, pridgoval je fvo- jim rojakam, pa oni ga nifo flifbali, zlies veli¬ ko pezhino, na kateri je malo meftize Nazaret Halo, bi ga bili fkoraj v’ globozbino vergli. Is Narareta fe nasaj v’ Rafarnavm poda, od todi gre v' Jerusalem k’ velikonozbnim pra¬ šniku, kjer je shlahten Nikodem po nozbi k’ Jesufu prifhel, Jesuf ga je poduzbil, ino fvojiga uzhenza prijasno fprijel. Po opravilu sapulti Jerusalem ino gre s’ uzbenzi Judeo bliso mefta Jeribo. V’ Judeji je zlies pol leta prebi¬ val ino pridgoval. Judeo sapufti ravno ob zbaf, ko je Janes kerftnik y’ jezbo sapert bil, ino gre 54 fkos ^Samarijo v’ Galilejo nasaj. V’ Šamani je vun mefta ( Sihem per Jakobovim vodnjaka po- zhival, ino fe s' ( Samurijanko pogovarjal. V' ^amarii je tudi ene dni uzliil, kjer je prav naukashelne ferza tiajdel. Js ( Samarie pride v’ Galilejo, pulti ondi fvoje uzhcnze, ino fe poda v’ Kanan k’ fvoji shlahti, kjer je Gua nekiga kraljeviga flushavnika osdravil. Po lem pride fpel v’ Kafarnavm, najde na jeseni fvoje uzhenze ribiti, jim rezhe ribzhovanje sapuftiti, ino sa njim iti. Od vGb krajev ino desliel mu vodijo bolnike, vfe betesbne ino s’ bolezhinami obloshene, flepze, glufbze, kraljeve, mutze, obfedene, gobove ino mertvude; osdravil jih je. Po f-hodu je Jesnf na dom Petra ino Andreja fhel, kjer je Petrovo lafho od merslize osdravil. Savolj velike ftifke ljuditva je ltopil v’ zliolnizh, ino je is zholna uzhil. Na jeseru Genezaret ftoril je dva zhudesha: obilni ribji lov, ino vihar na jeseru vftanovi. Zhes jesero fe perpelja v’ Gadaro, kjer je obfedenza osdravil. Od 6ndi fpet fe v' Kafarnavm nasaj perpelja, kjer Ma- tevsha sa njim iti vabi. Kniali po tem osdravi bolno sheno, ktera fe je robu njoviga oblazhila doteknila, dva flepza ino eniga glufliza, tudi ozhetu Jairu njegovo mertvo lizlier osbivi. Od tnefta do mefta, od terga do terga, od vaG do vafi je hodil, ino je povfodi uzliil ino zhudeshe delal. Sdaj G je isvoljil dvanajit apolteljnov smed dva ino fedemdefet uzlienzov, kateri fo ga pov¬ fodi fpremlali. Kanali po lem gre na goro Ta¬ bor, kjer je lepo lepo pridgoval. Is gore fe so- pet v’ Kafarnavm liasaj poda, ino osdravi s’ potarna ftotnikoviga hlapza, v’ Kafarnavrau pa mertvuda. Sdaj fe Jesuf sopet fpravlja k’ prašniku v’ Jerusalem, fkos meftize Najm fvojo hojo na- ftopi. Ravno med medne vrata ftopi s’ fvojimi uzhenzi, kar mu merlizha na proti pernefo, edin fin neke vdove je bil. Jesufu fe je shaloft- na mati v’ ferze vfmilila, oshivel ji je Gna. Zlies Jordan pride v' Percjo, tjekej je Janes kerltnik dva uzhenza poflal Jesufa prafhat: « zb e je on tifti, luiri bo na fvet po obljubah boshjih prifhel, ali pa naj drugiga zhakamo? » Jesuf jima rezhe: » Pojta ino povejta Janesu kar 11 a vidila ino flifhala, de flepzi pregledujejo, glufhzi prellulhujejo, kruljevi fprehajajo, go- bovzi se ozhifhavajo, merlizhi vdajajo, ino vbo- gim fe boshje kraljeltvo osnanuje. Po tim fe poda zhes Jordan v’ Jeriho, ino odondod v’ Beta- nijo, is Betanije pa v' Jerusalem. V’ Jerusalemu 56 osdravi ofem ino tridefetletniga bolnika, rekel mu je: « Vdani, polleljo vsemi ino idi. » Na boji v’ Galilejo fpet osdravi moška s’ fkluzheno roko, v' drugim kraji fpet gluhiga ino rnuta- ftiga zhloveka. Na poti v’ Kafarnavm je n zbil ljudftvo v’ lepili prilikah, kjer mu njegova mati Maria naproti pride. V’ okolizi Tiberije sve Jesuf . frriert Janesa Kerftnika. Poda fe potem zb e s morje Genezaret v’ pufhavo, de bi v’ tihim ino v’ famotnim kraju fvojim uzheuzam loshej refnize raslagal. Ljudem pa tudi v’ pufhavo sa njim iti ni bilo predalezh, ino njegov fveti nauk poflufhat. She tri dni ga poflufhajo bres jedi. Jesufu fe ljudftvo vfinili, zbudesh flori, naCtel je fhlir tavshent ljudi v’ pufhavi s’ fedmimi krulii. Po tem pride nasaj v’ Kafarnavm, ino fe s’ fvojimi jogri zbes Galilejfko morje, ki je salo mefto Tiberias dofegalo perpeljii, ino fe hozbe s’ njimi pozbili. pa tudi dudi pokoja ne najde. Vsdiguil fe je na vifbi famoto, gre na goro, ino tamkaj fe s’ fvojimi uzhenzi vfede. Muosbize grejo bersb sa njim, ino fe okoli njega po bregu krosbijo. t Spet Jesuf zbudesh flori. Pet tavshent lazhnih, je s’ petini krulii nafitcl. — Sdaj fe Jesuf sad ni zli poda v’ Jerusalem, po vliti fvojih hojah je miloftliv ino dobrotliv bil. Na poti v’ Jerusalem med Galilejo ino ^Samarijo osdravi defet gobovih inosh, v’ Betanii pa La¬ zarja, ki je she fhtir dni v’ grobi bil, oshivi. Pride s’ veliko mnoshizo v’ Jeriho, napove fvojim uzhenzaui fvojo blishno fmert, fe vfede na pohlevno oflizo, ino jesdi v' Jerusalem. Trume ljudi ga fpremlajo. ino mu vifoko hvalo pojo. Jesuf Jerusalemfko mefto vgleda, fe milo rasfolsi ino joka, shaluje nad pregrefhnimi Jerusalemzi, ki terdovratno v’ ftrafhnih pre¬ grehah tizhijo, ino fe poboljfhaii nozhejo. Vmerl je sadnizh proftovoljen na teshkim lefu fv. kri- sha sa grefhen fvet, vftal na tretji dan od. fmerti, ino fhel je na vifhavi oljfke gore v’ prizlio apolleljnov v’ fv. nebefa. Tako je dokonzhal nafh Svelizhar Jesuf Ikrilluf fvojo velizhaftno hojo!! 3 9 K. A S A L O. ( Siarfhev perva fkerb ... - Stran 5 Najden saklad.» 10 Krishatija . ...» i 5 Rihard v’ fushnohi.» 17 Nove terplerije ....,...» 20 Ladiduv v’ fushnofti.» 22 Ladiflav is fnslinofti refhen ...» 25 Pufhavnik.» 28 Rihard is fushnofti refhen . . . . » 3 t Prihod.» 34 Popifovanje Palefline fvete deshele . » 38 Hoja Jesufova po Iv. desheli ... » 5 t . . >! 1 %