POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto VI. — Štev. 26 CENA 8 DIN Or e ja uredniški o£bor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva to uprave: »Posavski tednik«. Krško 56 - Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško, štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnine 350, polletne 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, DNE 4. Julija 1953 Iz diskusije na okrajni konferenci SZDL Po referatih se je razvila živa diskusija, kjer je sodelovalo preko 20 delegatov. Objavljamo le nekaj misli nekaterih disku-tantov. TOV. MLAKAR LOJZE Uvodoma je poudaril, da je decentralizacija: nov gospodarski sistem, kateremu podlaga je delavsko upravljanje, organizacija ljudskih odborov sprostila ogromne materialne in človeške sile in da je prav to tudi postavilo nove naloge pred Soc. ZDL. V Krškem okraju smo že dalj časa zlasti poudarjali potrebo po sproščenosti in aktivizaeiji v delu političnih or-ganzacij in društev. V tem pogledu je napravljena prelomnica in so doseženi veliki uspehi z ozirom na stanje in način dela pred par leti. V zvezi s tem pa se postavlja vprašanje, kako kdo pojmuje in razume socialistično demokracijo, svoje pravice in dolžnosti do soc. skupnosti. Zdi se mi potrebno podčrtati, da posamezniki, nenaklonjeni soc. razvoju skušajo demokracijo uporabljati v sovražne namene, izrabljajo trenutne gospodarske težave, odvračajo ljudi od potrebnega in koristnega gospodarskega in političnega sodelovanja. Imamo primere, da odbornik ljudskega odbora na sejah in raznih sestankih dokazuje, kako so se v času odkupov tu nekje na okraju določali previsoki in nemogoči hektarski donosi, da so 1 jed je zaradi takratnih »velikih krivic« še sedaj nedostopni in tako dalje. A.I1 vzemimo primer nekaterih davčnih komisij po občinah (o čemer je govoril tov. Colarič), kjer Skušajo nekateri premožnejši kmetje pri davčni odmeri ščititi pod firmo demokracije svoje koristi na račun malih in manj premožnih kmetov. Značilen je tudi primer bivšega lastnika mlina v Rigoncah. ki je z namenom, da bi dobil obrat nazaj, nahujskal par delavcev proti upravniku mlina in ga celo fizično napadel. Proti takim in sličnim noiavom se je treba odločno boriti, zavedajoč se. da pravilno socialistično politiko v delu ljudskih odborov in sploh lahko zagotovi samo aktivno delo in povečan vpliv organizacij SZDL! Druga vrsta nepravilnega pojmovanja soc. demokracije se kaže pri nekaterih podjetjih. Na primer: ko smo sprejemali okrajni družbeni plan, so se vodstva podjetij strinjala, da bodo 50”/* viškov iz fonda za prosto razpolaganje prispevala v okrajni družbeni plan. Danes pa se po nekaterih teh podjetjih pojavlja močna težnja do neizpolnjevanja te obveze in istočasno težnja po neopravičeni delitvi presežnih plač. Izrazit tak primer imamo v Tovarni čokolade in likerjev (nasproten in pozitiven primer pa imamo v glinekopu v Globokem), Dalje imamo pojave, da so nekateri tovariši nepravilno razumeli uredbo o obdavčitvi presežnih plač, da nekatere gospodarsko močnejše in industrijsko razvitejše občine ne kažejo pravega razumevanja do svojih obveznosti, do okrajnega družbenega plana, oziroma potreb v pasivnejših občinah. To so le pojavi, katerih škodljivost je treba v političnem delu SZDL odkrivati in jih pojasnjevati in ob njih poglabljati socialistično zavest pri vseh delavnih ljudeh. V novo nastalih pogojih so naloge SZDL obširnejše in težje, od odborov se zahteva večje prizadevanje, več znanja in večja odgovornost. Ne gre samo za prenašanje direktiv, temveč za samostojno javno obravnavanje problemov s širšo množico članstva SZDL gre za to. da vzamemo do posameznih pojavov in vprašanj svoja stališča, katera moramo temeljito pojasnjevati ljudem in ki ljudi aktivizirajo v borbi za dvig proizvodnje, enakopravne odnose itd. Zato je da- nes izredne važnosti vprašanje, kakšen je moralno-političen lik odbornika Socialistične zveze, kajti samo tisti odbornik, ki je osebno pošten, iskren, vzgleden pri delu, ki ni nagnjen h koristoljubju, ki ne povzroča grupaštva ih nezdravega trenja, bo lahko zares uspešno delal v organizaciji Soc. zveze. Posebej bi še omenil pojave kriminala. O tako zvani peša-kovščini se zadnji dve leti precej govori po okraju. S koreninami tega zla imamo še sedaj opravka. Imamo več primerov, da je bil neopravičeno deljen material iz fonda za obnovo (opeka in cement), na drugi strani pa imamo še vrsto primerov, ki so upravičeni in potrebni pomoči a še nimajo obnovljenih svojih domov. Imamo pa tudi nove primere kriminala in osebnega okoriščanja (po nekaterih KZ in celo pri nekaterih odgovornejših tovariših). Potrebno je vse take primere dokončno in z vso odgovornostjo razčistiti. Budnost proti pojavom gospodarskega kriminala katere koli- vrste, proti pojavom osebnega okoriščanja in borbo za poštenost vsepovsod je treba zaostriti in ,na tem aktivizirati članstvo SZDL. Tov Novak Ivan, član CK ZKS: Politična zavest naših ljudi, lahko rečemo, je zelo visoka. To se je zlasti pokazalo ob napadu Sovjetske zveze, ki je pričakovala, da nas bo spravila na kolena. SZDL ie v času svojega obstoja rilosegla velike (Nadaljevanje na Z. strani) Romunija sprej’ela predlog FLRJ za ustanovitev mešane komisije Romunija je sprejela predlog državnega tajništva za zunanje zadeve FLRJ za ustanovitev mešane komisije. Komisija bo raziskala vse dosedanje obmejne incidente, ki so jih povzročili v prvih petih mesecih letos romunski organi. Carigrad o atenskem sestanku Prvi sestanek zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije se bo vršil dne 7. julija v Atenah. Predstavniki generalštabov treh držav so imeli sestanek v začetku junija v Atenah, pri čemer so ra zora v-Ijali o skupnih obrambnih vprašanjih. Pričakujejo, da bodo na sestanku v Atenah razpravljali vprašanje skupne obrambe balkanskih držav. Prodaja pšenice na podlagi mednarodnega sporazuma Pred dobrim tednom je na podlagi mednarodnega sporazuma prodanih samo 36.000 ton pšenice. Od tega odpade na Avstralijo 1000, na Kanado 6000 in na ZDA 29.000 ton. Glavna kupca ameriške pšenice sta bili Indija z 19.000 tonami in Nizozemska s 5000 tonami. 380-letnica smrti Dne 4. in 5. julija. V soboto, 4. julija, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču v Brežicah uprizorilo hrvaško prosvetno društvo Zagoraca »Matija Gubac« Begovičevo dramo v treh dejanjih »Matija Gubac«. V nedeljo dopoldne bo ob 9. uri povorka fizkultumikov, nakar bo sledil okrajni fizkul-turni nastop na stadionu. ftlatije Gubca V prosvetni dvorani v Brežicah bo otvoritev razstave slikarjev amaterjev, v gimnaziji pa ob isti uri šahovsko tekmovanje med Zagrebom in okrajem Krško. Ob 2. uri popoldne bo v grajskem parku veliko kmečko zborovanje, na katerem bo govoril tov. Hribar Janez iz Ljubljane. Po zborovanju nastop kultur-no-prosvetnih društev iz Slovenije in Hrvaške s pevskimi zbori, godbami in folkloro. Po končanem sporedu ljudsko rajanje. V nedeljo, 5. julija, ob 20. uri uprizori na grajskem dvorišču v Brežicah TVD Partizan iz Krškega: lika Vašte — Srečko Statut: »Vražje dekle«, zgodovinsko igro v 4 dejanjih in treh slikah. Udeležite se polnoštevilno tega res pomembnega kmečkega praznika. Obiskovalce opozarjamo, da vozijo od 1. julija zopet večerni vlaki v obe smeri tako, da imajo obiskovalci zelo ugodne zveze. Epilog k bošfanjski zadevi Denes se bo sesiel okroini l udski odbor no VI. redni seji Okrajni ljudđd odbor, ki se bo danes sestal na svoji VI. redni seji ima namen razpravljati predvsem o dveh problemih. Poleg poročila o izvršnih sklepih VI. seje in volitev overovatelja zapisnika stoji na dnevnem redu razprava o problemih zdravstva in socialne politike ter razprava in sklepanje o premestitvi sedeža okraja. Z ozirom na to, da so zdravstvene ustanove s 1. junijem prešle na samostojno finansiranje, je nastala vrsta vprašanj, o katerih bo razpravljal in zavzel stališče OLO. Podano bo poročilo o pomenu reorganizacije zdravstvne službe, o izvršenih Zvezni izvršni svet je na temelju Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošne ljudske lastnine in dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam izdal odlok v višini odškodnine zemljišč, ki so postala splošna ljudska lastnina. Lastnikom pripada torej odškodnina, katere višina je odvisna od katastrskega razreda, v katerega je zemljišče razvrščeno. V I. razredu znaša odškodnina 109.000 din za ha, v II. razredu 90.000 din, v III. razredu 80.000 dinarjev, v IV. razredu 70.000 dinarjev, v V. razredu 60.000 Zvezni izvršni svet je na te-dinarjev, v VI. razredu 50.000 dinarjev, v VII. razredu 40.000 dinarjev in v VTII. razredu 30.000 dinarjev. Odškodnino za vložene investicije v vinograde, sadovnjake, hmeljske nasade in druge dolgoletne nasade, kakor tudi za zgradbe in druge objekte bo določila okrajna komisija za kmetijski sklad na temelju ocenitve, v skladu s prometno vrednostjo. Še l 600.000 din za obnovo med vojno požganih m porušenih hiš za noš okrai Izvršni odbor SZDL Slovenije je dal na razpolago 1,600.000 dinarjev za obnovo med vojno porušenih in požganih domov za naš okraj. Osnovne organizacije SZ naj predlagajo tiste, ki žive na njihovem območju, a še niso pričeli z obnovo in imajo še danes neprimerna stanovanja. V poštev' pridejo tudi partizanske vdove in invalidi, ki so z obnovo že pričeli, a vsled pomanjkanja lastne delovne sile, ali zmanjšanja nje delovne sposobnosti. niti delno ne morejo zaključiti. O tem naj osnovne organizacije SZ na svojih sestankih razpravljajo. Oškodovance, ki pridejo v poštev, naj občinski odbori SZ predložijo okrajnemu odboru SZ Krško Poleg splošnih podatkov naj občinski odbori navedejo še aktivnost družine v NOB in njen odnos danes, koliko in kakšno zemljo poseduje ter kakšne druge dohodke ima ter kako in kdaj mu je bilo požgano oziroma porušeno, ali je že dobil kak kredit in koliko, zakaj doslej še pi obnovil itd. Občinski odbori SZ naj te podatke čimnrej zberejo in jih pošljejo na OOSZDL, Krško. predpripravah in prvih izkušnjah. Odboru bodo predlagane v odobritev cene zdravstvenim uslugam in cene oskrbnih dni v bolnici. Povprečne cene zdravstvenim uslugam, kakor tudi cene za oskrbni dan v naši bolnišnici, ki jih ima namen predlagati Svet za Socialno Skrbstvo in zdravstvo OLO so med najnižjimi cenami v Sloveniji. Vendar so zdravstveni delavci mnenja, da to v nobenem primeru ne bo šlo na škodo oskrbovancev, temveč na račun maksimalne štednje, ki se njenega pomena našj zdravstveni delavci v polni merj zavedajo. Razpravljalo se bo tudi o problemih preventivne službe v predvideni akciji za slikanje pljuč vseh odraslih oseb, o zdravstveni prosveti itd. Poročilo bo zajelo tudi problem investicijskih graditev, določenih po družbenem planu in o nujnih delih izven družbenega plana. Važno mesto bo zavzelo v poročilih socialno skrbstvo, predvsem splošno skrbstvo in vprašanje zaščite matere in otroka. In končno v poročilu bo izneše-no stanje na področju higiensko tehnične zaščite dela ter problem nezaposlenih v okraju. 2e tretjič sedaj prihaja na dnevni red seje OLO vprašanje sedeža okraja. Prvič je bilo odloženo za naslednjo sejo, da se odborniki OLO o tem posvetujejo še z volijci, drugič pa je bil rezultat glasovanja neodločen 44:44. Med tem časom se je na novo ustanovilo okraj, sodišče v Sevnici. Vsled tega je stvar postala še bolj komplicirana. Iskala se je nova rešitev. Ker sedaj ni več mogoče vseh okrajnih ustanov združiti v enem kraju, temveč v dveh, bo dan predlog OLO, da se okraj prenese v Brežice, v Sevnici pa odpre izpostava administracije OLO, kjer bi taka rešitev pocenila državno administracijo, še bolj pa zmanjšala potne stroške samim državljanom. Vsled tega se pričakuje. da bo izid glasovanja na tej seji bistveno drugačen kot pa je bil na predzadnji seji, ker bo taka rešitev za večino prebivalstva najbolj sprejemljiva Tako bo tudi vprašanje se-okraja enkrat vendar rešeno. Dne 4. in 5. aprila je bil v »Slovenskem poročevalcu« objavljen članek tov. Smolinske-ga o razmerah v Boštanju in na boštanjski šoli. Ta članek je izzval,v samem kraju, pa tudi drugod, zlasti med prosvetnimi delavci, najrazličnejše komentarje. Da bi dognal resnico, je sestavil okrajni komite ZKJ za okraj Krško, komisijo, ki naj bi proučila boštanj sko zadevo in pomagala političnim organizacijam k uspešnejšemu delu. Komisija je usmerila svoje delo tako, da bi dobila odgovor predvsem na sledeče vprašanja: 1. Kako je z uporabo telesne kazni na boštanjski šoli? 2. Zakaj je članek Smolin-skega izzval toliko hrupa? 4. Gospodarsko-politične razmere v Boštanju. NASILJE NE MORE RODITI SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA Na boštanjski šoli se je uporabljala telesna kazen, zato je bil članek tov. Smolinskega v osnovi upravičen. Komisija za potrditev tega ni zasliševala in preverjala prič, kajti lastno priznanje tov. Papeževe pred disciplinskim sodiščem in priznanje tov. Mazaja to dejstvo očitno dokazujeta. Res je, da so bile oblike in jakost kaznovanja v članku pretirani, vendar problem telesne kazni, milejše, ali hujše obstaja. Domneve, da se je telesna kazen uporabljala le napram revnejšim otrokom iz razrednega sovraštva, komisija ne bi mogla potrditi, kajti do razgovorih s prizadetimi in neprizadetimi ljudmi je zlasti tov. Papeževa znana kot precej stroga učiteljica, ki za kaznovanje ni izbirala otrok. Po mnenju komisije sta tov. Papeževa in tov. Mazaj uporabljala telesno kazen enostavno zato, ker se v problem vzgojne škodljivosti telesne kazni nista poglabljala, da bi se zaradi tega v težko vzgojnih situacijah lahko obvladala in po potrebi uporabila napram nediscipliniranim učencem druge vzgojne ukrepe. Telesna kazen je v naših šolah zabranjena, kajti vzgojiti hočemo socialističnega človeka, tega pa ni mogoče doseči z nasiljem, temveč s humanimi. socialističnim idealom primernimi vzgojnimi sredstvi. Nasilje rodi upornike ali hlapce, nam pa niso potrebni niti eni niti drugi, socialistična družba hoče samozavestne, preudarne, samostojne in svobodne ljudi. Z ozirom na to je pač treba ovreči oceno, da sta tov. Papeževa in tov. Maža izborna nedagoga. Morda snovno otroke res dobro naučita, a to ni vse. Nič manj važni kot učni so vzgojni usnehi. ti pa so ob uporabi ponižujočih kazni problematični. Še kvarnejše posledice ima slabo ravnanje z otroki iz vzgoino in moralno ogroženega okolja, ki so res v šoli teže vzgoiliivi. zato pa zahtevajo od učitelja mnogo potrpežljivosti, dobrih živcev in pedagoških snosobnosti. Tem otrokom prav nič ne manjka palice, kajti te-oeni so dovoli doma. manjka pa jim ljubeča in dobrohotna roka. Nanad na Boštatr, na enotno učiteljstvo, - da ali ne . . . Članek Smolinskega je povzročil med učiteljstvom zlasti pa v samem Boštanju mnogo hrupa. Za to je več razlogov: dotaknil se je problema uporabe telesne kazni, Id doslej v javnosti še ni bil dovolj obravnavan in ga zato celo nekateri učitelji, zlasti pa starši, močno podcenjujejo. Ob tej priliki se je izkazalo, da s problemom telesne kazni nismo bili na jasnem in da se je v šolah uporabo telesne kazni vse doslej toleriralo. Prav zato se je mnogim zdelo neumestno naenkrat odkriti »srednji vek« Ie v Boštanju. ko novega veka v pogledu vzgoje marsikje še niti začeli nismo. Od tod tudi taka reakcija med prosvetnimi delavci in celo nekaterimi prosvetnimi funkcionarji. Diskusija o boštanjskem »srednjem veku« je pokazala potrebo, da bi izkušenejši pedagogi o kvarnih vzgotoih pn«i”dicah spregovorili. Okolnost. da so nekateri učitelji, kot izraz pedagoške slabosti tu in tam res uporabljali telesno kazen, pač ne bi smela biti razlog, da bi orincipialno ne nastopili proti telesni kazni in da bi se pri sebi proti tej slabosti nenehno ne borili. Obravnavana boštanj-ska zadeva je pokazala prav obratno. Kdorkoli je imel na vesti malo spozabo, je. da bi onravičil svoj lastni madež oo cehovsko brisal tudi svojim stanovskim tovarišem. Zaradi tega in zaradi deistva. da se čutijo mnogi učitelji bolj odgovorni stanovski organizacij kot celotni družbi- se ie zgodilo, da so se oddaljili od nrineioialne diskusiie. da je bila obsodba telesne kazni le mimogrede izrečena. medtem ko ni bilo šVo-da časa za široko razpravi! a-nje o napakah 4o oemaniktii-vostih članka, članek Rmolin-skpga je kljub slabostim, ki pravljenju telesne kazni, vsaj iz naših šol. Tov. Smolinski je hotel uporabo telesne kazni na boštanjski šoli obdelati v luči razrednih nasprotij, ki vladajo v Boštanju in ki nujno spremljajo razvoj družbenih odnosov na višjo stopnjo. Komisija je ugotovila, da opisani problemi v Boštanju obstajajo, vendar ne v taki obliki in v taki medsebojni povezavi, kot jih je član-kar opisal. Prav nepravilni zaključki. ki so posledica enostranskih informacij, pa so bili poleg neokusnih karikatur in senzacionalnih naslovov voda na mlin prizadetim, ki so hoteli vreči raz sebe sleherno krivdo, da so prikazali članek zgolj kot tendenciozno kleveto, ki naj vpliva na izid tožbe Papeževa — Malovrh in kot napad na celotni Boštanj in na njegovo čast Zlasti poslednja parola je imela močan učinek med boštanjskim prebivalstvom, ki je nastopilo enotno v obrambo časti svojega kraja. V zadoščenje Boštanj čanom mora komisija potrditi, da je tov Smolinski opisal mere v Boštanju prečmo, da vladajo slične prilike še marsikje drugod in da je zlasti brez potrebe zožil to fronto poštenih, naprednih tn socializmu predanih ljudi, ki jih tudi v Boštanju ne manjka. Kolikor je morda pretirana trditev, da je imelo kaznovanje šolskih otrok v Boštanju razredno ozadje pa je dobila vsa diskusija o članku za obrambo prizadetih in zadržanje na-nram onim. ki so si drznili dvigniti svoi glas, izrazito razredno obeležje, ki marsikaj pove .. 'Dal le sledi) takšne kazni kaj več javno jih je imel, pripomogel k od- Porrett graiHf orla Antona 18 ei$ca Dne 29. t. m. so pripeljali v domači kraj Praproče (okraj Novo mesto) posmrtne ostanke graničarja Antona Hlebca. V obmejnem odseku pri Strumiei so ga pred tednom ubili bolgarski diverzanti. Po vsej poti od Makedonije pa do domačega kraja so se poslavljali številni prebivalci od mrtvega tovariša ter protestirali noti zločinskemu izzivanju bolgarskih obmejnih organov Na postajah: Brežice, Videm — Krško, Brestanici, Sevnici in v Krmelju so se od njega s toplimi besedami poslovili zastopniki množičnih organizacij tn položili vence na zaprto krsto V vsej Mirenski dolini še ne pomnijo takega pogreba kot je | bil Hlebčev; opravljen z vsemi vojaškimi č^mi. katere zaslu-, ži le graničar. KULTURNI PREGLED O brežiški glasbeni Soli O brežiški glasbeni šoli sliši naša javnost vsako leto samo ob nastopih njenih gojencev, pa še takrat samo o lepem napredku učencev. Zato ne bo odveč obvestiti vse, ki jim je pri srcu napredek te naše kulturne ustanove, še o drugih uspehih in tegobah naše nižje glasbene šole. Ustanovljena je bila leta 1946 kot glasbeni tečaj. Vodil jo je gimnazijski ravnatelj Beno Demšar. Z letom 1950 je postala državni zavod kakršen je danes z delnim lastnim finansiranjem. Učenci plačujejo ukovino, v ostalem na jo finansira okrajni ljudski odbor. Učencev je sedaj RO in to približno sedem osmink klaviristov, ki imajo že pet razredov. Ostali študirajo violino, čelo, kontrabas, pihala. Poučuje se tudi nauk o glasbi in solfeggio. Sola ima na razpolago šest klavirjev, en koncertni klavir, en čelo, tri. violine, en kontrabas, od TVD Partizana na eno trompeto, klavir in no prijaznosti zasebnika tudi en klarinet. Vse učne moči — dve stalni in šest honorarnih — so se pod vodstvom ravnatelja Branka Rueha ob marljivosti gojencev potrudili in predelali vso predpisano snov. Obe javni produkciji marca in junija sta pokazali, da je zavod v celoti dosegel svoj namen in da ie vreden še večjega zanimanja javnosti ter še večje gmotne podpore oblasti in go- sredstev, da bi prevzela še več učnih moči, kar pa bi bilo nujno potrebno, saj je naravnost neverjetno, da je požrtvovalni ravnatelj poleg vsega drugega vodstvenega dela imel mesečno povprečno sto ur pouka, to je celih 300o mladinski zbor n°ke* žel (ste, če ne še boliše usnebp. OrTirinnili so tudi sodelovanje ivrif-iimo. do tol-šeo odnog do mlarSine ki si želi nonrodlro ni na mectn in ni v *ast etoreišim neVoom ir,- bi ji morali nud;u .roo rmmnč. TVPodim riovrorn iz K-ši-e vari belimo šo mnogo nsrioba v •ooAoioniem itebj __ oteT.im pa la se nekoliko zamislilo. — An — že' Okrajni odbor Socialistične sveže na prvi seli Dne L julija 1953 se. je vršila prva seja okrajnega odbora SZ. Na dnevnem redu je bilo konstituiranje odbora, izvolitev sekretariata in problemu ljudske prosvete. V sekretariat okrajnega odbora SZ so bili soglasno izvoljeni za predsednika tov. Colarič Lojze, za podpredsednika tov. Mlakar Lojze, za sekretarja tov. Ogorevc Jože, za blagajnika tov. •Jazbec Lojze in člani tov. Zupančič Tone, Rihtar Lojze in Zupančič Minka (OZZ). Nato je tov. Drnač Jaka podal poročilo o stanju v ljudski prosveti, V diskusiji o problemih in nalogah ljudske prosvete so se člani odbora predvsem dotaknili ljudskih knjižnic, odrov, raznih tečajev in podobno. Govorili so tudi o tistih filmih, literaturi in PP, ki ne služi vzgojnim namenom mladega rodu, temveč ga odvrača od naše stvarnosti. Izražali so mišljenje, da bodo morali v bodoče posvečati več pažnje mladini, zasigurati pravilno politiko razmeščanja učiteljstva tako, da bo v vsakem kraju nekdo, ki bo kaj več doprinesel prosvetnemu življenju dotičnega kraja. Po razdelitvi dela je bilo predlagano organizacijsko stanje po poedinih odborih SZ in podčrtano, da m ena izmed osnovnih nalog odborov vključevanje vseh poštenih delovnih ljudi v organizacijo. V diskusiji odbor tudi ugotavlja, da so člani SZ na terenu ogorčeni, ker se gospodarski kriminal premalo kaznuje. Vsled tega so sklenili predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, da stavi na dnevni red prihodnje seje poročilo in razpravo o delu sodišča. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se v vseh odborih SZ postavijo donisniki, ki bodo sproti poročali in pisali o problemih, ki množice v do-tičnem kraju najbolj zanimajo. Iz dbskusi e na okr. konierer ci SZDL Vabilo Ob priliki občinskega praznika, dne 12. julija t. 1., priredi občinska ZB Krška vas beneško noč na Krki v Gor. Griču. Najboljši trije čolni bodo nagrajenk Vabljeni! ZB Krška vas Ali si že naročil „Fossvslii lemur moramo, da nam drugi socializma ne bodo zgradili. Dobrote, ki jih bomo uživali, bodo sad dela le naših rok, doprinos nas vseh. Tudi težo lanske suše je nosil v prvi vrsti delavec in nameščenec, ki toliko dražje plačuje kmetijske produkte. Tov. Zupančič Mirna kritizira nazadnjaško miselnost v pogledu kandidiranja žena. Cas je že, pravi ona, da bi se ženam priznala enakopravnost in enakovrednost. V večini primerov kandidirane žene niso izvoljene samo zato, ker so žene, čeravno po sposobnostih prekašajo marsikaterega moškega. Ugotavlja, da tudi nekateri delegati na današnji konferenci imajo napram ženam malomeščansko gledanje. Ta malomeščanska miselnost se opaža tudi drugje. Imamo na vodilnih mestih ljudi z dvojno dušo, ki z ljudmi vred kritizirajo, namesto da bi jim pojasnjevali, po kakšni poti gre naša država v izgradnji socializma in se s takim nastopom skušajo popularizirati. Omenja tudi, da je na gospodarsko močnejših občinah še močno razvit lokal-patriotizem. Premalo mislimo, da smo člani jugoslovanske ce- , , ......... . . , lote, ki jo moramo graditi in potrebščin, ki jih nujno potre- j £uvatj Tendenca nekaterih bujemo. Ne moremo si zamisliti podjGtijj da bi okraj »okrog socializma brez sodelovanja j prinesja<<] drugi zopet republiko kmeta in delavca. Zavedati se je zgregena, saj vemo, ka- ko gleda z občudovanjem na Jugoslavijo zunanji svet, na kar (Nadaljevanje s 1 strani! uspehe in jih pomanjkljivosti ne smejo zamegliti. Material pa, ki so ga občinske konference obravnavale, kakor je tudi današnja diskusija pokazala, se nanaša pretežno na gospodarske probleme. Člani SZ včasih pozabljajo, da je SZ politična organizacija, ki vzgaja ljudi in jih usmerja. SZ ne more sprejemati gospodarskih sklepov, ampak samo razpravlja o gospodarskih problemih, v prvi vrsti pa mora razpravljati, kako bo vzgajala množice. Seje odborov po navadi zato niso živahne, ker voljeni ljudje ne prihajajo na seje z nekim pripravljenim programom, o čemer mislijo razpravljati Nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam kdo kratil naše svobodno odločanje o vprašanjih našega gospodarstva. Naši sovražniki stremijo po uničenju Jugoslavije, zato so sredstva za obrambo nujno potrebna. Zavedajmo se, da bo naša armada znala braniti pridobitve, ki nam jih je prinesla socialistična revolucija. Naše delo zahteva od nas ogromno žrtev. Industrija se gradi v korist kmečkim ljudem in delavskemu razredu; brez nje ne bo VREMENSKA NAPOVED za čas od 2. do 12. julija: Krajevnim nevihtam v začetku julija bo sledilo lepo vreme skoraj do konca tekočega tedna. Konec tedna ali v začetku naslednjega tedna zopet krajevne nevihte, nato do sredine tedna lepo vreme. V drugi polovici prihodnjega tedna par-krat izdatnejše, toda večinoma kratkotrajne nevihte. pa pri vsakdanjem življenju premalo mislimo. Povedati moramo ljudstvu, da so še težave in tudi bodo, obenem pa povedati vzroke (suša, obramba itd.) ter pokazati našo svetlo perspektivo. Ljudje so pripravljeni sodelovati in marsikdaj slišimo od ljudi, ki pravijo: »Ce bi nam prej kdo razložil bi drugače gledali!« MA RABU Kakor vsak večer smo tudi 28. oktobra 1942 nič hudega sluteč polegli pod šotore. Ob 23. uri pa se oblaki razrastejo v črnosive gmote, ki se podijo pod nebom, in dolino taborišča zagrne temna senca. Naravna sila se s tem ne zadovolji. Ozračje pretrese oglušujoč grom, kjer vse drugače odmeva kot v naših krajih, in v prahu odskakujejo debele kaplje. V taborišču ni videti žive duše. Sliši se le bučanje morskih valov, ki se zaganjajo ob pečine. Veter razdraženo šumi in se zaganja v plahte takratne naše strehe. Luči v taborišču ugasnejo. Bliski in strele so švigale vsevprek. Morje je naraščalo proti taborišču. Bila sem s šestimi tovarišicami v šotoru zadnje vrste. Pod slamo se je pojavila voda, ki jo je začela hitro dvigati. Posedle smo na mokro ležišče. Pokrile smo se z deka-mi, da ne bi čutile debelih vodenih kapelj, ki so padale na šotorsko krilo. V trenutku smo bile y vodi. Do kolen smo jo bredle, ko smo stopale iz šotora mestu prizadejali mnogo škode.. pa je pričel razpadati in je že ! v smeri, kjer je bU slišati divji V XVI. stoletju se je v Krškem I nad 150 let v razvalinah. jok otrok in kričanje vsevprek. Tema je bila pošastna, da je niti beli sij reflektorja s hriba ni mogel predreti. Dokler smo bile pod šotorom nismo bile toliko prisebne, da bi se zavedle, kaj se godi v taborišču. Res je, da smo slišale kričanje že ko smo bile pod šotorom, vendar to za internirance ni bilo nič posebnega. Saj so »Kje je moj otrok? Ljudje, pomagajte! Kam ga je odnesla voda?« Le kje bi ga našli v temi v vodi? Medtem pri jase pred taborišče sam komandant Vincenzo Ciulio, ki samo rezko zakliče in že se vojaki postavijo v vrsto ter pomikajo z nasajenimi ba-jjUeu proti nam. Tedaj pa se otroci vsak dan jokali in prositi j bilo vpitja, joka, kletev in zmer-matere za kruh. | janja še več. Nismo se pocutiu Prišle smo v bližino vhoda v , samo kot interniranci, amPak žensko taborišče, kjer so stali da živimo na otoku smrti, kjer vojaki z naperjenimi puškami vlada fašistični divjak, ki nuna proti obupani množici. Takšno povelje so dobili takoj ob nalivu od karabinjerskega komandanta, da nas ne smejo izpustiti za nobeno ceno. Žene so z dvignjenimi rokami in solzami v očeh prosile, naj imajo vendar usmiljenje z nami in nas rešijo. Karabinjerji pa so nas s puškinimi kopiti odrivali nazaj v taborišče, kjer jc bilo že polno vode. Mati z detetom v naročju in drugi, ki se jo je držal za krilo, so neprestano prosili. Neko starejšo žensko sem videla, kako si je v obupu pulila lase in kakor blazna begala po vodi. Od nedaleč je bilo slišati: Sprelet le zahon o odoravi vinlCarshfh odnosov in zakon e spremt mDan in dopolnitvah zakona o gozdovih Na V. rednem zasedanju ljudske skupščine LRS so med drugim razpravljali tudi o viničarskih razmerah. Prikazan je bil spodinjo v Podsredi, je pri de- ( viničarski ^problem v Halozah, kj lu v vinogradu pičil modras. ' J “ Ker naibližii podeželski zdravnik ni imel predpisanih injekcij. je dobila šele čez več ur so reven kraj, vendar so za posamezne gospodarje zelo dobič-kanosne, borne pa za viničarje. _ Po razpravi je ljudska skupšči-prvo pomn* v brežiški bolnici. | na soglasno sprejela preloženi Alfred Hren. 23-letni gospo- j zakon o odpravi viničarskih in darski poslovodja iz Sevnice, ' podobnih razmerij, si ie nri skoku po stopnicah Prečitano je bilo tudj poroči-zvil nogo. 1 lo zakonodajnega odbora k pre- dlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. Osnovni namen tega zakonskega ukrepa je, preprečiti še nadaljnje uničevanje gozdnega gospodarstva. V Sloveniji je okrog 31.000 ha goljav in 189.000 ha grmišč. Površino 200.000 ha pokrivajo steljniškj gozdovi, ki imajo na ha le še pičlih 40°/o lesne zaloge. Slovenski gozdovi se že desetletja pretirano izkoriščajo. Tudi ta zakon, o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih je bil soglasno sprejet. Vsled osnovanja dveh novih odborov v izvršnem svetu — odbora za proračun in odbora za ljudsko oblast in družbeno upravljanje se je obseg dela izvršnega sveta znatno povečal in zato je podpredsednik izvršnega sveta LRS in ljudski poslanec tov. Marjan Brecelj predlagal izvolitev treh novih članov v izvršni svet. Skupščina je predlagane tovariše in sicer: tov. Franceta Kimovca, dosedanjega sekretarja sveta za kulturo in prosveto, Janeza Vipotnika, dosedanjega sekretarja sveta za gospodarstvo in Borisa Kocijančiča, dosedanjega šefa kabineta predsednika izvršnega sveta, soglasno izvolila. Nato je skupščina še potrdila uredbe, ki sta jih izdala izvršni svet in bivša vlada LRS v času med IV. in V. zasedanjem. usmiljenja niti z otroki. Kmalu po polnoči se nevihta poleže. Oblaki so se počasi redčili in dež je le še narahlo padal. Voda je počasi odtekala iz taborišča. Za nas ni bilo strehe niti mesta, da bi se posušili. Vso noč smo trepetali pod milim nebom, premočeni, brez odej. Ko se je začelo daniti, smo videli v blatu starca, ki so ga moči zapustile in tam je končal. Na culi je sedela mati z raz-mršenimi lasmi in blaznim ognjem v očeh: v naročju je držala mrtvega otroka. Da, seic tedaj se je pred nami razkrua strahota noči. Taborišče opu-steš. a Šotcri polomljeni, slama raznesena po blatu. Greli in sušili smo se na soncu. Ko je ponovno prišel v taborišče komandant, je zahteval na ista mesta postaviti šotore in urediti notranjost taborišča. Nihče se ni upal upirati njegovim poveljem. Bili smo nesvobodni, brez orožja; ni bil še čas. Na fašistični komandi so v deževni noči na grafikonu zaznamovali doigo črto umrljivosti. Umrljivost je dnevno nara-| ščala v jesenskem deževju, da je število naraslo preko štiri tisoč. Spomin žrtev bomo obha-I jali 13. septembra z odk-Kjem l spominske plošče. C. C. Obiščite slovensko-hrvetski festival v Brežicah! KMETIJSKI RAZGLEDI I Novice in dopisi iz našiti fcrajev Neka! misli ofi lelelup želvi Vem, da je prav če rečem, da si želimo vsi, od delavca, nameščenca, posebno pa še delovni kmet, bogate žetve. Kruh, za katerega je domovina izdala velike vsote v tujini, nam je že nekaj let bil od narave pičlo odmerjen. Zaporedne suše, kakršnih ne pomnimo desetletja, so nas gospodarsko res močno ob cvetenju žit precej škodovalo, tako da je vsaj v Sloveniji gotov odstotek v izpadu. Klasje ima namreč mnogo praznih zrn in to predvsem pri rži. Sicer pa smo kar zadovoljni. Moti nas pa ponekod, da so žita (ječmen, rž in pšenica) izredno slaba. Tega narava ni kriva upognile, saj bi sicer naša industrija dajala veliko proizvodov nam samim in izvozu. Tako pa so šli veliki zneski za dostojno prehrano našega delovnega človeka, marsikateri načrt pa bo o izgradnji realiziran šele letos. Tudi letos smo pričakovali boljše letine. Deževje je prav ter nosi krivdo kmetijsko gospodarstvo, ki se ni pobrigalo za dobro seme. Sejalo je sorto, ki mu že nekaj let peša in letos bo pridelalo namesto 14, 15 ali 18 in več mtc le 5, 6, morda 7. Kdor bo pametno presojal, bo našel krivca, če bo krivdo sam uvidel, jo bo skušal popraviti. Pregovor »kako boš sejal, tako boš žel« je star, toda resničen. Ob žetvi in tudi pred njo bo vsak delovni kmet ugotavljal, kaj je nudil posevku med vegetacijo. Ali je bila zemlja dobro pripravljena, ali je sejal pravočasno in ali je izvršil tudi druge agrotehnične ukrepe. Pri tem je posebno važno dodajanje umetnih gnojil žitom in spomladansko brananje. Marsikje so žita polegla, ker je slama mehka. Tu smo premalo upoštevali dodajanje superfosfata. To naj ugotavlja proizvajalec in v bodoče odpravlja te ne-''ostatke. 1 Žetev je važno opravilo. Žita j ne Žan ji prezgodaj, tudi ne pre-j nožno. Res je, da po večini žanjemo ročno, toda po vojni 'mo želi že precej s stroji. Majhne parcele onemogočajo strojno žetev, zato bo več dobrih sosedov pričelo razmišljati, da bi sejali v bodoče nekako sirupa j, da bi tudi želi s stro-iem in vsak za sebe pospravili. Tako bi imeli 25 do 30»/„ manj stroškov, žito pa lepše in pravočasno pod Streho. Tudi odkup nai bo zavedna državljanska dolžnost naših proizvajalcev. Ko je gospodar odločil količino in seme in za nrehrano družine, bo KZ ponudil^ ostanek v odkun. Zaveden državljan ne bo spravljal viškov v shrambe, da tam služi marsikje za hrano moliem, ampak bo od svoiih pridelkov ponudil tudi tistim, ki v rudnikih in tovarnah grade lepše živlienie prav tako kmečkemu proizvajalcu in njegovim otrokom. C. Nekaj besed o lovskem društvu Pišece Globoko Lovci iz Globokega so pozabili, da so minili časi, ko so lahko nekateri vaški gospodje odločali sami o vsem, kakor jim je bilo pač ljubo. Ne zavedajo se, da je naša država socialistična, v kateri ima vsak človek pravico do svojega; seveda za kar je zmožen. Pretekli sta že dve leti, odkar je tov. Kržan Franc zaprosil za sprejem v lovsko društvo. Gospodje lovci se za njegovo prošnjo niti zmenili niso. Na eni izmed sej v letošnjem letu pa so predlog za sprejem soglasno odbili Neki lovec je celo izjavil, da tovarišu Kržanu m zaupati orožja. Vprašal bi ga, kako to, da mu je on sam leta 1941. ko so pridrveli nad nas nemški osvajalci, zaupal vojaško puško. Ako je bil tovariš Kržan kot 20-leten fantič sposoben prijeti za vojaško puško, mislim, da je tudi danes kot 32-leten mož. Vprašam Vas, kdo je takrat, ko so nas Nemci tiščal; za vrat, prvi korakal s puško proti »Or-liškemu pogorju« ? Od vas ni bilo nobenega! Sedaj pa, ko živimo v svobodi, bi rad vsak tisti, ki se med vojno ni nič kaj izkazal, imel glavno besedo. Socialističnega človeka odlikujejo dejanja! Naj vam navedem samo nekaj primerov, kjer sta od ene družine dva ali pa celo trije v lovskem društvu. Ker je tovariš Podvinski predsednik lovskega društva, je lahko v društvu on, njegov sin in vnuk. Ko sta Zivič Niko in Lepšina Martin komaj dopolnila 18 leto, sta že bila sprejeta v lovsko društvo; seveda, ker sta njuna očeta tudi lovca. Ali je potem pravilno, če tovariša Kržana ne sprejmejo? Ni, še daleč ne! Cernu bi imeli Globočan; prednosti? Naj bosta še iz Malega vrha dva lovca! Upam, da bodo globočki lovci storjeno napako čim prej popravili in tov. Kržana v društvo sprejeli. Iz Soreeeča Ustanovljena e vodna skupnost .Krško polje’ Dne 28. junija se je vršil ustanovni občni zbor delegatov vodne skupnosti »Krško polje«. Našim delovnim kmetom je to organizacijo narekovala nujna potreba, izboljšati si kmetijske površine ob povodju Senuše, kjer je nujno potrebno osušiti zemljišča. To je prav za prav stremljenje za izboljšanjem kmečkih proizvodnih in živ-ljenskih pogojev v vodni skupnosti, pa bo tud; ljudska oblast lahko uprla svoje prizadevanje na povečanju in izboljšanju kmetijskih površin. Na ta način se bo torej pričelo organizirano reševati važno melioracijsko vprašanje tudi vsega krškega polja. To je prav za prav zametek bodoče velike zadružne organizacije, ki naj b; zajela osnovno gospodarsko problematiko celotnega predela od Krakovskih gozdov do Brežic. Krško polje je namreč po svoji geološki in hidrološki izgradnji celota. Ta predel ima več kakor 8000 ha. Na vsem tem predelu so neurejene vodne razmere, ki zavirajo gospodarski razvoj in je zato potrebno prav te razmere urediti s primernimi hi drot ehnrčnim; ukrepi. V vzhodnem predelu se skope padavine kaj hitro odtekajo, na zapadnih zemljiščih pa voda zastaja, ker nima pravih odtočnih možnosti. Vse to še kompli-cirajo visoke vode Krke, ki se na široko prelivajo preko zapadnih predelov Krškega polja. V zapadnem predelu je torej urediti možnost za pravočasno odtekanje odvišnih voda, hkrati pa tudi urediti možnost za pravočasno dovajanje vode presuhim zemljiščem v vzhodnem predelu. Za vsa ta velika dela pa je potrebno znanstvenih raziskav in obsežnih pripravljalnih del. Prav zaradi prednjih navedb in da bi bilo možno pričeti s hidrotehničnim; deli se je torej ustanovila vodna skupnost. V vodni skupnosti »Krško polje« so zaenkrat zastopane vasi: Brod, Malo Mraševo, Kalce. Naklo, Pristava, Veliki Podlog^ Gržeča vas in lastnik; zemljišč iz vasi Mrtvice. Trenutno zajemamo 197 posestnikov z nekaj nad 1500 ha zemlje v melioracijskem področju. V vodni skupnosti je zastopan prav močno tudi državn; sektor (gozdno gospodarstvo) z nad 500 ha površine. Iz hidrotehničnega poročila je bilo že razvidno, da se bo letos pričel graditi odvodnik za- Lojze Avsenjak DREMAVEC »Nande!« Povh se je zdrznil, veselo iz-nenaden. To je vendar ... ! »Nandeee ... !« ga je poklicalo vdrugič. Seveda, bil je Smukov glas. Takrat pa je tudi že zagledal za seboj v rovu lučko, ki je veselo krožila. Ves potan jo je dosegel. »Pa kje si ostal? Kod begaš?« ga je sprejel Smuk. Povh mu je spretno utajil, da je med hojo za njim zadremal, mu natvezal, kako mu je po nesreč; ugasnila svetilka, kako je sikalo proti njemu ono, ki ga je poznalo prav po imenu in kako je naposled bušnilo vanj, da se je komaj rešil z obupnim begom Ko mu je Smuk posvetil v lice. je bil videti zdelan, kakor bi bili z njim orali. »Strašno je bilo, strašno!« je sam pri sebi ponavljal Povh. Tovariš ga je ogledoval tako čudovito mirno in ga — ko je oni_ še komaj lovil sapo — nedolžno vprašal: »Pa n is; morda zadremal, Povh? Nisi?« Kdo ve. če je Nande začutil želo Najbrž ne, kajti gledal je kakor rešitelja iz njegove velikanske stiske. Smuk mu je razkazal novi posel in ga še posvaril: »Bodi spreten, kajt; opravek je nevaren; brez noge hodiš težko, a tudi brez roke n; prida!« Seveda najprej je Povh pomislil na spanec. »Prav ima Smuk. Ce me ukane dremota med odbijači, sem opravil.« Na vso moč se je otepal skušnjave, skakal od vozička do vozička, kakor mu drugače ni bila navada. »Ne boš me, ne boš!« se je neprestano boril. Toda čez čas se mu je zazdelo, da ga je to namerno odvračanje od spanca tako skrivnostno vabilo naj bj zatisnil veke ... Takole »T ek - tek-t ek-tok!« sq tedaj zatikal; odbijači in zdramili Povha, ki je že v poldremavici kinkal med dvema vozičkoma. »Pazi!« ga je opozoril Smuk, ki ga je skrivoma opazoval. Nande je spoznal, da je izvoz pravzaprav najmanj pripraven za dremanje. Nejevoljno je zavračal skušnjavo in klel sam pri sebi. Ko pa se je nekaj krati zalotil v svojem lastnem smrčanju, se je zgrozil spričo nevarnosti. »Treba bo drugače«, je sklenil in se ozrl okoli sebe. Smuk se je bil oddaljil. Vlak je bil poln in popet, kakor treba. Nikjer ni bilo pravega mesta za počitek; njega pa je vabilo, klicalo. Pač! V stranskem tiru je tedaj zagledal karo, do polovice naloženo z jalovino. Naglo seje zbasal vanjo in se zvil v klobčič. »Čakaj me«, se mu je nagrozil Smuk izza vlaka, kamor se je bil potuhnil. Kakor sproščena vzmet je planil proti vozičku, ki se je še gugal, sledeč Povhu, ki je iskal pravo lego. Potem je vse utihnilo, Povh je zadremal, zaspal. Smuk je pokukal v notranjščino, pa še posvetil vanjo. padno od vasi Kalce — Naklo, ki bo dolg 1730 m. Ta odvodnik bo odvajal površinske vode iz kakih 150 ha. Na naslednji program bo prišel odvodnik na področju Malo Mraševo — Jesenovci — Krči, v dolžini 3500 m ter bi odvajal vode s površine približno 280 ha. Nato bi se dela nadaljevala ob vodotoku Senuši navzgor. Gospodarska vrednost glavnega odvodnika iznad vas; Kalce — Naklo, ki je predviden že v letošnjem letu, je takšna, da bi predvideni strošk; za njegovo izgradnjo bili povrnjeni že s samim enkratnim povečanjem hektarskega donosa. Prav zaradi gornjega se je torej ustanovila vodna skupnost Krško polje in upati je, da bo imela polno podporo tudi pri ljudski oblasti in pomoč pri kmetijskih zadrugah svojega območja. Vemo, da je delo in pot do cilja težka, toda odločitev kmečkih proizvajalcev bo jamstvo, da bo ta nova zadružna organizacija temelj one velike, k; je potrebna, da se reši kompleksen hidrotehnični in melioracijski problem Krškeea Polja. C. Tovariš je spal, kakor doma na postelji. »Zapomnil si boš prvi šiht s Smukom!« Uprl se je v voziček. Tiho se je zganil in stekel po progi.. Smuk je vozil svojo žrtev. Voziček je kot. zadnjega priklopil vlaku. »Pripravljeno?« je spredaj zaklical motorist. Smuk je zakolobaril s svetilj-ko in dizelica je potegnila. Vzpel se je na zadnj; voziček. Preden je mogel dobro premisliti svoj načrt, je bil vlak že zunaj. Urno kot maček je skočil z vozička, ga med vožnjo odklopil in zadržal, obrnil kretnico in naglo zavozil na stranski tir, k; je vodil na sipino. »Pozor!« je kriknil delavcem, ki so tam delali. »Pozor fantje, to ti je jalovina!« Preden so se obrnili za glasom, je Smuk zazibal voziček, da se je počasi in dostojanstveno prekucnil. Temnorjava, v klopčič zvita gmota se je zvalila po sipini, se trkljala in kobalila med pepelom in mokrim laporjem, dokler se ni globoko v vznožju umirila in ustavila. Delavcem je zastal dih, kajti kljub vsej naglic; so mogli vendarle razločiti, da je ta drveč klobčič človek. Ko pa se je ta človek ustavil in se postavil na štiri, žroč navzgor po sipini, je bil videt; tako reven in nesrečen; a obenem tudi tako smešen, da se mu je vse zakroho-talo. Na rob sipine so navreli novj radovedneži in uživali, ko je zaspanec, ves ubog in blaten, plezal po sipin; navzgor. Prostovoljno delo pri ureditvi okol ja spomenika padlim borcem Po sklepu sestanka Zveze borcev NOB na Senovem se ves teden vrš; prostovoljno delo pri ureditvi prostora okrog spomenika. Akcija, ki je bila dobro organizirana, je zares uspela. Na vsem prostoru je bilo treba znova zrahljat; tla in posejati travo, nakar se bo kasneje pričelo z urejevanjem poti. Tudi neposredna okolica spomenika samega bo prikupno in okusno urejena. Zadnji rob zemljišča, ki se dviga proti rudniški železnici, pa bo kultiviran v gorskem gozdnem slogu, kar bo še posebno močno spominjalo na predele v našem Bohorju, kjer so borci darovali svoja življenja. Delo pri urejevanju tega prostora vod; tov. Vidmar, ki se je zavzel, da mora biti okolica spomenika zares takšna, da bo vredna velikega spomina nanje, ki počivajo pod spomenikom. Prostovoljnega dela se udeležujejo tovariši iz vseh obratov, posebno marljivi pa so on; iz jamskega obrata. Vključitev organizacije ZB v SZDL Na sestanku članstva ZB na Senovem je bil sprejel važen sklep, da se organizacija kot celota vključi v SZDL. Ta ukrep so prisotni pozdravili z vsem navdušenjem in poslali okrajnemu odboru resolucijo, v kateri izražajo svoja čustva v tem važnem trenutku. Dalje se je na sestanku obravnavalo vprašanje vzgoje otrok padlih borcev in so se do podrobnosti zanimali za njihove življenjske prilike. Pri tem je bilo ugotovljeno nekaj primerov, v katerih se bo treba odločno pobrigati, da bodo otroci zares uživali tisto skrb in podporo, ki jim jo po svojih dajatvah namenja država. Kot naslednji sklep je bil ureditev prostora okoli spomenika padlim. Navzoči so se dogovorili, kako bi bilo to delo najuspešneje opravljeno. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da se bo članstvo dne 22. julija t. j. na Dan vstaje v velikem številu udeležilo izleta na partizanske Lošce kjer bodo zopet navezali morda ponekod že zrahljane stike z ljudmi, s katerimi jih je trdno družila doba narodnoosvobodilne borbe. S skupščina okrasnega zavoda za socialno zavarovanje v Krškem Na skupščini okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Krškem, ki se je vršila dne 28. junija je podal obširno poročilo predsednik Izvršilnega odbora tov. Željko Ivan, v katerem se je v glavnem dotaknil dela zavoda kot takega In dela Izvršilnega odbora od izvolitve do danes. V svojem poročilu je iznesel, da je imel Izvršilni odbor od zadnje skupščine do danes 27 rednih in 2 izredni seji. Še obširneje poročilo pa je podal o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje direktor tovariš Puhar Jože, ki je v svojem referatu nakazal delo zavoda od 1. januarja 1953, ko je bila prenesena celotna inva-lidsko-pokojninska služba na okrajne zavode. Glede pokojnin je bilo omenjeno, da je bilo vloženih do 18. junija t. 1. 504 zahtevkov, od Republiškega zavoda pa je bilo prevzetih oziroma dostavljenih 265 nerešenih zahtevkov. Skupaj je bilo izdanih 115 odločb o priznanju pokojnin in ivalidnin, 157 odločb pa je bilo odklonilnih. Po »Pa kako sem prišel v nesrečno kotlino?« je vprašal, ko je dosegel vrh in se čudeč oziral po obrazih, ki so se mu muzali, dokler niso naposled obvisele oči na Smuku. »Ti si me ..., Smuk?« ga je gledal ves razočaran. »Čudno, kdo bi si mislil, ko si me zjutraj v rovu vendar rešil!« Potem pa se je zdelo, kakor bi Povh enkrat resno in globoko pogledal v možgane, kajti naravnost je pogledal tovariša in priznal; »Prav si storil, Smuk, kar prav. Jaz res nisem za jamo.« S tem so bili edini tud; drugi; še isti dan so Povha premestili na separacijo. »Tu ne boš dremal, kakor si v jami«, ga je sprejel paznik, ko se mu je hrust hotel šele predstaviti. »S konjem boš vozil. veš. Prav, Povh bi vozil s samim slonom, samo, da ga le niso odslovil; iz rudnika. Kam pa naj bi šed s svojim nesrečnim spancem, kam le! Dobil je konja Miška, dobil jo bič, pokazali so mu delo, in pričelo se je. In začuda, Nande je pričel celo vedro in z voljo. Sonce se mu je zdaj zdelo vse lepše in veljavne j še in veselejše. »Hej Miško, le stopi, greva!« Konj, stara in izkušena žival, ga je previdno obvohal, a zganil se ni. Bil je vajen, da mu je prejšnji Urh potisnil vsako jutro, preden ga je bil Dognal, v gobec košček kruha. Seveda ie sedaj začuden odprl svoje velike rjave oči v čudaka, ki tega ni storil in ga niti pogladil ni po slokem, močnem vratu. izkustvih v 5 mesecih reševanja pokojninskih in invalidninskih zahtevkov je bilo ugotovljeno, da v tukajšnjem okraju vlagajo predloge za priznanje pokojnin zavarovanci, pri katerih je že na prvi pogled vidno, da pravica ni podana. S takimi zahtevki pa se samo otežkoča delo zavoda na račun zavarovancev, ki upravičeno in utemeljeno pričakujejo skorajšnje rešitve njihovih zahtevkov. Skupščina ie tudi ostro obsodila vse dolžnike socialnega zavarovanja, zlasti med privatnimi obrtniki, ki dolgujejo zavodu preko dva milijona dinarjev. Naj navedem samo ne- kaj takih nerednih plačnikov in sicer: soboslikar Zorko Stane iz 1 Krškega dolguje zavodu nad 99.000 din, Godler Ivan, čevljar iz Šentlenarta pri Brežicah dolguje nad 63.000 din, Senica Vinko, mizar iz Sevnice, dolguje nad 33.000 din, Zi-bert Vinko in Tomažin Jože, soboslikarja iz Rake, dolgujeta vsak preko 20.000 din. Kljub takim dolgovom pa zavarovanci pri teh delodajalcih uživajo pravice iz socialnega zavarovanja. Takih primerov pa je še več in bo zavod prisiljen preko sodišča in z rubežem urejati izterjavo. JK GASILSKI KOTIČEK Objave Okrajna gasilska zveza Krško je osvojila predlog, da postane Posavski tednik glasilo tudi gasilske organizacije okraja Krško. V gasilskem kotičku bomo objavljali službene objave, razna navodila in sklepe. prinašali bomo opise važnejših dogodkov s področja naših gasilskih društev, objavljali bomo delo na kolturno-prosvetnem polju našega članstva Itd. Priporočamo, da gasilska društva čimbolj razširijo naš lokalni časopis med svojim članstvom in tako povežejo gasilsko organizacijo z ostalimi problemi v našem okraju. Dopise za objavo pošiljajte na Okrajno gasilsko zvezo Krško. Republiško tekmovanje gasilskih desetin Dne 13 in 14. junija se je vršilo na stadionu Matije Gubca v Krškem republiško tekmovanje gasilskih desetin To je bil nekak pregled strokovnega znania gasilcev iz vse Slovenije. Predhodno je morala vsaka Okrajna gasilska zveza izvesti tekmovanje in izbrati desetino, ki je zastopala svoio zvezo na tem tekmovanju. Treba se je bilo pripraviti v šolskem trodelnem napadu polaganju cevi na 100 m dolžine, v izvedbi praktične vaje in nastopom z orodjem za gašenje predvidenega požara. Vsak “asilec na je moral hiti pripravljen tudi v teoretičnem znaniu iz strokovne literature in današnjega političnega življenja. Tako je prihitelo 13. junija z vseh strani širom naše Slovenije 16 gasilskih desetin, da se pomerijo med seboj. Vse nrinrave in organizacijo tega tekmovanja je izvedla Okrajna gasilska zveza Krško v zadovoljstvo vseh. Organizirana so bila skupna prenočišča, pripravljena je bila skupna prehrana, prav dobro ie delovala rediteljska služba. Kot velik uspeh tega tekmovanja beleži naša Okrajna gasilska zveza, ki je po desetini IZPGD Elektrarna — Brestanica dosegla 285 točk in tako zasedla od 22 gasilskih zvez I. mesto. To je dokaz, da so se gasilci iz IZPGD Elektrarna — Brestanica temeljito pripravili na to tekmovanje in si priborili lepo darilo — nov gasilki prapor. Da je to tekmovanje izpadlo tako zadovoljivo, gre zahvala vsem tistim tovarišem, ki so vložili ves svoj trud za to organizacijo. Tekmovanje mladinskih desetin Ob priliki 25-letnice PGD Vel. Podlog bo izvedla Okrajna gasilska zveza Krško mladinsko tekmovanje gasilskih desetin. Namen tega tekmovanja ie že sedaj usposobiti naše mlade gasilce za praktično delo v gasilskih vrstah Tekmovale bodo mladinske desetine, sestavljene iz samih mladincev ali mladink, ali pa bodo desetine lahko kombinirane Tekmovanje bo obsegalo: a) šolski trodelni napad: b) polaganje cevi v dolžini 60 m; c) izpraševanje iz teoretičnega znanja. Razpisane so tri nagrade in ti cer: Za doseženo T mesto °000 din. TT, mesto 1000 din, III. mesto lična diploma Že cedaj vabimo vsa gasilska društva. ki imajo v svojem sestavu vključene mladince, da takoj nrično z vežbaniem in pripravami za to tekmovanje Vsa "adaljnja navadila dobe društva pravočasno. Postavljen je desetletni perspektivni plan razvoja tur zma v Krškem Predvidene investicije zn ašajo 1,200.000 dinarjev Na pobudo Gostinske zbornice LRS in Turistične zveze Slovenije so imele vse okrajne gostinske zbornice sestaviti perspektivni plan razvoja za svoje območje. Naša gostinska zbornica je v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom predhodno določila, da sc uprava področja naslednjih občin kakor Sevnica s planinskim domom Lisca, Brestanica, Vldem-Krško, Čatež. Velika Dolina, Kostanjevica, Dobova in Bistrica ob Sotli priznajo kot turistični kraji. V vseh teh krajih se je organizirala lokalna komisija za sestavo plana in v kateri naj bi sodelovale vse organizacije, podjetja in ustanove, ki so povezane s turizmom (turistična društva, planinska društva, športna, društva. sindikati, SAP, železnica, pošta itd.). V ta investicijski plan so komisije zajele tole: a) izdelava urbanističnih načrtov važnih turističnih krajev: bi prometne zveze: izgradnja novih železnic in cest ter izboljšanje obstoječih, vzpostavitev novih avtobusnih prog, nabava novih avtomobilov, snežnih plugov, graditev novih mehaničnih delavnic, čroalk, servisnih r ostal, počitniških objektov. žičnic, skiliftov, zgraditev rqvnih poti. markiranje, postavitev orientacijskih tabel in podobno; c.) gostinstvo: novogradnje, adaptacije, • mehanizacija in oprema gostinskih obratov (hoteli kavam«1 restavracije, no-čišea. gostilne; d) komunalne naprave: iz- gradnja ali obnova za turizem najvažnejših komunalnih naprav — vodovod, kanalizacija, elektrika itd., ozelenitev kraja, ureditev parkov, sprehajališč; e) kulturne in prirodne znamenitosti: restavracija, kul- tumo-z.godovinskih —, posebno NOB spomenikov in znamenitosti, ureditev krajev s pri-rodnimi znamenitostmi in lepotami; f) kulturni in športni objekti: graditev za turizem najpotrebnejših dvoran, igrišč, kopališč, drsališč, skakalnic, smučišč, bob prog itd.; g) sredstva za propagando: izdajanje prospektov, . vodnikov, zemljevidov, otvoritev turističnih birojev Itd. Komisije so se z vso resnostjo oprijele tega dela in so plan predložile naši zbornici do dogovorjenega termina. V finančnem izrazu so plani posameznih komisij naslednji: Sevni- ca 255, Brestanica 43, Videm-Krško 103, Brežice 128, Čatež 341, Velika Dolina 205. Bistrica ob Sotli 21 Dobova 28 in Kostanjevica 76 milijonov dinarjev. Desetletni perspektivni plan razvoja turizma bodo nedvomno dajali smer tej vedno važnejši gospodarski panogi ter s tem tudi celotnemu gospodarstvu krajev oziroma okrajev. Nihče od nas pa ne: dvomi. v to. da ne bi bilo slej ko prej na razpolago sredstva za razvoj te panoge in da ne bo ■ izvzet tudi naš okraj. - Preskrba s pitno vodo Gojenje radiča Radič sejemo navadno že spomladi, da imamo zelenjavo, ki zelo bunjo raste, za krmo prašičev ali zajcev. Radič naredi čez poletje v zemlji dolge korenine v.katerih se nabira rezervna hrana. Pozneje jesen; preden zapade sneg, ga pokrijemo z zemljo za tri prste na debelo. Tako ga pustimo čez zimo Zgodaj spomladi ,č:m posije prvo sonce požene radič iz zemlje. Čim se le malo Vidi. vzamemo motiko in izkopljemo radič, ki naprav; tako pokrit v zemlji lepe podolgovate glavice, podobne povezani endiviji, samo, da so manjše. Ta saiata je zelo nežna in okusna, in prekaša vse ostale letne solate. Poleg tega jo ravno od februarja do maja rabimo, tedaj, ko ni še nobene zelenjave in je naše telo najbolj potrebno vitaminov. Kjer imajo radič že vsajen, naj njegove liste vse leto redijo in pokladajo živalim, korenine v zemlji se pa jačajo za zgodnje pomladansko, skoraj bi rekli zimsko solato. Še je čas, da posejejo radič kjer se prej niso zanj zanimali. Nekoliko manjši bo, a nič zato. Ako smo izkopali zgodnji krompir, posipljimo zemljo s kalijevo soljo, ali pognojimo z navadnim gnojem in sejejo radič. Jeseni pred snegom namečemo nanj zemlje in zagotovljena nam Je najfinejša zelo zgodnja solata. Ako ga ne pokrijemo z zemljo je veliko poznejši, grenak in krhek. -d- JNajvečji problem, ki se danes postavlja pred nas, je vprašanje preskrbe z zdravo pitno vodo. O tem je bilo že veliko govora, vendar pravega izhoda ni mogel nihče rešiti. Samo Krško ima danes 5 javnih vodnjakov in eno izlivko. Pri pregledu je bakteriološki laboratorij Centralnega higienskega zavoda ugotovi:, da je voda vsepovsod bakteriološko neprimerna. Brestanica ima svoj vodovod, vendar je prav tako slab, saj se črpa iz potoka, je pa tudi nezadosten za vse prebivalstvo. Senovo se preskrbuje z vodo, ki'tudi ne odgovarja higienskim zahtevam. čeprav ima dva izvira. Kako rešiti to težko vprašanje, ko nikjer nimamo dobrih izvirov. ki bi nam mogli služiti kot zajetje za vodovod? Nekateri so mnenja, da naj bi se zajetje uredilo na »Izviru«, ki napaja vodovod Cerklje, vendar tudi ta voda ni neoporečena. Drugi, zopet pomišljajo s talnico, kar bi stalo ogromno denarja. Morda bi ss pa našla ugodna rešitev iz te zagate. 4 km od Senovega se nahaja v hribu močan studenec, ki daje. vode okoli 16 litrov na sekundo. Po pripovedovanju ljudi je ta studenec v vseh letnih časih enako močan. Voda je v letnem času hladna in v zimskih mesecih toplejša; kar jS tudi. dober znak za neoporeče-nost. vode. Pri ogledu ob močnem nalivu je bilo opaziti, da sp vsi okoliški potoki' bili močno skaljeni, ta studenec pa je bil popolnoma čist. Vsekakor se bo vršila še vsestranska kontrola, voda se bo pregledala bakteriološko in kemično in sc bo nato dala končna ocena. Glavno pa je. če bi vsi -zainteresirani temeljito premislili to ■ važno vprašanje ter b; tako rešili eno najtežjih in najvažnejših vprašanj za ' ta okoliš. Po mnenju strokovnjakov, bi tudi glede finančne strani bilo povoijno, saj bi se uredilo samo eno zajetje* ki ti gravitacijsko šlo v omrežje. Upamo, da bodo v kratkem naši strokovnjaki za gradnjo vodovodov temeljito pregledali to zajetje ter dali to stvar v pretres. Občinski odbor Senovo, Brestanica in Videm-Krško, kakor tudi vsa podjetja so vsekakor zainteresirana in smatramo, da bj se dale s skupnimi močmi prebroditi vse težave ter ti se na ta način nudila prebivalstvu zdrava pitna voda, ki je nujno potrebna. Okrajna higienska postaja CEPLJENJE PROTI KOZAM IN DA VICI ZA ZAMUDNIKE Ker se mnogi niso odzvali cepljenju proti kozam in davi-cL obveščamo prebivalstvo, da se bo to vršilo še dne 11. in 18. julija od 11. do 13. ure v prostorih Otroške posvetovalnice (bivša bolnica) Krško. Opozarjamo vse prizadete, da svoje otroke sigurno prineso, ker bomo vse neopravičene izostanke predlagali sodniku za prekrške. Okr. zdravstveni dom. V Parizu so obsodili specialista za plastično kirurgijo Pariško sodišče je nedavno tega obsodilo nekega zdravnika, specialista za kozmetično in plastično kirurgijo na ptačanje globe v višini 320.000 frankov in na plačilo 50.000 frankov škode Svetu francoskih zdravnikov, ki ga je obtožil da je opravljal svojo obrt brez odobritve. Ta zdravnik, ki je zelo poznan kot kozmetični kirurg, je specialist za operacije na nosu in prsih. Operiral je že mnoge znane Francozinje in popravil nosove filmski zvezdi Martini Carol, igralki Mariji Daems in pevki Juli jeti Greco. Obtoženi se je na procesu branil, da nikdar ni tudi zdravil. kadar je operiral ljudi, ker medicina zdravi samo bolnike, medtem k0 so bili vsi njegovi klienti zdravi. V SKOPICAH SO S PIONIRSKIM SLAVJEM ZAKLJUČILI Šolsko leto Kdor bi se 31. junija 1953 peljal mimo skopiške šole, bi zagledal slavnostno okrašeno poslopje, pri vhodu pa cvetlično okrašen mlaj s pionirsko odredovo zastavo odreda »letalec«. Izpuščeni severnokorejski ujetniki stopajo v južno-korejsko armado Fusan, 3. julija (AFP). Sporočajo, da je več kot 400 severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki so jih pred nedavnim izpustile iz ujetniških taborišč juž-nokorejske oblasti, stopilo v jtižnokorejsko armado. Predstavnik južnokorejske vlade je pri tem pripomnil, da jim bodo verjetno sledili še ostali. Ta novica lahko še bolj zaostri položaj okrog podpisovanja korejskega premirja. Severno poveljstvo ga bo lahko v svoji propagandi izkoristilo kot dokaz »ameriško-južnbko-rejskega dogovora« o izpustitvi severnokorejskih ujetnikov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE OSS KRŠKO Vodoravno: l. Strban Karel, 13 otava, 14. lapuh, 16. A P., 18. obavi, 20 dika, 21. vh, 23. Aliča, 25. jav, 26. čara, 28. aja-ti, '29. pa, 30. ahoda,32. kij, 33. ribi. 34. tli. 36. lani. 37. NO. 38. luk, 39. mirt, 40. pa, 42. rak, 44. klas, 47. dob, 49. as, 51 iri, 52. sindikalna, 57 in. 58. norma, 59. tisoč. Ker je križanko edini pravilno rešil tov. Istenič iz Krškega, še mu dodeli knjižna nagrada, po' katero naj pride na OSS Krško. KINO BREŽICE 4. in 5. julija francoski film: »Vsi smo zločinci«. 5. in 6. julija slovenska kinoteka predvaja barvni film: »Žena mojih sanj«. — Marika Rok k. Georg A iexander. 7. julija nemški kriminalni film: »Glas drugega«, 8. in 9. julija slovenska kinoteka predvaja nemški film: »Ve. Uka točka«. — Paul Kemp, Leni Marenbach. 10., 11. in 12. juUja premiera ameriškega pustolov. filma: »Pregnan na otoke«. Zaradi tehničnih zaprek nismo mogli predvajati filmov »Pot v Tilsit« in »La Paloma«, kar naj nam obiskovalci oproste! Obvestilo. Slovenska kinoteka razpisuje abonma (predplačilo) za sledeče filme: »Zena mojih sanj«, »Velika točka« in »Tri žene ob Verdiju«. (Zadnji bo predvajan 16. in 17. t. m.) KINO SEVNICA 4. in 5. julija ameriški filnv »Glas v viharju«. SEJMI v okraju Krško: 4. julija v Krškem 11. julija v Boštanju v okraja Klanjec: 6. julija v Klanjcu pripoveduje... Poštenost je lepa čednost, odkritosrčnost in resnicoljubnost nič manj. Vendar se dobe še posamezni ljudje, kj skušajo z napačnimi podatki me prepričati, da bičam razne nepravilnosti in napake, ki se dogajajo pri raznih ustanovah in podjetjih. Dobivam precej dopisov, seveda podpisani s polnim imenom, kjer bičajo razne napake. Ko prejmem tak dopis, sem uverjen, da odgovarjajo navedbe- dejanskemu stanju. Posebno še, ker dopisnik to z lastnoročnim podpisom potrdi. Kljub temu se dobe ljudje, ki pozabljajo, na svojo čast in poštenje ter skušajo na take načine svojega sočloveka blatiti. Tak slučaj je tudi z dopisom, ki sem ga prejel iz Blance, kjer dopisnik očita tamkajšnjemu poslovodji KZ razne nepravilnosti pri delitvi moke in prednosti, ki so pri tej' delitvi deležne posebno mlajše zastopnice nežnega spola. Dejansko stanje pa je povsem drugačno. Resnica je, da so s sedanjim poslovodjem KZ na Blanci zelo zadovoljni, ker se res trudi, da bi ustregel željam potrošnikov; Dopisnika, k: mi je pa poslal prvo pismo bom ob prvi priliki. ko pridem na Blanco, pošteno prijel Za ušesa in ga naučil resnicoljubnosti. V Posavskem tedniku sem čital. da se vrši živinski sejem na Bučki dpe 23. junija. Ker g fan v sem imel namen kupiti kako šče-tinasto živin če. da bi si z njim izboljšal svoj življenski standard. sem !o odkuril na sejem na Bučko 2e spotoma so roe na Raki spraševali ljudje, kam da tako vihram. Ko sem jim odgovoril, da grem na Bučko na sejem, so se mi smejal; in rekli: »Kaj boš hodil danes na Bučko, sejem je bil vendar včeraj 22. junija, ne pa danes!« Neverno sem jih pogledal in jim zabrusil pod nos: »Kaj boste trdili take neumnosti, tu poglejte, kjer stoji črno na belem, da se vrši živinski sejem na Bučki 23. G.-« ter jim pomolim zadnjo številko Posavskega tednika pod nos. Na odgovor nisem čakal, temveč sem jo mahnil kar naprej čez hrib in dol ter končno prispel ves zasopihan na Bučko. Na Bučki je bilo sejmišče polno živine a ljudje so prav živahno med seboj kupčevali. Mislil sem si. Račani so me pač hoteli potegniti. zato sem se obrnil do najbližnjega domačina Ln ga vprašal, kaj je resnice na stvari. Nakar mi odgovori: »Račani te niso nalagali, res je pa, da smo imeli včeraj tudi sejem, a sejem ki se vrši na osnovi oglasa v Posavskem tedniku in to danes, je veliko boljše obiskan, kakor včerajšnji.« Zadovoljen sem bil, da je naš list pri kmetovalcih in živinorejcih tako upoštevan, zato sem, svetoval domačinu, da naj podaljšajo sejem še na 24. junij, ker bodo imeli v tem primeru vso pravico proglasiti buč. ki živinski sejem za velesejem. Ko sem se vračal domov sem ves čas' o tem razmišljal, zato sem se takoj oglasil v uredništvu Posavskega tednika ter vprašal dotičnega, ki sestavlja taka poročila, kako, da ga je tako polomil. Nakar mi odgovori: »Dragi Pepče, nisem ga jaz polomil, evo ti črno na belem, tu smo dobili dopis od okraja, kjer so točno navedeni vsi sejmarski dnevi. Ako ti ni kaj prav, pojdi na okraj, ne pa, da lobantiš tukaj po našem uredništvu!« imamo na svetu ljudi, ki strahovito tožijo o neznosnih časih, o strašanski draginji, o pomanjkanju in kaj vem še vse. Navadno se taki ljudje, k; žive v takem pomanjkanju, vdajajo pijači, kljub temu, da je vino po 180 do 200 dinarjev litdr ter še naprej tožijo in tarnajo o težkih časih. Neki tak r.ergač in nezadovoljnež živi tudi v Krškem v.osebi patra Stefana, ki se zelo rad toži pri starih ženicah o neznosnih časih. Vendar oče Ste-praktičnem življenju to neznosno življenje prav nič ne moti, ker bi ga v Krškem, ako bi posedal po gostilnah, ljudje videli in razumljivo mu tudi ne verjeli njegovim pripovedkam, zato jo večkrat pobriše v.Brestanico. kjer se navžije mine kapljice. Vendar ni samo pijača, ki prija patru Stefanu, zahaja tudi rad v družbo nekega krškega mesarja, kjer mečeta karte, da. se kar kadi. Ko sem bil zadnjič v Čatežu bi moral skoraj bežati, ker je bila Regina Vebletova tako huda name. češ. da sem jo opravljal po časopisu, da ona govori in pripoveduje vsakomur o čudežnih pojavah v zvezi z njeno pokojno sestro. Tovarišico Regino prosim oproščenja, kajti ni res, da mi je ona pripovedovan te stvari in da iste vsakomur pripoveduje, res je pa, da jere*, da se govori po Čatežu o čudežnih dogodkih v zvezi s posmrtnimi ostanki, krsti in vrednost; u njene pokojne sestre. Torej! Res je. da je res. da se govori o teh stvareh, ni pa res, da je res, da to Regina to vsakomur pripovedovala, temveč res je. da je res, kakor zgoraj omenjeno, da so res drugi ljudje to pripovedovali in res je, da še pripovedujejo. Res je, da Vas prav lepo pozdravljam Pepče V nedeljo vsi zavedni kmetje na veliko kmečko zborovanje v Brežice! Dobnca Coste: DALEČ JE SONCE... »Kaj, še grozil boš, izdajalec! Jaz ne znam filozofirati kakor Pavle. Na mestu te bom ubil!* Vuk je zgrabil za revolver, toda Pavle ga je prijel za roko: »Kaj ti je? Pomiri se!« »Odloži puško in daj strelivo... Odloži, kaj čakaš« je sikal Vuk. Aca je snel puško in torbico s strelivom; Pavle ga ni niti pogledal, ko je šel ven. Hodil je po sobi in molčat »Ali veš Pavle, kaj si storil?« je razjarjeno dejal Vuk. »Vem. In kaj potem?« »Izdal nas bo, mrha! S četo se igraš«. »Treba je tako. Ne misliš menda, da bomo tudi tu začeli borbo s streljanjem omahljivcev? Nocoj bomo povedali borcem, da smo pognali strahopetca iz čete«. »Ne strinjam se s takšno politiko. V tem položaju je treba strahopetce in paničarje streljati!« »Za moralo borcev je sedaj bolje, če strahopetca poženemo iz odreda, kakor če bi ga ustrelili.« je dejal Pavle in pomislil, da bi to po Gvozdenovi smrti močno vplivalo na ljudi. V tem trenutku je stopil Nikola in povedal, da Slatinec, kmet izpod Jastrebca, ki je bil jeseni prišel v odred, toži zaradi ozeblih nog in pravi, da ne more iti dalje. Pavle in Vuk sta se spogledala. Nikola je dejal, da pri tem Slatincu ni vse v redu, ker je bil že od odhoda z Jastrebca stalno pobit. »Pri tem je malo drugačna bolezen,« je Pavle spet začel s primerjavo, ki mu je bila očitno všeč. »Ta boluje na bolezni, ki na njej trpijo vsi kmetje... Gre namreč za to: ,če moram umreti, tedaj je bolje, da umrem na domačem pragu.* Ker Nikolu ni bil znan dogodek z Acom. mu ga je Vuk v nekaj besedah opisal, »Prav ima Jevta, ko pravi: .Črviva jabolka ne čakajo viharja, prvi vetrček jih že sklati1; Tako je tudi s Slatincem. Vzemi mu orožje in ga pusti, naj gre. Ali je še kaj strahopetcev?« Nikola je osuplo pogledal Vuka in Pavleta, presenečen nad komisarjevim načinom govora. »Kako neki, kakšni strahopetci! Ljudje se odlično držijo.« »Ponovno ti pravim, da se ne strinjam s takšno politiko; Ljudje bodo mislili: štab se je demoraliziral in pušča ljudi, naj gredo, kamor hočejo. Sedaj je treba trdno pritegniti!« se je oglasil Vuk. »Strinjam se z Vukom«, je dodal Nikola. »Jaz pa se z vama ne strinjam. Natančno vem, kaj delam. Kmalu se bosta o tem prepričala,« je Pavle odločno odvrnil. Pri večerji je Pavle vprašal gospodarja za popolnoma drugo smer poti, kakor so ga oni v resnici imeli; takšno je bilo pravilo v konspirativnem partizanskem pohodu. Poklepetal je malo tudi z »ujetim« kmetom, ki ni prav nič varčeval besed, ko se je navduševal za partizane in izjavljal, da je že pred vojno bral neko prepovedano knjigo o Sovjetsk; Rusiji in da je bil pristaš komunistov takoj od prvega dne vstaje. Na koncu mu je Pavle na vse to »politično« malo zagrozil, da ne sme nikomur govoriti, da jih je tu videl. »Ne skrbi! Videi sem vas — kakor da vas nisem vidci. Ničesar nisem videl, ničesar!« je kmet zadovoljno dejai in pri odhodu še dodal od vrat, kakor bi se pravkar spomnil: »Tovariši, malo slanine bi vam pripravil za pot.« Pavle se mu je zahvalil in kmet je odšel. Partizani so previdno prišli iz hiš in se v gosti koloni naglo spustili po polju proti Moravi. V vasi je večerno življenje postajalo tišje. Nekdo je zajemal vodo iz vodnjaka, pa je zamr-zlo kolo stokalo in cvililo. Zaradi mraza niti psi niso lajali. Večerni vlak je privozil na postajo in kakor gosak sikajoče vrisnil. Sneg je škripal pod no-gamj in za kolono se je vleklo dolgo vreščeče škripanje. Roji po nebu posejanih zvezd so se spustili niže. V topolovju, kjer so bili sinoči, so pregledali kolono in preiskali vrbovje, nato pa je Pavle poklical partizane, naj se zbero okrog njega. »Tovariši! Javljam vam, da smo iz odreda izgnali nekega strahopetca, ki se je prestrašil boja in ležat'.« »Ali Aca?« je nekdo vprašal. »Aca!« »Prav. Ustreliti bi ga bilo treba, tega tipa.« »Nismo ga ustrelili, ker mislimo, da je za partizane izgon iz odreda mnogo hujša kazen, kakor ustrelitev.« »Tako je!. V tej ofenzivi se bomo izčistili,« ga je prekinil drugi. »Vsakega niti ni treba spre-! jeti, samo ene puške je po ne-I potrebnem manj,« je nekdo do-i stavil. - ..... »Slabiči nas zapuščajo in izdajajo prav sedaj, ko smo pred najhujšo nalogo, To niso možje. Dajmo, poglejmo si zdaj iz oči v oči: je morda še kdo, ki se noče bojevati? Dajte, tovariši! Če je še kdo takšen, naj odkrito pove, naj izroči orožje in gre, kamor ve in zna!« »Men- so ozeble noge, toda šel bom z vami! Nočem biti izdajalec. Dokler bom lahko hodil, bom hodil, ko ne bom več mogel — nič ... Zase imam še kroglo,« se je oglasil Slatinec. »Če ne moreš hoditi, pojdi takoj domov! Bolje je, da to zdaj takoj pred vsemi storiš, kakor, da se potem izgubiš,« je dejal Pavie. »Nočem. Sel bom, čeprav komaj stojim na nogah.« »Prav, je še kdo?« »Nikogar ni. tovariš Pavle, mi nismo mobilizirani.« »Znano vam je. da bomo nocoj šli čez Moravo. Bodite previdni in disciplinirani,« je na koncu pripomnil Pavle in stopil k bregu, da bo počakal na Jovanov žvižg. Pavie je končno vendarle začutil mir. Vedenje borce;' mu je vlivalo moči. Čutil je, da se je vetrenje odreda nocoj končalo. Ta večer je Slatinec pobegnil. 22 poglavje Drugi dan po Jovanovem prihodu v zapor so v prvem so- . mraku spustili zapornike na j sprehod po malem dvorišču S okrajne jetnišnice, Ko je prišel iz hodnika, je Jovan na stopnicah pomislil: »No, zdaj pa zbogom smrdljivi kumik! Živega me ne boš več videl!« Stopil je na poslednjo stopnico, zajel polne prsi hladnega januarskega zraka, nekajkrat vzdihnil kakor pijan in se zagledal v oblaček, ki se je kot rdeča ob robih ogo-rela dekliška rutica zataknil s spodnjim koncem na bodečo žico, ki je bila razpeta po zidu dvorišča jetnišnice. Zrak in vznemirjenost, kot se je bil odločil za beg, sta mu vlila moči in željo, da bi se od tod s stopnic zagnal naravnost na zid, se z eno roko prijel za žico in se prekobalil na drugo stran. Stopil je s stopnic in se začel sprehajati po dvorišču; razmišljal je, ali je četa prišla čez Moravo in kje je sedaj. Vsi ga bolho zmerjali, Pavle ga bo kritiziral, najbolj pa se bo jezil Vuk, toda naj! Naj ga vsi zmerjajo. Kaj bi bilo po vsem tem lepšega od tega, da ga zmerjajo njegovi tovariši. Ko se bodo pomirili, jim bo počasi pripovedoval in vmes pritaknil še kakšno podrobnost, kako je v vlogi četnika vse po vrsti vlekel za nos. Kako pa so ga Ujel'.? Zaspan je bil vendar! Stoje je spal, ko" je stopil v mlin. Tista dva mlinarja pa sta bila brž ko ne kakšno zahrbtna draževca, pa mu nista ničesar povedala. Vse bo lepo izpeljal! Okrog njega so se ruvali in tekali zaporniki.