KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO VI 3 KRONIKA VI. letnik Ljubljana 1958 3. zvezek Vsebina tretjega zvezka M. M i k u ž : Ob rojstnem dnevu nove in stare Jugoslavije — Stran 105 M. Pahor: Oblastni in upravni organi Pirana v dobi Beneške repu- blike — Stran i09 S. Vriše r: Življenjepisni podatki o baročnih slikarjih in kiparjih Celja, Ptuja in Slov. Konjic — Stran 131 R. Sa vnik : Iz zgodovine Postojnske jame I. — Stran 158 J. Mušič: Ob štiridesetletniei razpada bivše avstrijske vojske — Stran 146 MUZEJSKE NOVICE: J. J a r c : Dolenjski muzej v Novem mestu — Stran 149 T. Knez: Arheološki oddelek Dolenjskega muzeja — Stran 152 Na ovitku: Postojnska jama, Velika dvorana (po Schaffenrathu, 1830) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Pred- stavnik Jože Šorn. Oprema inž. arh. B. Kobe. Tiska tiskai-na >Toneta Tomšicac v Ljuh- Ijani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv). Tek. rač. pri Mestni hranilnici ljubljanski št. ^ "— Letna naročnina 400 din, posamezna št. 150 din 605-1-3-75 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iLETiN'IK VI. LJUBLJANA ,1958 ZVEZEK 3 OB ROJSTNEM DNEVU NOVE IN STARE JUGOSLAVIJE DR. METOD MIKUZ Ko smo letos praznovali 15. obletnico roj- stva naše socialistične Jugoslavije, je bilo prav, da smo se obenem spomnili tudi 40. obletnice ustanovitve stare Jugoslavije, to je Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali, kot se je imenovala od uvedbe odkrite velikosrbske diktature dalje. Kraljevine Ju- goslavije. Mislim, da bomo pomen in vsebino nove kot stare države najlaže razumeli tako, če bomo primerjali nekatere važne momente v življenju obeli držav in tako nam bo- po- stala jasna v glavnih potezah ena kot druga država. Da je treba govoriti o velikih praznikih naše sedanje socialistične Jugoslavije, je vsekakor prav. Ne sme in ne more biti državljana, ti bi ne poznal svoje velike domače hiše in njenih prebivalcev, v brat- stvu in enotnosti tako tesno povezanih jugo- slovanskih narodov. Ne bo napačno, če se ob tej priliki spomnimo tudi 40. obletnice nastanka naše sedanje državne predhodnice, stare Jugoslavije. To se mi zdi prav zlasti zavoljo tega, ker se sem in tja še vedno zelo rado poskuša pretiravati, predvsem pa na- pačno oceniti njen pomen kot tudi vlogo slovenske in jugoslovanske burzoazije pri njenem nastanku. Ni dolgo tega, kar sem slišal, da je bila vloga — in to seveda po- zitivna vloga — jugoslovanske in slovenske buržoazije pri nastanku stare Jugoslavije vsekakor večja, kot to trdi razvijajoče se slovensko moderno zgodovinopisje. Nihče ne zanika, da je jugoslovanska buržoazija ustvarila staro Jugoslavijo zase, vsak resen zgodovinar pa bo moral le priznati, da stara Jugoslavija ni bila ustanovljena za ljudske množice jugoslovamskih narodov in da zato nikakor ne gre pretiravati njenega pomena. Sicer pa je vse to pravično- in pošteno ocenil Tito v referatu na V. kongresu KP J, že prej pa je podal slično oceno teh reči Sperans- Kardelj v svoji predvojni in lansko leto ponovno izšli knjigi o razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Teh ocen se držim tudi jaz. Ne zato, ker so to ocene naših najvišjih državnikov, temveč ker sem kot poklicni zgodovinar prišel do istih ugotovitev ob študiju istega zgodovinskega gradiva, ki je bilo na razpolago Titu in Kardelju. Gornje poudarjam zaradi tega, ker se sem in tja le rado sliši, da Fi utegnile zgornje analize pokazati nekoliko drugače, če bi bile obde- lane na »znanstven« način, to je, menda s kopico citatov pod črto, ali pa če bi le bolj upoštevale trditve, ki so o nastanku stare Jugoslavije znane še iz predvojnega zgodo- vinopisja. Tako pa Titove in Kardeljeve trditve pomenijo le »politiko«, to je, neko politično analizo, prava znanost pa da je daleč od vsake politike. To je seveda močno napačno. Poglejmo sedaj na kratko nastanek obeh držav, potem pa bomo naredili nekaj pri- merjav. Rojstni dan stare Jugoslavije je 1. december 1918, rojstni datum nove Jugo- slavije pa 29. november 1943. Vmes je samo četrt stoleija, kakšna leta in dnevi pa so to bili, ve danes še vsak, ki jih je preživel. Znano je, da je bila stara Jugoslavija rojena tik po prvi svetovni vojni, ni pa tako znano, kdo so bili njeni starši. Preden pa bomo poiskali starše stare Jugoslavije, si moramo ogledati okobščine njenega rojstva. Položaj na svetu je bil približno tak: končala se je prva svetovna vojna, to- je, velika svetovna morija, ki sta jo povzročila dva imperiali- stična tabora, tabor alitante in njen moralno enakovredni nasprotnik, tabor osrednjih ali centralnih sil. Ker se ta dva tabora že tam od konca prejšnjega stoletja nikakor nista mogla sporazumeti o delitvi zemeljskih bo- gastev, sta se morala pač nujno zaplesti v vojno, ki se je končala tako, da so bile centralne sile tepene in med temi Avstro- Ogrska celo tako, da je razpadla. Približno tako je bila tepena samo še Turčija. Na razvalinah avstro-ogrske monarhije je začela rasti vrsta novih držav ie med temi je takoj ob koncu vojne zrasla tudi neka navidezna država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je res obsegala vse južne Slovane na ozemlju razpadle monarhije. Ta navidezna državna tvorba SHS torej še ni bila prava Jugosla- vija, oziroma Kraljevina SHS, ki je nastala šele 1. decembra 1918. Nastala je kot posle- 105 KRONIKA CASO Pf S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dica razpada monarhije in nekaterih dejanj tistega dela jugoslovanske buržoazije, ki je med vojno ostal doina in se je leta 1917 ovekovečil z znano majniško deklaracijo, ki jo je konec maja prebral v imenu Jugo- slovanskega kluba v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec. Ta deklaracija je imela več osnutkov, vsi pa so obdržali tako ime- novani habsburški okvir. Zmotno bi bilo trditi, da je bilo besedilo in pravi namen te majniške deklaracije kakršenkoli vzrok za razpad avstro-ogrske monarhije in vzrok za nastanek prej ome- njene države SHS. Bistvo namena tega dela jugoslovanske buržoazije z majniško dekla- racijo je bil prej ko slej reševanje razpa- dajoče Avstro-Ogrske. Niso pa majniške deklaracije tako pojmovale ljudske množice, kajti te so hotele mir in so zato spremenile tako imenovano deklaracijsko gibanje v pozitivne zahteve, naj se končna brezumno klanje in naj se vrnejo očetje, možje in sinovi domov. To gibanje predvsem takrat- nih žena in deklet je bilo torej močno drugače od poskusov reševanja razpadajoče monarhije in je bilo tako močno, da je bil skoraj brez moči ves takratni policijski in žandarmerijski aparat. Ta je sicer prepo- vedoval in razganjal deklaracijska zborova- nja in prepovedoval podpisovalno akcijo; ni pa mogel preprečiti že skoraj revolucionar- nega duha, ki je vedno bolj zajemal ljudi doma in na frontah. To veliko gibanje je začelo naravnost nositi tudi slovensko in ostalo jugoslovansko buržoazijo." Dajalo ji je polet, pogum in vztrajnost, a ko je začelo dobivati že skoraj revolucionarne oblike in je torej postajalo nevarno, je hitela snovati razne narodne svete in kot nekak vrhovni združevalni organ tudi Narodno vece v Za- grebu. Ce bi torej ne bilo tega velikega revolucionarnega gibanja naših ljudskih množic in njihovih revolucionarnih zahtev po miru in koncu vojne, je res vprašanje, v kakšnem položaju bi se znašla naša ta- kratna buržoazija ob razpadu monarhije s tisto majniško deklaracijo v rokah, ki je še kako zahtevala obstoj sicer nekoliko spre- menjene Avstro-Ogrske. Končno so porazi na frontah in revolucio- narna gibanja ljudskih množic v monarhiji uničili to več sto let staro državno tvorbo. Za nas nastane tole vprašanje: Od kod revo- lucionarna razgibanost ljudskih množic in od kod ideja, ki se je uresničila po razpadu monarhije tako, da je nastala že omenjena država SHS? Na prvO' moramo odgovoriti, da so bili ljudje siti vojne in vsega, kar prinaša sleherna izmed njih. Te želje sta dve veliki revoluciji v Rusiji samo podkre- pili in ljudje so postali taki — kakor pra- vi nek tedanji vir — »kot da so se napili novega vina«. Ustanovitev in želja po usta- novitvi neke jugoslovanske države pa je bila brez dvoma nekakšen nejasen odsev velike misli, ki jo imenujemo jugoslovanska ideja. To so kot pristno last jugoslovanskih ljud- skih množic oznanjali in pospeševali vsi veliki jugoslovanski duhovi. Pri nas Sloven- cih brez dvoma Fran Levstik, deloma tudi mladi in idealni preporodovci, predvsem pa Ivan Cankar, ki je šel celo daleč preko avstroogrskega okvira in zahteval jasno in odločno federacijo vseh Južnih Slovanov. Ne sme nas pri tem motiti, da najdemo slično idejo kot ostanek panslavizma tudi v vrhovih jugoslovanske buržoazije. A vse- bina te je popolnoma drugačna in je v bistvu le eno izmed neštetih sredstev, kako se dokopati do oblasti nad ljudskimi mno- žicami s pomočjo potvarjanja pozitivne jugoslovanske ideje. Nobenega dvoma torej ni, da je treba jugoslovansko idejo v njeni pravi in na- predni vsebini raztegniti na željo bratov- skega sožitja vseh Južnih Slovanov in torej ne samo tistih, ki so živeli v avstroogrski monarhiji, katerih usodo naj bi buržoazna vsebina majniške deklaracije zapečatila samo v nekaki restavrirani trialistični avstro-'Ogrsko-slovanski državi pod žezlom Habsburžanov. Nekoliko dlje je šla po svoji zunanji obliki krfska pogodba, tudi iz leta 1917, ki je bila delo srbske vlade in emi- grantskega dela jugoslovanske buržoazije, združene v Jugoslovanskem odboru. Tako sta torej obstajali pred razpadom Avstro-Ogrske in že pred koncem prve svetovne vojne dve ideji o bodoči usodi južnoslovanskih narodov in tvorci obeh idej, jugoslovanska buržoazija, podprta od revo- lucionarnih zahtev ljudskih množic, je delala z vso silo, da bi se uresničili. Toda nastati je mogla ena sama Jugoslavija, to je, ali Jugoslavija, domovina jugoslovanskih naro- dov, ali samo molzna krava domače in tuje buržoazije. Na žalost je takrat nastala ta, druga oblika. Z razpadom Avstro-Ogrske je seveda pro- padla tudi buržoazna zamisel o trialistični restavraciji monarhije. Ker pa je bilo treba tiste viharne dni takoj po razpadu delati hitro, je 2ato nastala neka država SHS z Narodnim večem na čelu. Na drugi strani pa je izšla iz prve svetovne vojne kot zmagovita sila kraljevina Srbija. Prav v tistih novembrskih dneh 1918 je začela gro- ziti tej novi državi SHS velika zunamja in 1Ö6 CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA po soglasnem mnenju takratne jugoslovanske buržoazije tudi notranja nevarnost, nevarnost revolucije. Dejstvo je, da so Italijani v moči tajne aprilske pogodbe iz leta 1915 začeli zasedati slovensko in hrvaško ozemlje, za- čele so se kazati težave na severnih mejah, ljudske množice pa je v tistih velikih dneh zajemala vedno večja revolucionarna raz- gibanost. Ta je bila vsekakor vsota velikega veselja nad koncem vojne in zelo otipljivih odmevov velikih ruskih revolucij, ki so pre- plavili ves tedanji svet. Buržoazija je sicer poskušala omejiti revolucionarne valove z urnim ustanavljanjem raznovrstnih narodnih svetov in vaških straž, a te so se kmalUj uresniči stoletni sen narodov, ki so se otresli avstroogrskega zatiranja, da bi bili nacio- nalno enakopravni in svobodni v novi ze- dinjeni državi. Šlo je za to, da delovne množice v novi državi ne bodo prepuščene na milost in nemilost kapitalističnemu izko- riščevalcu prav tako, kakor so bile pod avstroogrsko monarhijo«. To je zelo točna analiza, ki sloni na do- brem poznanju zgodovinske resnice, da se je hitela buržoazija 1. decembra 1918 zdru- ževati iz strahu pred ljudskimi množicami in iz strahu, da ne bi izgubila ozemelj, ki so sicer spadala v njene eksploatacijske sfere. Zato ljudske množice leta 1918 niso. Manifestacija v Ljubljani dne 29. oktobra 1918 na Kongresnem trgu pokazale kot dosti slaba obramba, saj so bile zmožne obrniti orožje proti njej sami. Treba se je bilo torej zateči k neki realnejši in uspešnejši moči, ki bi utegnila odstraniti nevarnost doma in nevarnost, ki je pretila najprej od italijanskega imperializma. Tako je prišlo po sicer precej burnih de- batah do znanega sklepa v Narodnem veču, da naprosi slovenska in hrvaška buržoazija srbsko buržoazijo za varstvo in pomoč in tako je nastala 1. decembra 1918 kraljevina SHS. To zedinjenje je analiziral tovariš Tito na V. kongresu KP J, rekoč, da bi do zedi- njenja prej ali slej moralo priti, kajti »to je bila ideja najnaprednejših ljudi v deže- lah, ki so se imenovale jugoslovanske. Slo pa je za to, na kakšnih načelih bo slonelo to zedinjenje; šlo je za to, da se eno nacio- nalno zatiranje ne zamenja z drugim, da se socialno izkoriščanje delovnih ljudi po Avstro-Ogrski ne zamenja s še hujšim so- cialnim izkoriščanjem po mladi nenasitni buržoaziji v novi državi. Šlo je za to, da se. bile vprašane, kakšno združitev si želijo v novi južnoslovanski državni tvorbi. Tega bi jugoslovanska buržoazija — tudi če bi bilo več časa — nikdar ne storila, ker bi se tega ne upala, saj je bila, recimo celo v takratni klerikalni Sloveniji, vsakodnevna parola slovenskih ljudskih množic: Hočemo repu- bliko! In nekateri so šli tako daleč, da so zahtevali celo sovjetsko republiko. Ustvarjalce stare Jugoslavije je treba to- rej iskati v takratni jugoslovanski buržoa- ziji. Temu rojstvu pa je seveda botrovala vsa tedanja svetovna situacija, ki je bila približno sledeča: antantine sile so sicer premagale Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolga- rijo in Turčijo, toda skoraj istočasno s to zmago so se v samem zmagovitem taboru pokazala vsa velika nesoglasja, kako si raz- deliti vojni plen in kako urediti povojno Evropo in ostali svet. Pa ne samO' to. Veliki revoluciji v Rusiji sta tako močno pretresli ves tedanji svet, da svetovni reakciji tako v taboru antante kot centralnih sil le ni 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO moglo biti vseeno, če bi se začela nemoteno širiti »boljševiška« nevarnost po svetu. Tako sta zmagovita reakcija v antantinem taboru kot tista premagana v taboru osrednjih sil silno hitro začeli mašiti nevarno razpoko, ki je nastala prav v Srednji Evropi s po- rušenjem starega obrambnega krščanskega jezu in zida, to je avstroogrske monarhije, ki je nosila zveneči naslov antemurale christianitatis. Treba je bilo torej ustvariti nek nov obrambni zid proti »boljševiški« nevarnosti in tega naj bi tvorila vrsta novo nastalih držav, med katerimi je bila tudi kraljevina SHS. Vse te države pa so morale imeti tak notranji red in ustroj, da je bil zmožen in sposoben, že v kali zatreti vsako za buržoazijo nevarno revolucijo. Po vsem tem nam ne bo težko razumeti pravo vsebino in pomen ustanovnega da- tuma nove socialistične Jugoslavije, ki je nastala sredi silovite vihre druge svetovne vojne, naše NOB in ljudske revolucije. Ob njenem rojstvu ni botrovala — čeprav bi seveda rada — niti svetovna reakcija niti Sovjetska zveza, kajti k botrinstvu te naše nadvse dragocene domovine naši narodi niso klicali drugega kot sebe samega. Rodili so jo v potokih krvi in silnem trpljenju, kate- rega teža in velikanska vrednost še dolgo časa ne bo pravilno ocenjena. Je torej le velikanska razlika med Jajcem 29. novem- bra 1943 in Beogradom 1. decembra 1918. V Beograd so takrat romali kot v Meko aU na Brezje zastopniki slovenske in hrvaške buržoazije in Narodnega veča in ne z legitimacijami, ki bi jim jih izdalo naše ljudstvo. V Jajce pa so prišli partizani z orožjem v rokah in kar je še važnejše, s polnimi pooblastili svojih narodov. Ce je bilo v Beogradu prosjačenje, so partizanski poslanci v Jajcu povedali jasno in nedvo- umno, za dom in za svet, da ustanavljajo federativno in demokratično Jugoslavijo. Tisto in tako, kakršno so si želeli naši na- rodi, veliko in močno domovino', v kateri bodo živeli v lepem in bratskem sožitju. Ce so bile ljudske množice naših narodov ob nastajanju stare Jugoslavije in ob veliki revolucionarni trizi, ki jo je prinesel konec prve svetovne vojne in vsi zavestni in ne- zavestni odmevi velike oktobrske revolucije, brez pravega vodstva, tega seveda ne mo- remo trditi o ljudskih množicah naših naro- dov med drugo svetovno vojno. Tako je naš 29. november 1943 prva krona velikih uspe- hov pravilnega dela KP J med našimi narodi. Ce trdimo, da so na primer majniška deklaracija ali krfska pogodba nekakšni nejasni in megleni predhodniki in glasniki 1. decembra 1918, pa je bil že sam začetek NOB zelo jasen glasnik, da se stara Jugo- slavija ne sme nikdar več vrniti. Že takrat ni bilo več mogoče nazaj in pot je bila zato odprta samo naprej. Morda se naša mladina po šolah le kje uči, da v stari Jugoslaviji nikdar ni bilo rešenih troje kardinalnih vprašanj: nacionalno, so- cialno in kmečko ali agrarno vprašanje. Dodajmo še to, da se tako važna vprašanja niso niti poskušala reševati, kar pa je le bilo začetega v tej smeri, so bili le dema- goški poskusi prevarati revolucionarno raz- gibane ljudske množice. Postranskega po- mena so torej razne kajmakčalanske teorije • ali teorija o Jugoslaviji kot povečani Srbiji, pač pa je pomembna resnica, da velikosrb- ska buržoazija ni hotela rešiti nacionalno vprašanje zato, da so ji bili vsi veliki na- cionalni spori in nesoglasja le voda na mlin Jijeni osnovni zamisli, zavladati nad vsemi jugoslovanskimi narodi, tudi nad srbskim, in jih preliti le v eno samo in to brez- pogojno poslušno orodje svoje notranje in zunanje politike, v »jugoslovanski« narod. Kako je jugoslovanska buržoazija reševala socialno vprašanje, nam dosti zgovorno priča spominska plošča na Zaloški cesti v Ljub- ljani, kjer je bil tistega aprilskega dne 1920. leta zadan končni smrtni udarec veliki revo- lucionarni razgibanosti jugoslovanskega de- lavskega razreda povojnih let. In kako se je reševalo kmečko vprašanje? Spričo revolu- cionarno razgibanih kmečkih množic je bila agrarna reforma obljubljena takoj, a nikdar potem izvršena. Kako hude so- morale biti te kmečke revolucionarne zahteve po zemlji, je prav lep dokaz prva konferenca jugoslovan- skega episkopata v Zagrebu takoj po na- stanku stare Jugoslavije, kjer so biM močno trepetajoči katoliški škofi-veleposestniki ta- koj pripravljeni prositi v Rim, naj bi se izvedla agrarna reforma tudi na njihovih veleposestvih. Lahko se spomnimo tudi fa- mozne kmečke zaščite v letih velike gospo- darske in finančne krize. Ni pomembno vedeti to, da je bil kmet res toliko zaščiten, da ga upnik ni mogel gnati na boben, pač pa je dobro poznati resnico, da je bila dobra kmečka domačija vredna takrat le 50.000 do 40.000 dinarjev. In kdor jo je lahko kupil, jo je tudi kupil in nobena skrivnost ni, kdo je takrat imel denar. Prav gotovo je, da to ni bil delovni človek. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kako so v novi Jugo- slaviji rešena zgoraj omenjena vprašanja. Zanimivo bi bilo primerjati tudi jugoslo- vanske ustave. Stara Jugoslavija, kolikor ni skoraj dve leti živela brez ustave, je imela 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dvoje ustav, vidovdansko iz leta 1921 in oktroirano iz leta 1931. Prva je bila uki- njena z odkritim nastopom velikosrbske diktature, drugo pa je dokončno raztrgala šele volja jugoslovanskih narodov v zname- nitih novembrskih volitvah za konstituanto leta 1945. Po vidovdanski ustavi naj bi bila stara Jugoslavija demokratična in ustavna monarhija. Monarhija je resda ostala do decembra 1945, nikdar pa ta država ni bila , demokratična niti po vzoru nekaterih tako imenovanih zahodnih demokracij, kajti me- sec dni po sprejemu vidovdanske ustave je bil izglasovan že zakon o zaščiti države. Kjer pa gospodarijo taki zakoni, ni niti buržoazne demokracije. Po sprejetju oiktro- irane ustave pa je postajala Jugoslavija vedno bolj plodno ozemlje za križanje vseh mogočih koristi tujih in domačih kapitalov, kar je seveda nujno vodilo v fašizem. In taka Jugoslavija je bila na najboljši poti k pravi fašistični diktaturi. Ko je zadivjal požar druge svetovne vojne, je bilo takratno jugoslovansko državno vodstvo že tako trd- no zasidrano v fašističnem pristanišču, da je mogla šele NOB in ljudska revolucija iztrgati sidro jugoslovanske ladje iz teh nevarnih voda in jo naravnati v sicer krva- vo, a velikih uspehov polno NOB. Za zaključek samo tole: razlike med staro In novo Jugoslavijo so in so zelo velike. Ne moremo pa trditi, da bi ne bila stara Jugoslavija kot prva etapa na poti k zdru- ževanju jugoslovanskih narodov nekaj pozi- tivnega. Ta združitev je bila dobra, popol- noma negativen pa je bil način te združitve. Dobro nam je znano, da so vsi prvotni bor- beni programi NOB in ljudske revolucije naravnost terjali jugoslovansko kontinuiteto in so zato terjali borbo za resnično demo- kratično in federativno Jugoslavijo, tako torej, kakršna je danes. OBLASTNI IN UPRAVNI ORGANI PIRANA V DOBI BENEŠKE REPUBLIKE MIROSLAV PAHOR Med najbolj neraziskanimi vprašanji zgo- dovine istrskih mest pod beneško republiko je vprašanje občinske uprave, vprašanje ob- lastnih in upravnih organov od prvih kodi- fikacij statutov vse do razpada države. Niti zgodovinar niti arhivar si ne moreta poma- gati brez temeljitega poznavanja uprave in oblasti teh mest. Imamo sicer nekaj drobcev oziroma začetkov raziskave pri raznih av- torjih. Toda pregledali so le bežno razne na- slove in funkcije mestnih upraviteljev in uradov, njihove vsebine nam pa niso podali, kljub temu, da kapitularji statutov istrskih mest na drobno opisujejo vsako posamezno funkcijo. Iz teh spisov nam ni razviden niti izvor niti razvoj raznih uradov in uradnikov. Ali so ti vedno beneškega porekla, ali so- jih Benetke podedovale aH morda importirale od drugod, tega nam ni nihče povedal. Ce se je pa le kdo spustil v vsebino uradov, jo je le bežno označil z enim ali nekaj stavki, ki nam bistvenega ne povedo. Tako so- se italijanski avtorji tega vprašanja na lahek način odkrižali. In vendar ni mogoč študij mestnega gospodarstva, socialnega ustroja, politične dejavnosti itd. brez poznavanja ustroja mestne oblasti in uprave, ki so ju diktirali vsi faktorji; in te mora zgodovinar pri svojem delu upoštevati. Oglejmo si na kratko, kako- so razni av- torji to vprašanje obravnavali. Čeprav Trst ne spada v skupino istrskih mest pod Be- netkami, je vreden omembe, ker je le sestav- ni del Istre. Njegove statute je izdal Kand- ier. V predgovoru k tržaškim statutom, kjer bi lahko problem mestne uprave najbolje obdelal, se ga je le na kratko dotaknil in to samo za čas pred XIV. stol., t. j. pred glavno kodifikacijo statutov; in čudno je, da meša prejšnje in poznejše upravne organe.' Ne pove niti izvora posameznih uradov niti nji- hove vsebine, čeprav ima opravka z uradi in uradniki, ki so jih uzakonili tržaški mest- ni očetje v svojih statutih. Ni čudno torej, da je njegov pregled tržaške komunalne uprave površen in nerazumljiv. Poleg tega je tako nepopoln, da ne navaja niti polovice uradnih funkcij in oblastnih organov, ki jih najdemo v statutih. Ko bi omenil formule uradniških priseg, ki so v statutih Trsta, kolikor je doslej znano, najpopolnejše, bi lahko dostojno rešil tudi vprašanje, ki nas zanima. Tega pa iz nerazumljivih razlogov ni storil. Nekoliko boljši od Kandlerja je Luigi Mor- teani v svoji izdaji statutov mesta Izole, kjer glavne funkcije in urade bolj podrobno na- šteje. Zameriti mu je, da je to storil samo za glavne urade. Opis pa ni tako nadroben, da bi mogli zvedeti, kakšna je vsebina uradni- ških mest in upravnih organov.^ Tudi pri organih, kjer je njegov opis najbolj nadro- 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ben, kot n. pr. pri vicedominu, nimamo jas- ne predstave, kakšne so bile pravice in dolž- nosti posameznih uradnikov in svetov. Gre pa Morteaniju priznanje, da se je vsaj lotil opisa, ki ga je Kandier za Trst zanemaril. Bernardo Benussi omenja v tržaški občini več uradov in uradnikov kot Kandier, ven- dar še bolj površno, čemur se je čuditi pred- vsem zaradi tega, ker je drugače zelo natan- čen.a Pri njem imamo omenjene s'indike, ki jih je Kandier popolnoma prezrl. Preveč je pa posplošil delo Malega in Velikega sveta, kjer je vzel za podlago stanje v vseh istr- skih mestih.* Skoraj isto bi lahko rekli o Carlu de Franceschiju.ä Dokaj kratek in po- vršen je tudi Domenico Venturini, ki je imel sicer dober namen podati mestno upravo in delo Velikega sveta mesta Kopra pod Benet- kami, a se mu ni posrečilo več kot to, da je podal izčrpen seznam občinskih uradnikov z najkrajšo možno karakteristiko.' Vendar mi je prav njegovo kratko delce dalo povod, da nekoliko pogledam v oblastni in upravni ustroj mesta Pirana v istem obdobju. O ustroju oblasti in uprave mesta Pirana je sicer pisal Camillo de Franceschi v uvodu k svojemu Cartulariju.^ De Franceschiju je treba priznati, da je v tem delu zelo dobro prikazal glavne upravne organe predbene- ške dobe na splošno za vsa istrska mesta, da je pokazal razliko med večjimi in manj- šimi kraji in da je prikazal oblast v glavnih obrisih tako, kot je bila v resnici, če izvza- memo tu in tam nekaj nacionalnih sentimen- talnosti, ki pa so pri italijanskih avtorjih splošen pojav. Dobo pred beneško okupa- cijo je — kot rečeno — dobro obdelal. Ne moremo tega reči za začetek beneškega ob- dobja, ko so viri številnejši in natančnejši. Ce je prejšnje vire izčrpno uporabil, je vire prvih 70 let beneške okupacije le površno pregledal, tako da- je slika, ki jo za to dobo podaja, zelo nepopolna. Je sicer pregledal ohranjene redakcije piramskih statutov, ven- dar le za tiste organe, ki so mu bili važni in potrebni morda zato, da je dokazal njihov beneški izvor. Izjema je vicedominus. To je sicer razumljivo, ker obravnava obdobje mestne zgodovine, ko uprava še ni bila tako izkristalizirana, kot je bila kasneje. Vendar, kot je napravil skok osmih let za nekatere organe, bi lahko napravil 25 let večjega za ostale, kajti ni jih toliko, da bi mu delo za- radi tega preveč naraslo. Opisane organe pa je vzel samo v glavnih obrisih, tako da tudi pri njem o oblasti in upravi Pirana nimamo prave predstave. Ker pa ima Piran ohranje- nih več redakcij statutov, je to delo nazme- roma hvaležno in na primeru tega mesta lahko prikažemo upravo in oblast vseh Be- netkam podvrženih krajev dokaj točno in razumljivo seveda z izjemami, ki so bile tu in tam umevne. Predvsem je treba ugotoviti, da beneška okupacija ni prinesla v Piran nobenih bistve- nih novosti, vsaj na začetku ne. Vsi glavni oblastni organi so nastali že prej. Izkristali- zirali so se v borbi mesta za komunalno ure- ditev, kakor so se izkristalizirali tudi v dru- gih istrskih mestih in kakor so se pojavili tudi v dalmatinskih in italijanskih mestih. Ce imamo opravka z beneškim potestatom, ne smemo misliti, da so to oblastno funkcijo vnesle v piransko občino Benetke, moramo pa vedeti, da je to že star organ, ki se javlja že v XII. stoletju. Prav tako je z Velikim svetom, prav tako z ostalimi sveti, ki so ome- njeni v prvi knjigi statutov. Le malo je upravnih organov beneške tvorbe, ki so pa kasnejši, v veHki večini manj pomembni in na splošno taki, da bi moglo mesto živeti tudi brez njih, če izvzamemo sindike. Da bi nam bilo razumljiveje, bomo vse mestne or- gane delili v dve skupini: organe, ki v mestu predstavljajo oblast, in organe mestne upra- ve. Ločimo jih tudi v statutu po tem, da so eni voljeni na običajen način in da so ime- novani običajni uradniki. Pod običajnim na- činom volitev razumemo volitve z zlatimi kroglicami. Drugi so pa voljeni na poseben način (srebrne kroglice) in jih imenujejo ne- običajne ali posebne uradnike. Statuti jih ločijo tudi po tem, da eni zakone izdajajo, drugi jih pa izvršujejo. Preidimo na kon- kretne primere. Oblastni organi Arengo. Na začetku je to verjetno zbor vsega mestnega prebivalstva, ki pa je od stoletja do stoletja bolj omejen na bogatejše sloje. Trdijo, da je potestat Giovanni Cam- polo dal potrditi statute iz leta 1274 po zboru vsega prebivalstva.^ Ce je ta trditev resnič- na, mi nii bilo mogoče ugotoviti. V beneški dobi se je Arengo zbral samo enkrat in sicer leta 1283, ko je mesto prišlo pod beneško oblast. Da to ni bil zbor vsega prebivalstva, izpričuje že dejstvo, da se je zbral v mali cerkvici svetega Andreja, ki vsekakor ni mogla sprejeti toliko ljudi. Camillo de Fran- ceschi pravi, da so bili statuti leta 1307 po- trjeni, pohvaljeni in odobreni pO' zboru pre- bivalstva mesta Pirana, ki je bil sklican na trg pri poljskih vratih. Za to de Franceschi- jevo trditev nisem mogel najti dokazov.* Vse- kakor drži, da je Veliki svet leta 1332 po- trdil statute sam. Arengo je torej že izgubil 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pravice parlamenta. Te pravice so že prešle na Veliki svet. Veliki svet (Consilium mains, Consiglio generale. Consiglio grande, MaggioT consi- glio, Mazzor conscio). VeHki svet je organ predbeneškega izvora. Prvič se omenja v li- stini 22. februarja 1231, ko predstavniki tega sveta podpišejo v Ogleju mirovno in prija- teljsko pogodbo s patriarhom Bertoldom.*" Koliko članov je imel tedaj Veliki svet, ni mogoče točno dognati. V listini je omenjenih ' 5, ki jih vodi Johannes Bonvino ali Bonu- ino." Vsekakor jih je imel manj kot kasneje, ker imamo neke indicije, da se je večkrat povečal. Tako vemo, da je bilo v XIV. sto- letju v neki določeni dobi 100 članov, v XVI. stoletju pa 150. Člani Velikega sveta so bili vsi odrasli moški patricijskih družin. Za od- raslega so imeli moškega, ki je dopolnil dvaj- seto, v redkih primerih pa petindvajseto leto. Veliki svet je na svojih sejah obravnaval vse občinsko politično, gospodarsko in uprav- no življenje. V njegovo kompetenco so spa- dale napovedi vojne in podpisi mirovnih po- godb, novi zakoni in statuti, davki, tlaka, zunanja trgovina, volitev vseh mestnih ob- lastnikov razen potestata itd.'- Pravici do pripadnosti Velikemu svetu navkljub so vsi patriciji v Vebki svet voljeni. Volitve novih članov Velikega sveta so potekale na sledeč način: V klobuk, ki ga je čuval občinski pi- sar ali kak drugi občinski uradnik, so dali toliko kroglic, kolikor je bilo na seji prisot- nih svetnikov, med kroglicami pa toliko zla- tih ali pozlačenih, kolikor je bilo kandida- tov. Kdor je dobil pozlačeno kroglico, je mo- ral takoj imenovati tistega od plemičev, ki ga je hotel postaviti v Veliki svet. Te izvo- litve ali, bolje rečeno, pravice do izvolitve ni smel nikomur prodati aH biti zanjo nagrajen. Ce se je to zgodilo, je bila volitev neveljavna in je zopet prešla na celoten Veliki svet, ki je proceduro obnovil. Izvoljeni je moral imeti najmanj 20 let. (V Izoli je zadostovalo 15 let). Ce se je pa našel kdo, ki je dovršil 25 let in še ni bil izvoljen, a je hotel pripadati Velikem svetu, se je moral najprej predsta- viti gospodu potestatu in sodnikom ter Sve- tu modrih in pred njimi izjaviti, da lahko dokaže svojo starost in pravice s tem, da imenuje svoje sorodnike in prednike, ki so bili člani Velikega sveta. Pred tem dokazo- vanjem pa je moral položiti pri občinskem komorniku 200 malih lir. Ko je to izvršil, se je spet pojavil pred potestatom in sodniki ter je v prisotnosti Malega sveta podal svoje dokaze. Ce ni mogel dokazati, kar je želel, mu je občina zaplenila položeni denar. Ce pa je svoje pravice do članstva v Velikem svetu dokazal, so potestat, sodniki in prisotni svetniki predložili zadevo Velikemu svetu, ki ga je izvolil na prej omenjeni način. Tre- ba pa je poudariti, da ni smel biti izvoljen v Veliki svet nihče, če ni bil član tega sveta njegov oče, ded, praded itd.'^ To nam daje možnost sklepati, da se je tudi v Piranu iz- vedla zapora Velikega sveta, kot se je to iz- vedlo v Benetkah in drugih jadranskih, pred- vsem istrskih in dalmatinskih mestih. Po- temtakem moramo celo skrčiti število patri- cijskih družin, ki so imele pravico do vstopa v Veliki svet, kar pa je bilo v času beneške Napisna plošča stare mestne palače v Piranu iz leta 1291 111 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO okupacije gotovo že izvršeno. Naraščanje članstva Velikega sveta ni torej toliko od- visno od naraščanja prebivalstva kolikor od naraščanja ali naravnega razmnoževanja omenjenih patricijskih družin, ki pa se v tej dobi že vse imenujejo »nobiles« t. j. ple- miške. Vsak član Velikega sveta je takoj po vo- litvi zaprisežen. Enkrat na leto pa so zapri- seženi tudi vsi člani. K prisegi skliče vse člane mestni glasnik ali klicar z zvonjenjem občinskega zvona ali na navaden način (b trobento). Priseči so morali vsi člani. Tako so zahtevali statuti. Priseči pa so morali: 1. da bodo potestatu in njegovim sodnikom svetovali v vsem, kar jih bodo ti vprašali; 2. da ne bodo krivično pomagali prijateljem in škodovali sovražnikom. Od vseh strank, ki bodo zahtevale njihove pomoči, bodo za- stopali samo tiste, katerih zahteve bodo po njihovi presoji pravične, razumne in zako- nite, medtem ko ne bodo zastopali strank, katerih zahteve se jim bodo zdele nepravične in nezakonite; 3. da ne bodo javno govorili o nobenem predlogu, o katerem bo razprav- ljal Veliki svet, razen o predlogih potestata in sodnikov. Za vsak prekršek proti tem za- htevam statuta bodo plačali 5 soldov glo- be.'" Naj omenimo, da smatra Veliki svet za javnost tudi domači družinski krog. Kasneje bomo videli, da so bile zahteve statuta še večje. Vsi člani Velikega sveta so morali biti vpisani v dva registra, katerih prvega je branil potestat, drugega pa komornik. V re- gistre jih je vpisoval eden od notarjev, ki je dobil za vsak vpis 10 malih soldov. Vse, dokler novo izvoljeni člani niso bili vpisani v registre, niso smeli prisostvovati sejam.'^ Članstvo v Velikem svetu je bilo dosmrtno. Mali svet (consilium minus, consiglio mi- nore, consilium sapientium, consiglio di sa- vi) ali Svet modrih. Ta organ so poznali Pirančani pred prihodom Benečanov. Ver- jetno je nastal, ko je občina omejila pravice oglejskih patriarhov in prešla v komunalni sistem. V predbeneški dobi je imenovan dva- krat." Prvotno je imel Mali svet velike pra- vice, kar mu priznajo tudi statuti. Poprav- ljal je namreč statute in zakone ter jih predložil Velikemu svetu v potrditev. Dalje je popravljal in razveljavljal razne prokla- macije oblastnikov, mogel in moral je po- pravljati tudi sklepe Velikega sveta, če niso bili v skladu z obstoječimi zakoni. V beneški dobi je te funkcije in dolžnosti še ohranil, vendar je bilo njegovo delo omejeno in kon- trolirano po potestatu in sodnikih, ki so ved- no bolj prevzemali njegove kompetence. Mali svet pa je ohranil dolžnosti nekakega sveta za preski*bo, kjer pa je imel zelo široka po- oblastila, ker je kupoval in sklepal pogodbe o žitu in drugih prehranitvenih artiklih za potrebe mesta. Kar je v tem primeru sklenil Mali svet ali njegova večina, je bilo veljavno in zakonito, čeprav je ponekod nasprotovalo statutom. S tem je Veliki svet zagotovil Ma- lemu svetu izredna pooblastila za čase slabe letine in draginje, da je mogel preskrbeti mesto s hrano kljub vsem neprilikam. Od prejšnjih velikih pravic je ohranil Mali svet še pravico, da prediskutira predloge po- testata in sodnikov, preden jih ti predložijo Velikemu svetu. Člani Malega sveta so opro- ščeni obzidne straže za ves čas svoje službe. Po vsej verjetnosti so bili njegovi člani izvo- ljeni v Velikem svetu in sestavljeni iz čla- nov tega glavnega telesa. V beneški dobi pa Mali svet ni voljen, temveč imenovan od potestata in sodnikov." Imenovan je bil za eno leto in sicer ob umestitvi novega pote- stata. Statut ne predvideva nič drugega o tem predmetu. Čudno je, da ne govori niti o pla- čah, ki jih pri vsakem organu in uradniku vedno določa. To dejstvo ne govori v prid neke važnosti Malega sveta pod Benetkami. Mišljenje, da so ga imenovali bolj zato, da so zadostili tradiciji kot pa zaradi dejanskih potreb, ni brez podlage. Drži pa, da je pre- skrbovalno dolžnost ohranil še vedno, čeprav bi jo lahko zaupali komu drugemu, in da so bili zadevni sklepi zakon, ki ga niso mogli izpodbijati niti na podlagi statutov. Potestat (podesta, oblastnik). Potestat je predbeneški oblastni organ. Pred beneško okupacijo je namreč v Piranu sedemnajst datiranih in en nedatiran potestat. Od tega je samo osem Benečanov. Drugi pa so oglej- ski ali istrski vebkaši. Prvi piranski potestat se omenja že leta 1192.'* Status beneških potestatov v Piranu je do- ločen že v prodajni listini, ki so- jo Pirančani podpisali v Benetkah 26. januarja 1283. Po tem dokumentu so bili Benečani dolžni po- šiljati v Piran vsako leto novega potestata, kot so delali za druga republiki podvržena mesta. Pirančani so se obvezali, da bodo po- testatu dajali po 600 malih denarjev letne plače, stanovanjsko hišo zanj in za njegovo spremstvo in travnike ter seno za njegove konje. Potestat pa je moral imeti tri konje in štiri služabnike. Vsi dohodki od glob, ki jih je občina imela dotlej, so ji tudi za na- prej ostali. Potestat ni smel dajati piranskih posestev ali zemljišč nikomur razen piran- skim meščanom ali njihovim dedičem, ki so lahko dokazali, da so najmanj 10 let meščani Pirana. V spore občine Piran z drugimi ob- 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA činami, ali v spore piranskih meščanov med seboj se potestat ni smel vmešavati, razen v primeru, če je bilo potrebno poseči vmes, da bi občina dobila nazaj kako izgubljeno posestvo ali kaj podobnega. Dalje je bil po- testat dolžan spoštovati sodbe in jamščine občine Piran v vseh primerih. Vse to so do- segli piranski meščani od republike na dan podpisa predajne listine. Toda Benečani bi ne bili Benečani, če ne bi vnesli v listino tudi svojih koristi in to so storili z nasled- njim odstavkom: »Potestati so dolžni storiti vse tisto, kar se bo zdelo prav beneškemu dožu in občini Benetke, da bi se ohranil mir in sedanje stanje« (t. j. po predaji!)." Seve- da iso Pirančani tudi obljubili, da bodo spre- jeli vsakega potestata, ki ga bo dož ime- noval. Na prvi pogled bi kazalo, da je bil potestat upravni organ. Ali razvoj je pokazal dru- gače. Potestat je v občini ne samo najvišji sodnik in oblastnik, temveč predstavnik be- neške, t. j. centralne oblasti in v piransko politično in gospodarsko življenje vnaša be- neško noto, ki se opazi na vsakem koraku. Veliki svet se je sicer skušal boriti proti tej neomejeni oblasti in je marsikdaj dosegel uspeh. V mnogočem so bile pravice potestata omejene in okrnjene po statutih, ki jih je sprejemal in potrjeval Veliki svet. Toda ce- na uspeha je bil vedno nov beneški potestat, ki je gledal predvsem na koristi Benetk, kljub temu da je vladal notranje-politično skoraj samostojni komuni. To se je pokazalo ob vsaki umestitvi no- vega potestata, ^ko je moralo vse piransko prebivalstvo priseči, da bo čuvalo čast in blaginjo gospoda doža, beneške občine in gospoda potestata, da bo izpolnjevalo nje- gove ukaze, da bo vsakdo osebno in s svojim premoženjem jamčil, da bo občina v njegovi oblasti. Vsak Pirančan si bo prizadeval, da bo potestata branil, da ga ne bo žalil ali nad- legoval. Vse prebivalstvo mu mora biti na voljo, da zaduši morebitne upore in vsaik po- sameznik mu je moral v roku treh dni javiti vse tiste ljudi, ki so delovali zoper njegovo čast. Na njegov ukaz mu je bil vsakdo dol- žan izročiti hiše, posestva, dokumente, jam- ščine in druge varščine, da bi se v občini ohranil mir. Za ohranitev miru so mu morali meščani dajati vsa mogoča poroštva. Vsak posameznik je bil dolžan preprečevati zaro- te, družbe in prisege proti kateremu koli dru- gemu meščanu in onemogočiti takšne stvari tudi za v bodoče. Svojih privatnih utrdb niso smeli meščani uporabljati za medsebojno vojskovanje, niti za upore proti občini. Utrd- be so smeli uporabljati samo v primeru, ko so se pojavili oboroženi sovražniki. Razen tega so morali meščani paziti, da potestati ne bodo samovoljno spreminjali statutov (uspeh Velikega s veta 1).^" Vse to je vseboval obrazec za prisego meščanov. Toda samo zadnji stavek priča o ostrosti borbe za mest- no samoupravo, ki jo je vodil VeKki svet proti potestatu in samo ta stavek nam v ce- lotni formuli prisege pove, da so potestati poskusili tudi spremenubo statutov, da bi spravili mesto v čim popolnejšo oblast repu-' blike. Veliki svet je sicer dosegel, da pote- stati niso smeli spreminjati statutov, pote- stati pa so dosegli mnogo več: Uspeli so, da je Veliki svet vnesel v statute obrazec pri- sege, ki je potestatu dajala večjo oblast kot predajna listina sama. Oblast torej, ki je ni dobil od predajne listine, je potestat dobil od piranskih statutov, verjetno po ostri bor- bi, D kateri mu je uspelo že v prvi točki prisege doseči neomajno zvestobo dožu in re- publiki. Priseči je moral vsak meščan v sta- rosti od 16 do 70 let." Sprememba v potestatovi plači se javlja najbrže v sredini XV. stoletja, ko znaša 20 dukatov mesečno. Šele leta 1593 mu je bila povečana za 10 duikatov.^^ Sodniki (judices, giudici). Piranski sodniki so predbeneštega izvora. Razvili so se iz nekdanjih skabinov (scabini) ali fevdalnih sodnikov. Gotovo je, da so jih leta 1270 volili zapriseženi občinski možje, nekak svet dva- najstih, ki se pozneje v tej zvezi ne javlja nikoli več in izgine brez sledu.^^ V beneškem razdobju je sodnike volil Veliki svet na sle- deč način: V klobuk so postavili toliko' kro- glic, kolikor je bilo prisotnih svetnikov. Med njimi so bile štiri pozlačene. Nato so svet- niki pristopili h klobuku, vsak je vzel eno kroglico in tisti štirje, ki so dobili pozlačene kroglice, so imeli pravico izvoliti po enega.. Občinska palača v romanskem slogu z gotskimi in renesanč- j nimi vrinki. iXa sliki je viden hodnik, ki je povezoval občino ; z leggio in eerkviijo sv. Jakoba. Palača je bila sezidana | leta 1291. Hodnik je veliko mlajši j kRONIKÄ ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sodnika, ki naj bi bil predvsem pravičen in — kar je najvažnejše — piranski meščan. Pred volitvijo niso smeli govoriti z nikomer. Statut zahteva, da pred imenovanjem ali vo- Utvijo novih sodnikov vsi štirje volivci prise- žejo, da bodo volili dobre in pravične sodni- ke in da jih ne bodo volili zaradi nagrade ali zaslužka, ki ga upajo imeti od izvolje- nih. Ce bi se to dognalo, bodo izključeni iz Velikega sveta za dobo 10 let. Izvoljeni bi poleg tega moral še plačati globo 50 lir. Ko je bila prisega pri kraju, so volivci pred potestatom in prejšnjimi sodniki imenovali vsak po enega moža. Vsi štirje tako imeno- vani so postali sodniki za naslednje štiri mesece. Sodniki spadajo v Piranu med obi- čajne t. j. oblastne organe. Pred nastopom službe so bili sodniki dolžni priseči: 1. da bodo v dobri veri in po statutu ves čajs svo- jega službovanja gledali na to, da bodo ohra- nili čast in blaginjo občine ter vladali v čast gospoda doža in občine Benetke (vrinek Be- netk v stare predloge statutov!), v čast go- spoda potestata, mesta Pirana in prebivalcev občine; 2. da bodo dajali gospodu pcrtestatu najboljše, najkoristnejše in najzakonitejše nasvete, ko bo od njih to zahteval; 3. v vseh pravdah, ki se bodo razvijale v njihovi pri- sotnosti, bodo sodili brez naklonjenosti, brez hudobije ali zvijače, temveč po občinskih statutih. Brez potestata ne bodo nikogar obsodili nad vsoto 100 malih br in vsakemu obsojenemu bodo dali pravico do pritožbe pri potestatu; 4. vse pravde in vsa vpraša- nja, o katerih si bodo na jasnem, bodo rešili takoj, brez kakršnega koli zavlačevanja. Ce si pa o nekem vprašanju ne bodo na jasnem, bodo takoj sklicali VeUki svet, da bi se prav- da ali druga zadeva zaključila pred koncem njihovega uradovanja; 5. vse uradne posle, sodbe in obsodbe bodo držali v tajnosti, dokler ne bodo objavljene; 6. vsak dan se bodo javili pri potestatu. Ce bi pa bil sklican Veliki svet, bodo prisotni na seji in je ne smejo zapustiti pred koncem; 7. brez dovo- ljenja gospoda potestata ne bodo odpotovali iz občine ali mesta Pirana dalje od cerkve sv. Krištofa. Potestat jim sme dovoliti odhod, vendar bodo v takem primeru položili pri občinskem komorniku toliko denarja, kolikor znaša njihov dnevni zaslužek. Isto velja tudi za nedovoljeno odsotnost. Ce bi pa bili od- sotni več kot tri dni, se vsota podvoji. Iz- jema je bilo službeno potovanje. Razen svoje plače in česar jim bo upravičeno izplačal občinski komornik, ne smejo od občine spre- jeti ničesar. Statut jim določa plačo šest ma- lih lir na mesec, kar pomeni 24 lir za ves čas službovanja. Vsak mesec enkrat so morali sodniki pre- citati svoj kapitular, t. j. poglavje statutov, ki govori o njihovih dolžnostih. In končno, nihče ni smel biti izvoljen za sodnika, če ni dovršil 25 let.^" Pri vsem tem je važno poudariti, da upo- rabljajo statuti besede »reggere« in »gover- nare«, kar zgovorno priča, da so prešle na sodnike v glavnem vse pravice in dolžnosti Malega sveta. Dalje zvemo iz kapitulara o sodnikih, da so sedeli v isti klopi z gospo- dom potestatom, kar jim je dalo nek sijaj, neko vzvišenost nad ostalimi uradniki. S tem je hotel Veliki svet poudariti njihovo važ- nost. To nam pove tudi dejstvo, da se niso morali javiti potestatu takrat, kadar jih je on zahteval, temveč vsak dan, kakor je za- hteval Veliki svet, ki je s tem računal omejiti benešiko oblast in preprečiti samovlado. Kot vsem važnim funkcionarjem je Vebki svet tudi sodnikom prepovedal svobodno gibanje, ki ga je omejil do cerkve sv. Kri- štofa; ta je stala verjetno na mestu današ- njega Belega križa. Pravilo je bilo, da sod- niki, ti so službo dovršili, niso smeli biti izvoljeni naslednji dve leti v isto službo. Sčasoma pa je sodniška služba postala tako težka in polna sitnosti, da so se svetniki bali biti izvoljeni in, če so jih izvolili, so radi službo odrekali. Stanje se je tako poslabšalo, da je bilo težko najti med prisotnimi svet- niki štiri take, ki bi bili pripravljeni službo sprejeti. In to stanje je trajalo do leta 1488. Tedaj je namreč Veliki svet to nerodnost preprečil s tem, da je izdal sklep, po kate- rem je bilo vsakomur prepovedano odreči sodniško službo, če je že preteklo drugo leto, odkar je bil razrešen.^^ Služba sodnikov je bila v piranski občini kljub opisanim nerodnostim najčastnejša in najimenitnejša. To, kot omenjeno, se je po- znalo na sejah Velikega sveta, kjer so sedeli v isti vrsti s potestatom. To bi se moralo poznati tudi pri procesijah, javnih sprevo- dih, shodih itd., kjer bi morali slediti pote- statu. Toda sčasoma so se, kot pravi statut, razpasle čudne navade. Meščani so v proce- sijah in sprevodih hodili celo pred potesta- tom. Zato so sodniki 22. jul. 1544 predlagali, naj Veliki svet sprejme sklep, da se napravi red. In sklep je bil, da pred sodniki ne sme v procesijah, sprev'odih itd. nihče razen po- testata in beneških plemičev.^" To razliko- vanje med beneškimi in domačimi plemiči nas ne sme motiti, ker ga ni bilo samo v Piranu, temveč v vseh Benetkam podvrženih mestih. Toliko nam povedo knjige statutov o sodnikih v občini Piran. Oni so' torej imeli s potestatom tisto oblast, ki jo je nekdaj 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA držal v rokah Mali svet. Oni so predstav- ljali obenem sodno oblast, vlado in kontrolno oblast nad potestatom, katerim so po sklepu Velikega sveta omejevali tiste pravice, ki mu jih je isti Veliki svet po drugi strani dal z občo prisego vsega prebivalstva. S t aiutar ji (Statutarii). V nedeljo, 10. mar- ca 1416 je piranski potestat Andrea Grade- nico s privolitvijo sodnikov in Sveta dva- najstih modrih za preskrbo sklical sejo Velikega sveta. Na seji je bilo prisotnih 85 članov, kar je po besedah statuta predstav- ljalo dve tretjini Velikega sveta. Na tej seji je bil sprejet sklep, da se dovoli potestatu in sodnikom imenovati tri modre statutarje, ker so prejšnji dovršili svojo službo prete- klega 7. marca. Poleg njih naj imenujejo še notarja, ki jim bo pri delu pomagal. Na isti seji je Veliki svet določil tudi njihove dolž- nosti. Statutarji so namreč morali v roku enega leta pregledati in preštudirati stare statute in ukaze mesta Pirana, Ce bi pri tem videli, da je za blaginjo mesta in občine primerno in potrebno, da se nekateri členi statutov popravijo ali objasnijo ali sploh ukinejo, imajo pravico in dolžnost te člene ali statute v celoti popraviti, objasniti in ukiniti ter predlagati nove. Kar bodo po- pravili, objasnili in ukinili, morajo predlo- žiti potestatu in sodnikom, ki morajo o omenjenih popravkih itd. razpravljati skup- no s Svetom dvanajstih modrih. In prvo nedeljo v marcu prihodnjega leta mora po- testat s sodniki vse omenjene popravke in dodatke predložiti Velikemu svetu v potr- ditev. Na seji pa mora biti najmanj 80 svetnikov. In če bi večina te predloge spre- » jela, se morajo še tisti dan objaviti kot pravno veljavni na stopnišču občine in na javnem trgu, kot je bil vedno običaj.^^ Po vsem tem bi bilo sklepati, da so bili statutarji izvoljeni eno leto pred dovoljenim rokom za spremembo statutov in to za dobo enega leta. Ne smemo pa pozabiti, da so se statuti popravljali in spreminjali samo vsa- kih 25 let in da je ta člen statutov poudaril, da so prejšnji statutarji končali svoje delo tri dni pred omenjeno sejo. Vprašanje na- stane: kaj so delali prejšnji statutarji. če so bili tudi oni izvoljeni za eno leto? Vsekakor niso popravljali in izpopolnjevali statutov, ker je Veliki svet to dovolil šele sedaj. Znano je tudi, da se niso strogo držali roka 25 let za pregled in spremembe ter da je marsi- katerikrat preteklo kakšno leto več ali manj, kot je bilo v zakonih določeno. Leta 1358 je preteklo 26 let od zadnje uzakonitve sta- tutov, ravno toliko jih je preteklo leta 1384. Medtem pa so nastali prvi popravki 1.1367, ki pa niso bili vsi vneseni v knjigo statutov; to so tiskali leta 1606. Sedaj (govorimo o letu 1416) je preteklo 32 let od zadnje uza- konitve in vendar so bili statutarji še na delu. Možno je sicer in tudi zelo verjetno, da so omenjeni »prejšnji« statutarji delali na kakšnih spremembah, ki so se pojavile med leti 1384 in 1416 in se v arhivu ndiso ohranile, ter je težko verjeti, da bi isti ljudje ostali na isti dolžnosti celih 32 let. Ker pa vemo, da so imeli statutarji s sindiki vred pravico in dolžnost braniti statute in zakone tudi proti Velikemu svetu, tedaj lahko upravičeno sklepamo, da so bili imenovani za vso m e d s t a t u t a r n o dobo, t. j. za 25 let ali vsaj za daljšo dobo, katere pa statuti ne imenujejo. To še posebno zaradi tega, ker je moralo obsta- jati poleg Velikega sveta tudi praktično telo, ki je v nasprotju is sindiki, ki so imeli kratko službeno dobo, bilo vešče v poznavanju in obrambi mestnih statutov. In to praktično telo so bili statutarji, ki so v občini pred- stavljali nekak zakonodajni odbor, ki je imel široke pravice. Po tem sklepu bi kazalo, da je bil urad statutarjev ustanovljen dokaj pozno. Pa je le težko verjeti, da bi bili Pirančani brez njih že proti koncu svoje samostojnosti, ko so zaupali Giovanniju Campolu kodifikacijo svojih statutov. Mišljenja smo, da sta dali obe tedanji stranki Benečanu Campolu neko pomoč in nič se ne bi bilo čuditi, če bi prišlo na dan, da je bila ta pomoč prav v ljudeh, ki so v zvezi z nastankom prvih statutov dobili ime statutarji. Sindiki (sindici). O sindikih obstajata v knjigi popravkov dve temeljni uredbi. V prvi, ki je bila izglasovana 14. maja 1475, izvemo, da je bil urad sindikov ustanovljen leta 1414 z namenom, da bi izvoljeni trije občinski sindiki vsaj enkrat na leto pregledali ob- i Beneški lev z zaprto knjigo. Detajl s staje oečinske palače iz teta 1391 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO račune skladiščnikov in občine. Uredbe iz leta 1414 v statutih ni in sploh dvomimo, da bi jo bilo še mogoče najti. Uredba iz leta 1475 pa dodaja prejšnjim dolžnostim sindikov še nove in to »zaradi goljufij, ki se dogajajo v zvezi z denarjem prodane soli, ki prihaja iz Benetk«. Sindiki so namreč dobili dolžnost in pravico zahtevati račune in obračune vse prodane soli, morali so vedeti, koliko denarja je prišlo in zakaj je bil porabljen. Eden od sindikov je moral vsaj enkrat na leto na solni urad v Benetke in tam pregledati vse račune o .soli, ki jo je tisto leto prodala solna uprava v Piranu. Dalje sta imela sindika pravico zahtevati obračun od vsakogar, ki se je bavil s solno trgovino.2' Urad sindikov je bil torej ustanovljen v glavnem za to, da je pregledoval skladišča žita in moke ter da je pazil na dohodke teh ustanov. Dodana jim je bila dolžnost, ki je ta čas postala važnejša, o tem, da pregledu- jejo obračune o prodani soli. Sol, ki verjetno ni spadala direktno pod občinsko upravo, je bila za občino najvažnejši vir dohodkov, saj je dobivala sedmino vsega pridelka. Ni torej čudno, če si občina hoče zagotoviti pravično sedmino in preprečiti ceste goljufije, ki so se v tej zvezi dogajale. Čudno je le, da ta zakon izglasujejo prav tisti ljudje, ki imajo solarne v svojih rokah. Kljub temu lahko rečemo, da so sindiki tedaj izrazito finančno- gospodarska mestna ustanova. Druga temeljna uredba o sindikih, ki jo vsebuje knjiga popravkov, je iz leta 1519. Ta uredba, ki je po svoji vsebini ena naj- bogatejših v statutih Pirana, poviša sindike od navadnih finančno-gospodarskih uradni- kov na isto raven s potestatom in sodniki, ker jim daje veliko večje pravice in dolž- nosti, kot so jih imeH statutarji. »Ker imamo v miislih tisti ljudski pregovor, ki pravi, da je več slučajev kot zakonov, in ker vidimo, da je ta pregovor spremenil sedanje življenje, morda zaradi slabih časov (ki jih preživljamo) in ker obstaja možnost, da se to prepreči in obenem preprečijo ne- prilike, ki se v takih primerih pojavljajo..., sklenemo imenovati sindike in natančno ob- razložiti njihove dolžnosti in njihovo delo, ki je velikanske važnosti za našo občino.«^* Tako pravijo mestni očetje v uvodu k uredbi o imenovanju sindikov. Gre pravzaprav za ustanovitev novega urada sindikov, ker ti dobijo nove pravice in dolžnosti, z novo tako rekoč zakonodajno in pravobraniteljisko funkcijo. Nato sledi dolg seznam njihovih dolžnosti, ki jih bomo podali točko za točko, kot jih uredba določa. 1. Takoj po izvolitvi morajo sindiki pri- seči, da bodo pošteno branili vse točke nji- hovega kapitulara. 2. Dolžni so opozoriti Veliki svet in Svet sodnikov, če se bo na njunih sejah razpravljalo karkoli, kar bi bilo v nasprotju s katerim koli zakonom ali statutom v celoti. 3. Eden od sindikov mora biti vedno prisoten na sejah Velikega sveta, posebno pa takrat, ko bo to najvišje telo sprejemalo sklepe. In če bi se sindiku zdelo, da je bil dan kak predlog, ki ni v skladu z zakoni in statuti, se je dolžan zaperstaviti in onemogočiti izglasovanje vsakega takega predloga. V primeru pa, da predlog ni v nasprotju z zalkoni, ga sindik lahko- sprejme in omogoči njegovo izglasovanje. Pravico pa ima tudi v tem primeru zaprositi tri dni za premislek. Na vsak način pa mora pred Velikim svetom povedati, kaj se mu ne zdi prav. 4. V Velikem svetu sedijo sindiki v klopi s potestatom in isodniki, da bi mogli govoriti z njimi ob vsakem času in da bi mogli čim bolj paziti na izvrševanje zakonov in statutov. 5. Ker se je marsikdaj zgodilo, da so pisarji gospoda potestata (!) ali nje- govi konjeniki (!) predrzno prekršili vse občinske zakone in običaje predvsem v pri- meru njihovih plač in si protizakonito pri- svojili, česar ne bi smeli, v veliko javno in privatno škodo mesta, je Veliki svet sklenil, da morajo sindiki vse take prekrške prija- viti vladajočemu potestatu in od njega za- htevati, da krivce kaznuje. Kolikor bi jih vladajoči potestat ne hotel kaznovati, se morajo sindiki pritožiti v Benetke (!) pri uradu, ki obravnava doževe ukaze. Isto velja tudi v primeru, če bi se jim zdela potesta- tova sodba krivična. 6. Sindiki so dolžni podpirati pred gospodom potestatom vse tiste meščane, ki bi zahtevali njihovo pomoč zaradi strahovanja in izsiljevanja, ki bi prihajalo tako od potestata samega kot od njegovih uradnikov. Pomoč sindikov mora biti v takih primerih brezplačna. 7. Vse prijave, ki jih dobijo od ljudi, morajo sin- diki pod prisego tajnosti izročiti gospodu potestatu. 8. Sindiki kontrolirajo občinske uradnike in dacarje ter gledajo, da bodo vsi uslužbenci opravljali svojo dolžnost. 9. Od vseh prijav odkritih prekrškov in protiza- konitosti dobijo sindiki polovico zneska glo- be, kakor če bi prijavo naredila privatna oseba. Ce zneska ne bi hoteli sprejeti, ga je dolžna izterjati občina. 10. Sindiki so nada- lje dolžni kontrolirati delo vseh svetov (Sveta dvanajstih za preskrbo itd.) in Veliki svet jih smatra za člane vseh dosedanjih in bo- dočih svetov. 11. Naslednji odstavek določa sindikom dnevnice in honorarje za primere 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA službenih potovanj. Kaže, da so bila ta po- tovanja dokaj pogosta. Statut namreč določa zelo natančno vsak primer: Ce je službeno potovanje v mejah občine, znaša dnevnica 20 soldov, izven občinskih meja 24 soldov. Toda dnevnica 20 soldov traja samo dva dni; za vse ostale dneve se dnevnica zmanjša na polovico. Potestat pa po važnosti opravka lahko dnevnico 10 soldov zniža ali zviša, kakor se mu zdi primerno. Dnevnica 24 soldov traja osem dni. Lahko se pa čas trajanja podaljša, če važnost službenega. Piranski grb v obliki petelimove noge (XV. stol.). Petelinova noga ponazoruje obliko občinskega ozemlja opravka to opraviči ali če je kraj potova- nja tako daleč, da se ne bi mogli vrniti v osmih dneh. Službeno potujejo sindiki samo v korist občine. Istočasno določa statut, da mora občina kriti sindikom tudi stroške za izposojanje konj in bark. 12. Sindiki lahko uporabljajo za svoje službene opravke tudi občinske galeje. To pa z dovoljenjem gospo- da potestata. 13. Sindiki so nadalje dolžni precitati vsem uradnikom njihove kapitu- lare, t. j. določbe statutov, ki vsebujejo- dolž- nosti posameznih uradov in uradnikov. Vse tiste, ki bi branja ne poslušali ali bi bili odsotni, morajo kaznovati z globo, ki jo predvidevajo posamezni kapitulari. 14. In končno lahko sindiki samovoljno pregledajo račune in obračune uradnikov v skladiščih in na občini. Račune lahko kotrolirajo tudi v cerkvi. Ce bi kjerkoli našli kako goljufijo, morajo posameznike kaznovati z globo. Glo- ba pa je znašala po dva solda od lire za vso ogoljufano vsoto. Razume se, da morajo biti sindiki prisotni, ko bodo skladiščniki pola- gali svoje obračune.^" Drugi kapitular o isindikih je bil izdan, kot rečeno, leta 1519, t. j. tik pred izbruhom socialnih borb, ki so raziburkale življenje Pirana za skoraj celo stoletje. Odločbe, ki jih vsebuje omenjeni kapitular, pa so tako važne, da je povsem verjetno, da so člani Velikega sveta hoteli na vsak način urediti vse zamotane občinske zadeve, pred\Tsem pa finančno administracijo, ki je dajala povod za nezadovoljstvo piranskega meščanstva. Koliko je Veliki svet s tem uispel in ali so sindiki dosegli svoj namen, nam še ni znano. Podrobnejša raziskovanja bodo verjetno to osvetlila. Nekaj pa je bilo le doseženega, če je Veliki svet že 8. septembra 1530 funkcijo sindikov še povečal in jim naložil, da morajo prijaviti vse tihotapce tujega vina znotraj meja občine in še posebno v mestu samem.^' Službena doba sindikov je bila prvotno določena na eno leto. 31. decembra 1581 pa je Veliki svet pokazal svoje zaupanje s tem, da je to dobo podaljšal na 16 mesecev,'^ z izrecno prepovedjo vsem bodočim pote- statom, da bi to kakorkoli spremenili razen s privoljenjem Velikega sveta samega, če bo ta smatral sprememibo za umestno in občini koristno. Cathaoeri (splošni finančno-gospodarski revizorji, Catauri, Cathaueri, Cataveri, Ca- taueri). Beseda sama kaže na zelo star, mor- da bizantinski izvor funkcije. Ne moremo reči, ali je prišla v Istro z Bizantinci ali so jo importirali Benečani in jo potem zanesli v svoja prekomorska posestva. Nagibamo se k prvi verjetnosti, čeprav ni niti v splošnih istrskih niti v piranskih virih znanega pri- mera pred prvo znano redakcijo piranskih statutov. Statuti Izole te funkcije ne ome- njajo. Veliki svet občine Piran je volil vsako leto dva cathavera, in sicer enega v mesecu decembru, iki je nastopil službo 1. januarja, in drugega v mesecu juniju, ki je nastopil slnžbo 1. julija. To volilno zaporedje, ki se je v primeru cathaverov stalno ponavljalo, je važno omeniti zato, ker ta dva uradnika nista smela nastopiti službe oba naenkrat. Tisti, ki je ostal na službenem mestu, je moral novo izvoljenega poučiti o njegovih dolžnostih. To pa samo po sebi dokazuje, koliko važnost je polagal Veliki svet na ta urad. Oba cathavera sta bila izvoljena za dobo enega leta in sta imela sledeče dolž- nosti: 1. Morala sta po .svojem notarju vpi- sati v poseben, prav za to določen zvezek vse tiste globe, ki so bile objavljene po go- spodu potestatu, a niso bile plačane v roku 15 dni po objavi. Zvezek sta obdržala, dokler ni občinski komornik napisal in izdal iz- vršbo. 2. V poseben zvezek sta dala "vpi- li? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sati vse dohodke občine pa tudi vse dace in račune. Prav tako tudi plače občinskih uradnikov in kupce občinskega daca(!). 3. Ko je občinski komornik izplačeval ob- činske uradnike, sta morala izplačilu pri- sostvovati. V primeru neopravičenega izo- stanka so jih kaznovali z globo 100 soldov. 4. Izterjati sta morala vse globe in ostale kazni ter občinske nepremičnine od vseh tistih oseb, ki so jih neopravičeno držale v svojih rokah. Pri tem sta imela cathavera neomejeno oblast. 5. Vse tiste ljudi, ki so zadrževali v svojih rokah kakršnokoli o^bčin- sko premično ali nepremično imetje v ka- terem koli kraju piranskega ozemlja, sta morala poklicati pred potestata. Ce je z njuno pomočjo in oblastjo občina prišla do svojega imetja, sta dobila cathavera po 2 solda od lire od vse vrednosti, ki jo je občina dobila nazaj. Omenjeno vsoto je plačal, kdor je zadrževal občinsko imetje. Pridobljeni denar sta si morala pravično deliti s svojim notarjem. Statut izrecno poudarja, da ne smeta ves čas službe sprejeti nobenega daru ali nagrade od občinskih dolžnikov. 6. Eden od cathaverov mora biti prisoten, ko skla- diščnik moke tehta žito, da bi ga poslal v mlin. Po svojem notarju mora prisotni ca- thaver zapisati količino odposlanega žita in količino moke, ki bo prišla iz mlina, v zve- zek, ki je samo za to namenjen. Cathavera morata prisostvovati tehtanju vsega žita, ki bo prišlo v mesto od koderkoli. 7. Predlagati morata vse tiste stvari, o katerih bosta sma- trala, da so občini potrebne in koristne. 8. Redno morata poročati potestatu in sod- nikom o vsem denarju, ki ga bosta izterjala. To bosta storila najmanj dvakrat na mesec, na potestatovo željo pa tudi vsak dan. 9. Naj- manj dvakrat na teden morata biti v mestu ter opravljati svojo dolžnost. 10. Prisotna morata biti pri vsaki prodaji občinskega imetja, pri vsaki novi gradnji ob javnih cestah in ulicah, pri vseh obračunih občin- skih dohodkov in izdatkov, na vsaki seji Velikega sveta. V vseh teh priložnostih mo- rata paziti na koristi občine brez strahu in brez ozira na prijateljstvo ali sovraštvo. Letna plača cathaverov znaša 28 lir. Dolž- na sta vsak mesec prebrati ali poslušati branje svojega kapitularja. Na koncu nam statut še pove, da sta ves čas svoje službe oproščena vsake osebne služnosti, razen v primeru vojne. Ne smeta biti izvoljena v to službo dve leti zaporedoma in v času služ- bovanja jih Veliki svet ne sme izvoliti v kako drugo službo razen sodniške. Svoje službe pa se lahko odrečeta samo v pri- meru, da sta izvoljena za sodnika. Predpi- sana starost za službo cathaverov je najmanj 25 let.ä» V XXXVI. poglavju knjige popravkov, ki je bilo napisano leta 1471, izvemo, da je poleg pisarne cathaverov obstajala pisarna za sedmino soli. Kdaj je bila ustanovljena, sem zaman iskal. Vsekakor pa ni imela do- volj dela, če jo je zaradi tega in zaradi neurejenosti Veliki svet priključil pisarni cathaverov in se je odslej imenovala pisarna cathaverov in sedmine (Cancellania dei Ca- thaveri e del settimo).'* Kot je videti, se je delo cathaverov križalo v nekaterih točkah z delom sindikov pred- vsem v tem, da sta morala vedno in povsod zastopati koristi občine. S tem si je Veliki svet zagotovil večjo podporo v primeru po- testatove samovolje. 30. decembra 1532 je Veliki svet sklenil, da morajo biti voljeni v urad cathaverov samo pismeni ljudje. S tem je implicite povedal, da je temu uiradu pripisoval prav veliko važnost. Pa ni nič čudno, saj si je hotel zagotoviti čim večjo kontrolo nad vsem občinskim gospo- darstvom.'' Komornik (Camerarius, Camerlengo). Ca- thavere in komornika — tega še bolj upra- vičeno — bi morali prištevati k upravnim organom. A ker so jih volili na običajen način, t. j. prav tako kot sodnike in druge oblastne organe, jih moramo pač prištevati med oblastne organe. V Istri je funkcija komornikov znana verjetno že iz časov karolinških naslednikov, italijanskega kraljestva in nemškega cesar- stva. Vsekakor jih poznamo iz dobe oglej- skih patriarhov. Statuti mesta Pirana ome- njajo komornike že v prvi znani redakciji. V redakciji leta 1307 je funkcija že teme- ljito opisana.'' Prav tako v redakcijah leta 1332 in 1358.'«'^ Dolžnosti, ki jih kapitular o komornikih nalaga temu uradniku, lahko zajamemo v naslednjih točkah: 1. Komornik je varoval občinsko imetje s posebno obvezo, da ga ne bo daroval ali začasno izročal nikomur in da ga sam ne bo kradel. 2. Svetoval je potestatu, kako naj čim hitreje izterja vse občinske dohodke. 3. Pri občinskem pisarju je vpisoval vse dohodke od glob in drugih obsodb ter za- stavnin, ki so prišli v njegove roke. 4. Pri notarju gospoda potestata je vpisoval vse dohodke od carine, trošarine in občinskih najemnin. 5. Na potestatov ukaz je posojal in investiral občinski denar. 6. Izplačeval je najemnike in uradnike. To vedno v prisot- nosti cathaverov. 8. Vsak dan se je javil pri potestatu in moral je uradovati v svojem komornem uradu. 9. Brez prisotnosti enega 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA od cathaverov ni smel sprejeti nobenega občinskega denarja od 100 lir navzdol. Ce je sprejemal vsote nad 100 lir, je moral biti prisoten tudi notar cathaverov. 9. Ni smel iz mestnega obsega dalje od cerkve sv. Kri- štofa, razen če bi to zahtevale njegove služ- bene dolžnosti. V takem primeru je smel odpotovati samo z dovoljenjem gospoda po- testata. 10. Tri dui pred koncem službovanja je moral napraviti obračun vseh občinskih dohodkov in izdatkov. Obračun je delal v prisotnosti potestata, sodnikov in cathave- rov. Tri dni po končanem službovanju je moral v prisotnosti cathavcjov izročiti ves denar, ki je ostal v blagajni, svojemu na- sledniku. Statut mu je določil 16 lir plače za štiri mesece, kar je ustrezalo njegovi enkratni službeni dobi. Nihče ni smel biti izvoljen v to službo, če ni dopolnil 25 let. Tudi zanj je bila veljavna klavzula o mesečnem branju svojega kapitularja. Poleg vsega tega je moral komornik pred začetkom službe dati občini zadostna jamstva^^ za vse tiste do- hodke oziroma ves tisti občinski denar, ki bi v štirih mesecih prišel v njegove roke. Kapitular o komorniku nam ne pove, kdo je držal ključe blagajne. Verjetno- je držal vsaj enega komornik sam. Da pa je bilo v blagajni kljub kontroli cathaverov mnogo umazanih poslov, dokazuje že to, da so morali obravnavati kasneje zadevo blagaj- niških ključev pred Velikim svetom, ker je 21. septembra 1585 prišlo do sklepa, da bodo držali ključe blagajne naslednji ljudje: po- testat, najstarejši sodnik in najstarejši sin- dik. Kolikor so nam znane blagajne istrskih občin, so imele vse po tri ključc^^ Upravni organi Volitve upravnih organov ali uradnikov, t. j. neobičajnih organov ali uradnikov, kot se izražajo statuti, so bile zelo- podobne vo- litvam sodnikov in ostalih oblastnih organov. Klobuk in kroglice v številu prisotnih svet- nikov. Razlika je bila le v tem, da je na- mesto pozlačenih toliko posrebrenih kroglic, kolikor uradnikov je bilo potrebno voliti. V ostalem je bila procedura ista kot pri oblastnih organih-^^ Nihče ni smel voliti očeta, brata, sina ali drugega bližnjega so- rodnika."" Vsak volivec je materialno in mo- ralno odgovarjal za izvoljenega."' Oglejmo isi sedaj posamezne primere. Cenilci ( Justitiarii, giustizieri). Občinske cenilce bi morali uvrstiti med oblastne or- gane. A ker imajo izrazito upravno funkcijo in so voljeni po načinu neobičajnih uradni- kov, čeprav jim statuti dajo- stopnjo običaj- nih, jih uvrščamo med upravne organe. O tej funkciji pred prihodom Benečanov ne vemo ničesar. Očitno pa je, da mestna uprava tudi prej ni mogla izhajati brez cenilcev. Takoj po izvolitvi so tudi cenilci, kot vsi ostali uradniki podvrženi prisegi, v kateri so za- jete vse njihove dolžnosti. Oglejmo si jih. 1. V mesnicah so morali določiti cene mesa po trenutnih cenah živine. Meso so žigosali: koštrunje z enim, ovnovo in skopljenčevo (kastrirančevo) z dvema, kozje in jančje pa s tremi žigi. 2. Pekarnam so diktirali cene kruha po trenutnih cenah moke in po do- ločilih potestata in sodnikov. Niso smeli dovoliti, da -bi ena pekarna zaslužila več kot druga. Gledati so morali na vse enako. 3. Gostilničarjem so določali mere. 4. Dolžni so bili kontrolirati in uzakoniti vse vrste mer, ki so jih imeli razni pro-dajalci in mli- narji. V to vrsto so -spadali: stari, polo-v- njaki, četrtnjaki, polovnjaki olja, listja, apna in soli, uinne, virči, zaboji in škatle mlinarjev, tehtnice in uteži, toTej vse vnste mer in uteži, s katerimi so -običajno merili in ittihtali. Vse te mere iso miorali cenilci vsaj enkrat na lieto -pregledati iin žiig-oisati z ob- činskim in svojim žigom. 5. Po ipekar-nah, gos-tilnaih in mesnicah so morali kontroli- rati, če je k-do prodajal ipo isilabi -meri. Za- nimivo je, -da so smeli na cesti ustaviti vsakega /knipca, ikointrolirati težo ali koli- čino in ceno kupljenega blaga, povprašati, kje ga je kupil in v primeru, da ni bilo prav tehit-aino, prijaviti prodajalca. 6. Vsak tretji dan so morali 'kontrolirati stiskalniice olja (torkilje) iin pre-gleda-ti, če so v iredu. 7. Vodili so urad za cenitve, iki je bil na- menjen cenitvam privatnih predmetov in imovine. Vse ce-niltve so m-oirale biti oprav- ljene v osmjih dneh ter v^pisane v zvezek občinskega pisarja. V islti zvezek so dalli vpisati tudi vse pogodbe in doikumente, ki so jih predložili upniki. 8. V primeru po- Uradne kotličinske mere iz XV. stoletja. Stale so v portiku pred občinsko palačo ah prit vhodu v mestno cenilnico 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO -treibe so morali razanej evati in deliti pose- stva, vinograde itd. Za to delo pa so dobili posöben honorar od lastnikov, ilstočasno so morali omenjena ^posestva tudi oceniitd. 9. V primeru potrebe in v sporeih prime- rih iso morali začrttati tudi ipoljske poti im steze. Poti in isteze so morale iti tam, kjer so delalle najmanj išikode. 10. Ob nastopu inovega 'potestata iso ga morali opozoriti, da je takoj objavil razglas o merah iiii o vsem astallem, ikar je zadevalo njihovo službo. Kot vsi ostali so tudi cenilci pirebirali svoj kapitular enkrat na mesec. Statut navaja še vrsto manjših dolžnosti kot n. pr. kontrolo in tehtanje moke, žita, svežega in prekaje- nega mesa itd. Seveda je zraven tudi po- drobno navodilo o honorarjih za vsako mero tehtanega ali izmerjenega blaga.*^ Občinski pisar (cancellarius communis, cancellier di comun). Med vsemi ostalimi občinskimi upravnimi uradniki je bil pisar edini, ki je moral biti svečano izvoljen. Ta- koj po izvolitvi je sledila prisega, v kateri so bile, kot navadno, nazn^čene vse njegove dolžnosti, ki so, kakor vedno, naštete. Spo- znajmo jih: 1. Po svoji vesti in po določbah statuta je bil občinski pisar dolžan svetovati potestatu in sodnikom o vsem, kar je bilo potrebno. 2. Spoštovati je moral tajnost vseh izpovedi prič, pa tudi vseh sodb, dokler niso bile ob- javljene. 3. Vestno je moral prebrati vse jam- ščine, pogodbe in pisma, ki so prišla v nje- gove roke. Obenem pa mu je bilo prepove- dano prikrivati in zapečatiti pisma, ne da bi jih prej prebral potestat. Pismo je smel odposlati samo, če je bil potestat z njim za- dovoljen. 4. Vse dohodke in izdatke občine je moral pravilno vpisati v knjigo, ki je bila enaka knjigi, kakršno je vodil v ta namen tudi potestat. Vse te vpise je moral oprav- ljati vsak osmi dan. 5. Vse dohodke in iz- datke skladišča je moral vpisati v knjigo, ki je bila po vsebini enaika zadevni pote- statovi knjigi. 6. V posebno knjigo je vpiso- val vse premično in nepremično premoženje, ki so mu ga predložili cenilci. Z istimi ce- nilci in cathaveri je moral prisostvovati iz- plačilom. 7. Po svoji službeni dolžnosti je moral prisostvovati vsem sejam Velikega sve- ta. Pri potestatu se je moral javiti vsak dan. Kot vsi ostali uradniki je imel omejeno gibanje do cerkve sv. Krištofa, razen v pri- meru, če je imel službeno pot ali če je bil pripravljen plačati globo. Ob koncu službo- vanja je izročil vse svoje knjige vicedomi- nom. Pisarjeva služba je trajala eno leto. Letno plačo v znesku 50 lir je dobil v dveh obrokih. Predpisana starost za službo pisar- ja je bila najmanj 20 let. Obvezno je bilo mesečno branje kapitularja.*' Razumljivo je, da je bila ta uradniška funkcija od Benetk podedovana, saj so imeli pisarja v Piranu že oglejski gastaldi in pozneje tudi samo- stojna komuna. Omenjajo jo in opišejo vse znane redakcije statutov. Leta 1468 so dobili pisarji dolžnost zapiso- vati vse sklepe in odloke Velikega sveta, ki so bili sprejeti na sejah. Te sklepe in odloke je moral pisar zapisovati v posebno knjigo, ki pa ni natančneje opisana. V primeru, da tega ni storil, je plačal 25 lir globe.** Kaže pa, da pisar ni imel dovolj dela, če mu je Veliki svet že leta 1417 naložil dolžnost, da se je moral vrstiti z notarjem cathaverov pri tehtanju žita in moke. O tem še v odstavku o notarjih cathaverov. Skladiščnik žita (fontegher de formento, fonticarius frumenti). Vsakih šest mesecev je Veliki svet volil skladiščnika žita. Dej- stvo, da se pojavlja že v prvi redakciji sta- tutov, dokazuje, da so Benečani to funkcijo prevzeli od prejšnje uprave. V beneški do- bi so ga volili po običaju upravnih uradni- kov. Pred nastopom službe je moral priseči. Vzorec prisege je seveda vseboval tudi nje- gove dolžnosti kakor pri drugih uradnikih. Ker pa je to ena najvažnejših funkcij sred- njeveške uprave sploh, so te dolžnosti še bolj poudarjene, kajti brez pravilnega delovanja skladišča si ne moremo zamisliti prehrane mesta. Zato navajamo vse njegove dolžnosti in vse sankcije, ki so sledile, če teh dolžnosti ni prav izvrševal. 1. Po zaikonu je upravljal kapital 8000 malih lir in ves zaslužek, ki ga je iztržil v razliki med kupno in prodajno ceno pše- nice in drugih žitaric. 2. Omenjeni denar je smel uporabljati samo za nalsup pšenice in žitaric v občini Piran in izven nje. 3. Pše- nico, ostale žitarice in sočivje je smel hraniti samo v mestnem skladišču (fontico, fondaco), razen v primeru, če bi drugače določil po- testat s svojimi sodniki. 4. Pšenico in ostale žitarice je moral prodajati pekarnam in vsem ostalim osebam, ki bi jih potrebovale. Prodajati je smel samo po ceni, ki so jo do- ločili potestat in sodniki. 5. V primeru, da bi po zapiskih in računih ugotovili pri- manjkljaj, ga je bil skladiščnik primoran poravnati iz lastnih sredstev. Morebitni pre- ostanek žita pa so prodali v korist občine. 6. Kapitala ali iztržka ni smel oddati niti na potestatovo zahtevo, temveč je imel v statutu zajamčeno, da ga nihče ne sme pri- siliti, da bi denar oddal, razen Velikega sve- ta, ki pa je moral sprejeti tak sklep v pri- sotnosti najmanj 70 članov. 7. Vsak mesec 120 ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAjlSVNO ZGODOVINO KhONtKA je skladiščnik napravil obračun svojih do- hodkov in izdatkov. Obračun je moral vse- bovati kapital, dobiček v denarju, kreditih, pšenici, zastavninah itd. in sicer tako, da je bilo mogoče dobro razvideti vse delo skla- dišča. 8. Skladiščnik je moral biti v stalni zvezi z občinskimi merčuni, kajti le oni so imeli pravico in dolžnost tehtati in meriti. 9. Povprečno kupno ceno žitaric je moral javiti potestatu, nato je ta s svojimi sodniki določil prodajno ceno. 10. Kupno in prodajno ceno je moral skladiščnik javiti občinskemu pisarju, ki je obe vpisal v svoje knjige. Ce ni bilo občinskega pisarja, je to storil po- testatov notar. Na podlagi teh zapiskov je moral skladiščnik napraviti svoje obračune. 11. Ves denar je moral deponirati v železni blagajni, ki je morala obvezno imeti tri klju- če, od katerih je enega hranil sam, drugega potestat in tretjega eden od sodnikov. Ker je bil skladiščnik odgovoren za denar, je imel pravico hraniti blagajno na svojem do- mu. Vsak petnajsti dan pa je moral pokli- cati potestata in sodnika, da bi blagajno od- prli, ker je bilo treba shraniti iztržek. Po prenehanju službe je moral skladiščnik napraviti končni obračun v roku osmih dni. Mesečno branje kapitularja je bilo obvezno tudi zanj.*" Leta 1528 je VeMki svet dodal skladiščniku žita še enega uradnika. To je bil skladiščni merčun (pesador del fontego), ki je imel za glavno dolžnost tehtati žito ter kontrolirati težo moke, ki je prihajala iz mlina, s težo žita, ki ga je skladiščnik tja pošiljal."' Od tedaj pa voli Veliki svet enega samega ce- nilca."' Omeniti je treba, da kapitular skladišč- nika žita ne omenja dolžnosti o pošiljanju žita v mlin, ker je verjetno to dolžnost pre- vzel mnogo kasneje. Prvotno je pošiljal žito v mlin skladiščnik moke (fonticarius farine, fon- tegher de farina). Tudi tega so Benetke po- dedovale. Skladiščnik moke je bil izvoljen za šest mesecev po običaju upravnih urad- nikov. Izvolitvi je sledila prisega, kjer so mu našteli vse dolžnosti. 1. Pri skladiščniku žita prejme pšenico in druge žitarice, jih stehta v pris-otnosti enega od občinskih cenilcev ali tudi merčunov, ter izroči nalašč za to najetim ženskam, ki ga bodo očistile. 2. Ko je žito očiščeno, pokaže pleve enemu od občinskih cathaverov. Nato jih proda in žito ponovno stehta v prisot- nosti enega od občinskih cenilcev. 3. Stehta- no žito pošlje v mlin. Ko pride moka iz mli- na, jo mora stehtati v prisotnosti obeh ob- činskih cenilcev. V prisotnosti obeh cathave- rov pa vpiše količino moke v nalašč za to določeno knjigo. Vpisati jo mora tudi catha- ver po svojem notarju. 3. Moko prodaja po ceni, ki jo je določil potestat s sodniki. Pro- dajati mora v prisotnosti občinskih cenilcev, ki mu moko tehtajo. Kupci plačajo cenilcem za to delo po štiri solde za star. 5. Skladišč- nik mora polagati obračune, kadar se bo po- testatu zdelo primerno. Istočasno plača skla- diščniku moke račun za dobljeno žito. Dobi- ček knjiži v dobro svojega skladišča. 6. Ko nastopi službo, mora občini dati zadostno jamščino v obliki šest vinogradniških delov (Piez). .^i^ Odhod iz Pirana je bil tudi njemu prepo- vedan. Dalje od cerkve sv. Krištofa ni smel. Medtem ko je veljalo za ostale uradnike pravilo, da so lahko šli iz mesta z dovolje- Steber z občinskimi dolžinskimi merami iz druge polovice XV. stoletja. Nad njimi novejši občinski ^rb, to je ščit sv. Jurija 121 KkÖNlKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO njem gospoda potestata, je bilo njemu to prepovedano. Samo bolezen je lahko opra- vičila službeno odsotnost. Službe skladiščni- ka moke ni smel nihče odreči brez tehtnega vzroka, ki ga je moral poznati potestat s sod- niki. Njegova plača je znašala 20 lir za ce- lotno službeno dobo. Enkrat na mesec je moral prebrati ali poslušati svoj kapitular. Mestni ključarji (cauederi, caved eri). Ta funkcija je morda najstarejša med vsemi uradniškimi funkcijami sploh. Izvira verjet- no iz časa, ko je mesto dobilo prvo obzidje. Veliki svet je volil štiri mestne ključarje, za vsaka mestna vrata po enega. V XIII. sto- letju so obstajala Stolniška (porta Domo), Poljska (porta Campo), Miljska (porta mugla) in Osrednja vrata (porta Misana). Osnovna dolžnost mestnih ključarjev je bila zapirati in odpirati mestna vrata ob dolo- čenih večernih oziroma jutranjih urah. Be- netke pa so tej dolžnosti dodale še eno. Vsa- kim mestnim vratom je pripadal določen rajon, ki so ga morali ključarji nadzirati. Ko pa je bil nameščen novi potestat (na- vadno vsako leto i. marca), so morali klju- čarji zahtevati od vseh odraslih prebivalcev svojega rajona, da mu prisežejo zvestobo. Vodili eo sezname vseh zapriseženih oseb in prijavljali tiste, ki niso hoteli priseči. Pri- sega je morala biti po vsem mestu izvršena v osmih dneh. Služba mestnih vratarjev je trajala eno leto. Začeli so jo i. julija. Vratarji so lahko imeli poleg te še druge službe. Kapitular so morali prebrati enkrat na leto.*^ Merčuni olja in vina (mensuratores vini et olii, misuradori de vin et de oglio). Služba je predbeneškega izvora. To lahko trdimo, čeprav je v dokumentih pred letom 1283 ne zasledimo. Vino in olje sta v Piranu med najvažnejšimi izvoznimi artikli, zato skle- pamo tudi iz tega, da je zadevna služba starejša od beneške okupacije. Urad merču- nov olja in vina je med najbolj zasedenimi, saj voli Veliki svet kar deset merčunov. Vo- ljeni so po običaju upravnih uradnikov. Ka- kor vsi ostali so tudi oni podvrženi prisegi. Priseči morajo, da bodo izvrševali vse svoje dolžnosti, ki so vsebovane v kapitularju. 1. Pravično so morali izmeriti vse vino in olje od 10 urn navzgor. 2. Na zahtevo proda- jalca in kupca so bili dolžni iti na kraj pro- daje ob vsaki dnevni in nočni uri ter ostati tam, dokler je bila njihova navzočnost po- trebna. 3. Ne glede na prijateljstvo ali so- vraštvo do kupcev ali prodajalcev so bili dolžni kupcem po svoji vesti svetovati ter z njimi iskati zaželeno olje ali vino. Od vseh desetih merčunov jih je moralo biti pet vedno v mestu in sicer tista od obeh skupin, ki jo je določil žreb. Po prvem žre- banju sta se skupini vrstili. Za njihovo delo ne predvidevajo statuti nobene plače, pač pa jih odškodujejo z obilnimi honorarji, ki jih naj plačajo prodajalci in kupci. Za merjenje v mestu dobijo po en maH sold od vsake urne vina. Za vino, ki je izvoženo izven ob- činskih meja, dobijo poleg tega še en sold od vsakega tovora, ki ga plača kupec. Za merjenje olja dobijo merčuni osem soldov od urne. Statut navaja še, da veljajo za kis ista določila kot za vino. V primeru, da merčuni niso pravilno opravljali svoje dolžnosti aH so se neopra- vičeno oddaljili od mesta Pirana, jim je bila naložena globa 100 malih soldov. Iz višine globe lahko sklepamo o višini zaslužka. Na koncu je še določilo o obveznem mesečnem čitanju kapitularja.^" Merčuni žita (mensuratores fruinenti, mi- suradori di formento). Po običaju upravnih uradnikov je Veliki svet izvolil v mesecu juniju dva merčuna žita, ki nastopita službo 1. julija. Dolžna sta bila: 1. Pravično, po zakonu in brez goljufije stehtati vso pše- nico in druge žitarice, ki se prodajajo v ob- čini Piran od kobčine 10 starov navzgor. Za vsak star stehtanega žita sta dobila od pro- dajalca po dva mala solda. 2. Brez dovolje- nja gospoda potestata nista smela iz mesta. Eden od njiju se je z dovoljenjem lahko oddaljil, drugi pa je moral ostati v Piranu. 3. Odzvati sta se morala vsakemu klicu skla- diščnika žita ali druge osebe, ki bi zahtevala, da se njeno žito stehta. Pri tem je treba pri- pomniti, da je skladiščnik žita klical mer- čune v glavnem, ko je žito kupoval, ker je od njega šlo večinoma v skladišče moke in od tam v mlin. Plače jim statut ne določa, saij je bil njun zaslužek tak, da sta se z njim lahko preživ- ljala. Tudi tukaj ne manjka običajno določilo o mesečnem branju kapitularja.^' Cestni nadzorniki (supTa callium, i sopra strade). Funkcija mlajšega, verjetno beneške- ga izvora, ki je nastala zaradi potrebe po čiščenju stalno zamazanih ulic. Veliki svet voli po običaju upravnih uradnikov dva cest- na nadzornika, ki ostaneta v službi leto dni in izvršujeta v njuni prisegi vsebovane dolž- nosti: 1. Enkrat mesečno sta morala pregle- dati vse piranske ceste, ulice, trge in ostale javne prostore. 2. Ce se jim je zdelo, da je katerakoli od ulic potrebna popravila, sta popisala vse prebivalce omenjene ulice in jih obvestila, da morajo v določenem roku 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izvršiti vsa potrebna popravila. Ce se to ni zgodilo, je vsak odrasel moški ulice dobil 20 soldov globe. 3. Enkrat mesečno sta mo- rala pregledati vse mesto Piran, da sta vi- dela, če je kdo postavil na ulico ali na po- mole ali celo na glavni trg (Portadomo) kamenje, zemljo, gnoj ali druge smeti. Ce bi ugotovila take prekrške, sta morala poiskati krivca ali krivce in jih obvestiti, da se v roku treh dni zglasijo pri potestatu zaradi ugotavljanja krivde. Ce so bili spoznani za krive, so bili obsojeni na 40 soldov globe, polovica katere je šla omenjenim nadzorni- kom. Njuna letna plača je znašala 6 malih lir. Vsak mesec sta morala prebrati svoj ka- pitular. Nadzorniki vasi (officiales supra villam, officiali sopra villa) ali vaški uradniki. Funkcija nadzornikov vasi je po vsej pri- liki nastala v XIV. stoletju, ko si je Piran zagotovil Kastel (Castrum Veneris) in ozem- lje Savudrije (Salbua. Salvore itd.). Veliki svet je volil dva vaška nadzornika po običaju upravnih uradnikov. Voljena sta bila v mesecu juniju, 1. julija pa sta pri- segla in nastopila službo. Dela nista imela mnogo, zato pa sta bila voljena lahko tudi v druge službe. Njune dolžnosti so vsebo- vane v naslednjih treh točkah: 1. Enkrat na leto in sicer pred praznikom Vstajenja sta morala opomniti potestata. da je dal poklicati vse gospodarje in družab- nike, ki so imeli živino, in sprejel njihovo prisego. Vsi gospodarji so bili dolžni priseči, da bodo vaškim nadzornikom pokazali vso živino, ki jo imajo na ozemlju občine Piran. To zaradi tega, da bi omenjena nadzornika mogla izvršiti štetje. 2. Na oljčno nedeljo sta oba nadzornika šla na Kras — mišljen je seveda savudrijski Kras — ter na določenih mestih, ki sta jih predhodno javila gospo- darjem, preštela vso tam zbrano drobnico in govedo piranskih občanov. Štetje sta mo- rala opraviti do velikega petka. 3. Od vse omenjene živine sta zahtevala pravično de- setino. Dobljene živali sta na lastne stroške prepeljala v Piran in jih prav tako na svoje stroške hranila do izročitve gospodu potesta- tu. Za desetino so prišla v poštev v glavnem jagnjeta in kozliči. Statut ne predvideva za ta dva uradnika nobene plače, temveč samo 100 soldov kot nadomestilo stroškov za krmo. V naravi pa sta dobila deseti del celotne desetine. Svoj kapitular sta morala prebrati enkrat na ieto.^'> Notar cathaverov (notarius cataverorum, nodaro de i cathaveri). Služba je nastala prav kmalu za nastankom cathaverov samih. Notar cathaverov je bil voljen v Velikem svetu po običaju upravnih uradnikov. Služ- bo je začel 1. julija in jo obdržal do nasled- njega 30. junija. Dolžan je bil slediti catha- verom in izvrševati vse zahteve njihovega kapitularja. Poleg tega je moral zapisovati v svoje knjige vse izgnance iz občine Piran in vse obsojence na telesne in denarne kazni. Njegove knjige so se morale ujemati s knji- gami občinskega komornika. Ves čas službe je bil notar cathaverov oproščen vseh oseb- nih služnosti. Svoji službi se je smel odpo- vedati samo v primeru, če je bil izvoljen za sodnika. Po končanem službovanju je mo- ral biti dve leti izven te službe. Šele potem so ga lahko spet izvolili. Obvezno je moral prebrati svoj kapitular vsak mesec. Poleg svojega pa je moral prebrati tudi kapitular o cathaverih.'* Kaže da je bilo delo notarja cathaverov zelo obsežno, kajti 11. februarja 1417 mu je Veliki svet dodal v pomoč občin- skega pisarja. Toda k prejšnjim dolžnostim je dodal nove. Od tedaj sta morala namreč pisar in notar cathaverov voditi obračune obeh skladišč, ki so se morali ujemati. Dalje sta vodila dohodke in izdatke solne mitnice. Ker pa se je s tem delo nekoliko povečalo, jima je Veliki svet povečal tudi plačo- od prejšnjih 50 na 60 lir letno.'' Občinski advokati (advocatores communis, avvocati ali avogadori di comun). Ta funk- cija je tesno povezana s funkcijo sodnikov in potestata. Brž ko se pojavijo na pozornioi občinske oblasti potestat in sodniki, se poja- vijo tudi advokati. Zato jih lahko z vso ver- jetnostjo datiramo v drugo polovico XII. sto- letja. Ob volitvi novih sodnikov je Veliki svet volil tudi štiri advokate, ki so morali takoj po izvolitvi priseči, da se bodo v dobri vhod v »mandračc z značilnim renesančnim dvižnim mostom in obzidnimi stolpi 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO veri in brez kakršnekob goljufije pravdali in prepirali v vseh pravdah in prepirih li- stih ljudi, ki bodo njihovo sodelovanje za- htevali. Njihove dolžnosti, ki jih vsebuje obrazec prisege, so vse v tem duhu: i. Dolžni so se posvetovati s svojimi stran- kami o vseh vprašanjih njihovega prepira. 2. Stranko, ki bi hotela predložiti ponarejene dokumente in krive priče ali bi hotela po krivem priseči, so morali prijaviti potestatu in sodnikom in to še pred sodbo. 3. Vsak dan, ki je bil določen za sodbe, so morali biti v sodni dvorani in so jo smeli zapustiti šele po odhodu potestata in sodnikov. 4. Stranko, ki je njihovo sodelovanje zahtevala, so morali brezpogojno sprejeti. Veliki svet jim ni določil kdo ve kako velike plače, namreč samo eno liro na me- sec. Določil pa je honorarje, ki naj bi jih plačale stranke. Honorirani so bili po nasled- nji lestvici: A) Za pravde od 5 do 25 lir so dobili 10 soldov, B) za pravde od 25 do 100 lir 20 soldov in C) za pravde od 100 lir na- vzgor po 10 soldov od vsake stotice in sicer tako, da je ostal honorar za prvo stotico 20 soldov. Tudi oni so bili dolžni enkrat na mesec prebrati svoj kapitular.'* Cerkveni ključarji ali upravitelji cerkvene imovine (sacristari, sagrestani). Funkcija je beneškega izvora in sicer iz prve polovice XIV. stoletja, ko so zgradili cerkev sv. Juri- ja v Piranu. Cerkvena ključarja za Jurijevo cerkev nista bila voljena, temveč imenovana od potestata in sodnikov. Imela sta osnovno dolžnost upravljati imovino glavne cerkve. Ob zaključku službe, ki je trajala eno leto, sta podala potestatu svoje poročilo in ob- račun." Vicedomini (vicedomini). Ta funkcija je oglejskega izvora. V Piranu jih imamo že v XIII. stoletju kot podpisnike mnogih li- stin. Podpisana sta vedno dva. Verjetno pa je, da so bili v Piranu že v XII. stoletju. Benečani so po okupaciji vicedomski urad ukinili, morda prav zaradi tega, ker so bili najvažnejši patriarhovi upravni uradniki. V statutih iz 1.1307 in 1332 jih namreč ni. Kaže pa, da so bili nekaj pred letom 1332 zopet postavljeni, čeprav v novo redakcijo statutov še niso prišli. Prav iz te dobe so namireč ohranjene prve vicedomske knjige liaesta Pirana. V statutih leta 1358 pa so njihove dolžnosti že obširno popisane. Ve- liki svet je volil vsako leto po dva vicedo- mina, smel pa je njihovo službo tudi podalj- šati. Kot vsi ostali občinski uradniki sta mo- rala vicedomina priseči, da bosta v dobri veri izvrševala vse tiste dolžnosti, ki jih vse- buje njun kapitular: 1. V svojem uradu sta vicedomina spreje- mala vse pogodbe in dokumente, bodisi da jih je napisal kak piranski notar, bodisi me- ščan ali tujec. Od te svoje dolžnosti sta bila izvzeta samo v primeru resnega telesnega zadržka, t. j. bolezni. 2. Po sprejemu dokumentov, pa bodisi da so to zadolžnice, poravnave škode, oskrb- ništva nad dolžnikovim imetjem ali oskrb- ništva za upnikove terjatve, sta se morala prepričati, da so jima bili omenjeni doku- menti izročeni v roku 15 dni po podpisu. Ko je ta rok potekel, sta morala vicedomina poklicati stranke podpisnice ali pa samo dolžnika, oškodovanca ali oskrbnika ter v njihovi prisotnosti prebrati in objasniti do- kument od besede do besede. In če so bile stranke z dokumentom zadovoljne, tedaj sta morala vicedomina v roku enega meseca omenjene dokumente vicedominirati, t. j. po- trditi aili, bolje rečeno, legalizirati. Vse take dokumente sta morala tudi vpisati (seveda v skrajšani obliki) in registrirati v svoje na- lašč za to določene knjige. Sem so spadali v prvi vrsti inventarji varovancev, dote ne- vest in ženinov. Iz teh dokumentov sta mo- rala vicedomina prepisati, kar se jima je od celotne vsebine zdelo potrebno. Dalje so spa- dale sem vse kupoprodajne pogodbe, vse darilne listine, vsi dokumenti o spremembah, niveliranju, delitvah, najemih ali legalnih odstopih kakršnihkoli nepremičnih ali pre- mičnih posestev. Sem so spadale tudi rubež- ni nepremičnin in vsi drugi ukrepi, ki jih je kdorkoli naredil s premičninami ali zaradi njih. Tudi o teh dokumentih je bilo potreb- no napisati kratko vsebino. Prav tako se je zgodilo z drugimi dokumenti o premičninah in nepremičninah, ki sta jih dobila v roke. Na robu ali na koncu vsakega dokumenta se je službujoči vicedominus podpisal in pri- pisal, da je pričujoči dokument legaliziral (vicedominiral). 3. Ce je ena od strank poklicala drugo k vicedominu, da bi legaliziral že podpisano pogodbo, in se druga stranka vabilu ni od- zvala, jo je moral vicedominus kaznovati z globo 40 soldov in legalizirati pogodbo v prisotnosti ene same stranke. O tem je mo- ral biti obveščen potestat, ki je nato izdal ukaz za legalizacijo. Prav tako se je zgodilo, če je ena od strank nenadoma odpotovala in se ni vrnila v dolo- čenem roku. Globa za tak primer je znašala tri lire. To sicer visoko gloibo za primer naglega odhoda pa so statuti nekoliko omi- lili s tem, da so dali vsakomur pravico ime- 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novati prokuratorja i. j. pravnega zastopni- ka, iki je imel pravico zastopati stranko pri legalizaciji pogodbe. Prokura je morala biti napisana na občini in je vsebovala ime stran- ke in prokuratorja, v njej pa je moralo biti jasno povedano, kakšne vsebine je dokument, ki naj bi bil legaliziran v vicedomskem ura- du. Končno je moral biti v prokuri označen točen datum in ime notarja, ki jo- je napisal. i. Vioedomina nista smela laprejeti nobene najemne ali davčne pogodbe za kakršnokoli nepremičnine, ki je bila prepuščena drugi pogodbeni stranki za več kot 15 let. To po- meni, da najemne pogodbe za več kot 15 let iniso bile veljavne. 5. Pogodbe, ki so jih podpisali piranski oibčani izven mesta ali občine Piran, so mo- rale biti najkasneje tri dni po vrnitvi pred- ložene ipwtestatu. Ta jih je odstopil enemu od vicedominov zaradi legalizacije. Nele- galizirane pogodbe niso bile veljavne, razen v primeru, da jih je legaliziral vicedomi- nus kakega drugega mesta. Statut še dostav- lja, da se naj nobeni pogodbi med piran- sikimii meščani ali med temi ioi tujci, na- pisani v Piranu ali izven njega, ne verjame, če ini legalizirana na zigoraj omenjeni način. Vsako tako ipogodbo so smatrali za neve- ljavno in nično in z njo ni bilo mogoče uveljaviti nobenih zahtev in pravic. 6. Prav ta;ko sta bila vicedomina dolžna vpisati in uzaikoniti vse sodbe in razsodbe, ki jih je izrekel potestat s svojimi sodniki. To je veljalo za ves čas potestatovega vla- danja razen zadnjih 15 dni. Ako je bila sodba izrečena v zadnjih 15 dneh pote- statovega vladamja, je moral izdalti ukaz za njen vpis in legalizacijo njegov nasled- nik in isicer v prvih petnajstih dneh svojega vladanja. V nasprotnem primeru so bile te sodbe neveljavne in brezpredmetne. 7. Vicedomina sta morala nadalje iti k vsakomur, ki je hotel napisati testament ali dostavek k prej napisanemu testamentu. Na to delo sta morala biti pripravljena podnevi in ponoči. Vsak notar je moral napisati testamente v prisotnosti testatorjev, prič in vicedominov. Toda s tem še ni bila končana uradna procedura. Ko je bil testament na- pisan, ga je moral eden od vicedominov glasno prebrati ter objasniti, in ko je to storil, je testatorja vprašal, če je s tekstom zaidovoljen. Ce je bila testatorju vsebina testamenta pogodu, ga je vicedominus od- nesel v vicedomski urad v občinsko palačo, kjer ga je arhiviral. V primeru pa, da je kdo začel pisati ali diktirati svoj testament ali dostavek pri zdravi pameti in se mu je med tem opra- vilom omračil um ali je postal nenadoma nem ali je umrl, tedaj se je uradna proce- dura nekoliko spremenila. V takem primeru sta bila vicedomina dolžna poklicttti posebne priče in pred njimi prebrati tisti del testa- menta ali dostavka, ki je bil napisan, a še ne podpisan. Priče so morale testament po- trditi, da je postal zakonit in veljaven. Šele tedaj ga je vicedominus odnesel v svoj urad. V takem primeru so smatrali nepopoln testa- ment za popoln in veljaven. V primeru, da je bil testator, bodisi moški ali ženska, poročen, sta ga bila vicedomina dolžna spomniti na vse tiste osebe, ki so morale biti v testamentu imenovane. 8. Vicedomina sta morala sprejemati tudi vse tiste testamente in dostavke, ki so jih pisali testatorji lastnoročno. V takih prime- rih, naj so bili testamenti odprti ali zape- čateni, sta morala poklicati tri priče ter pred njimi izjaviti, da je ta ali oni testa- ment napisal ta ali oni testator. Na zunanjo stran testamenta ali dostavka pa sta morala vpisati imena poklicanih prič ter točen da- tum prihoda testamenta v vicedomski urad. Poleg tega sta napisala tudi kraj, kjer je bil testament izročen, če se to ni zgodilo v občinski palači. Tak testament sta morala hraniti v arhivu v svoji pisarni.'^ Statuti zagotavljajo, da je lastnoročno napisan testa- ment prav tako veljaven, kakor če bi ga napisal notar v prisotnosti vicedominov. Dalje sta vicedomina sprejemala vse te- stamente neporočenih ljudi obeh spolov. V takem primeru sta se bila dolžna prepri- čati, če je testator pismen. V primeru, da je bil pismen, sta napisala na ovoj testa- menta samo točen datum in imena prič, ki so prisostvovale izročitvi. Ce pa testator ni bil pismen, sta morala testament pred pri- čami prebrati in obrazložiti od besede do besede. Ce je bil testator z vsebino zadovo- ljen, sta vicedomina testament sprejela in ga shranila v arhiv odprt ali zaprt, kakor je pač bila testator j e va volja. Mestai glasnik. Delajl Dom. Tintorettijeve slike t piranske Mestnem muzeju 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 9. Testamenti in dostaviti so imeli zaga- rantirano tajnost in jih vicedomina nista smela pokazati razen v primeru, če je to bila testatorjeva želja. 10. Mesec dni po testatorjevi smrti sta izročila vicedomina testament notarju, ki ga je napisal. Pred tem pa sta ga morala do- besedno prepisati v knjigo, ki je bila v arhivu prav za to določena. Ko je bil pre- pis končan, ga je notar dvakrat zaporedoma kontroliral z originalom. 11. Vicedomina sta se morala vedno pre- pričati, če je imel testator še kak druig testament, ki ga je napisal in izročil prej. V pozitivnem primeru sta morala prejšnji testament raztrgati, tako da je ostal v ve- ljavi samo zadnji. 12. V primeru, da je nek notar prepisal ali dobil testament stranke (to v primeru strankine smrti), ki ga je napisal drug notar ali druga pismena oseba, je moral tak testa- ment izročiti vicedominom, da sta ga do- besedno prepisala v za to določeno knjigo. Piepis so kontrolirali z dvakratnim zapo- rednim branjem. Službujoči vicedominus pa je moral na notatjev prepis vpisati klavzulo: » Jaz N. N. Vicedominus sem poslušal zgoraj napisani testament in se podpisal.« 13. Ko sta vicedomina dobila v roke kakršnokoli pogodbo o prodaji, darovanju, prepuščanju pravic na kakšno posestvo ali osvojiti kakšne premične ali nepremične imovine, ali o dolgu, ki je bil narejen zaradi trgovine, sta morala zapriseči stranke, da izraža omenjena pogodba resnično stanje in da ni izmišljena ali potvorjena. V prisegi je moralo biti tudi rečeno, da noibena od strank ni druge goljufala ali zlorabila. Ce sta vicedomina ugotovila, da je bila pogodba v kateremkoli svojem delu izmišljena ali če bi se stranke ali ena od njih branile priseči, sta bila dolžna pogodbo zavrniti in je nista smela legalizirati. 14. Od mestnih cenilcev sta vicedomina sprejemala vse pogodbe o prodanih občin- skih posestih. Kupcem sta moralla priseči, da se še nihče ni do tedaj pogodil o kup- ljeni posesti. 15. Vicedominoma so bili izročeni tudi vsi dokumenti o rubežnih in vse razne ob- veznice za nepremičnine. V takih primerih sta bila vicedomina dolžna priseči, da bo zarubljeno ali po obveznici zastavljeno pre- mično ali nepremično imetje prišlo v posest upnika takoj, ko poteče v dokumentih na- vedeni rok. Kakor za druge prisege je veljala tudi tu klavzula o goljufiji, t. j. morala sta priseči, da je bilo omenjeno imetje res zarubljeno ali zastavljeno in da ni bila s tem v zvezi napravljena nobena goljufija. 16. Vicedomina sta bila končno dolžna prisostvovati vsem dražbam, ki so jih vodili občinski klicarji (glasniki, commandadori). Brez prisotnosti vicedominov se dražbe niso smele začeti. Ce bi se izvršile brez njih, niso bile veljavne. Za vse svoje delo sta morala imeti vice- domina posebne knjige, kjer sta vpisovala vse dokumente ali njihove regeste. Da bi se bolje znašla, jima statuti predpisujejo celo abecedni seznam vseh vpisanih dokumentov. Gledati sta morala, da so bila vsa pričeva- nja v lastninskih vprašanjih resnična. O tem sta se morala vedno prepričati. Vse lastnin- ske vpise sta po določilih statutov vpisovala v prisotnosti potestatovega notarja ali občin- skega pisarja. Ko so občinski očetje tako zapisali vse njune dolžnosti, ki jih je bilo kar precej, so zapisali tudi njune pravice. Letna plača, ki sta jo dobivala v dveh obrokih, julija in januarja, je znašala 20 malih lir. Občina jim je morala dobaviti ves papir, črnilo in druge pisarniške potrebščine. Ves čas službe sta bila oproščena vseh drugih služnosti in osebnih obveznosti. Toda Veliki svet je smatral, da njuno delo s tem še ni bilo plačano. Zato je določil tudi honorarje za vse sprejeme in vpise, ki sta jih izvršila v svojem uradu: za vpis pogodbe sta dobila po en sold od vsake priče, za vpisan testa- ment ali pristavek po štiri solde, za posestni inventar šest soldov, za ženitno pogodbo dva solda, za kupoprodajno pogodbo dva solda, za pogodbo o darovanju nepremičnin in za vsakovrstne druge dokumente po en sold. Zato sta pa bila dolžna ostati vedno v Piranu. Brez potestatovega dovoljenja se nista smela oddaljiti iz mesta dalje od cer- kve sv. Krištofa. Potestat je enemu od njiju lahko dovolil začasno odsotnost pod pogo- jem, da se je drugi obvezal opravljati vse vicedomske posle. Kaže pa, da ni nihče rad videl, da je bil izvoljen v ta urad in to verjetno zaradi tega, ker je bilo preveč dela in sitnosti. Zato so se pa mestni očetje v končni določbi odločili, da »nihče ne sme odkloniti te službe«, če ga izvoli Veliki svet z dvetretjinsko večino. Kot je iz vsega navedenega razvidno, sta imela vicedomina med vsemi ostalimi urad- niki največ dela. Primerjava kapitularja o vicedominih v piranskih, koprskih, izolan- skih in drugih, mestnih statutih v tistem delu Istre, ki je bil pod beneško nadoblast- jo, potrjuje domnevo, da so bili vicedomini najbolj zaposlene osebe v vsaki občinski 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Upravi. S trenutkom, ko se v istrskih bene- ških mestih pojavljajo vicedomini, postane delo zgodovinarja veliko lažje, ker je vedno več virov o vsem, kar se je v teh mestih dogajalo." Kapitular o vicedominih je v teku sto- letij doživel eno samo spremembo. Med leti 1527 in 1530 je namreč Veliki svet na pred- log potestata, sodnikov, sindikov in Sveta za preskrbo sklenil, da bodo volili vicedomine po sledečem pravilu: Tisti, ki bo dobil več kroglic, bo izvoljen za 16 mesecev, drugi pa samo za eno leto. Poleg te spremembe je ta sklep važen tudi zaradi tega, ker nam potrjuje, da je bil način volitev v XVI. sto- letju spremenjen in da so že takrat volili s kroglicami po prejšnjem načinu glasova- nja. To pomeni, da so prešli od starega načina s klobukom in kroglicami, med kate- rimi so bile pozlačene ali posrebrene, na balotiranje, t. j. na volilne skrinjice (bossoli) in kroglice, kjer je bil vedno izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov. To spremembo moramo pripisati zlorabljanju prejšnjega načina.'" Klicarji ali glasniki (precones, comman- dadori). Veliki svet je volil dva glasnika. Njuna osnovna dolžnost je bila zvoniti ob- činski zvon, ki je klical svetnike na sejo. Svetnike pa so klicali tudi s trobento. To je bila njuna glasniška dolžnost. Imela sta pa še druge dolžnosti. Vodila sta vse dražbe v mestni cenilnioi in izven nje. Čeprav je dražbo napovedal eden od mestnih cenilcev ali privatnik, se je moral vedno obrniti na oba glasnika. Dalje sta bila glasnika dolžna citati razne občinske razglase. Po potrebi sta morala precitati tudi razglase tujcev piran- skemu prebivalstvu.'""^ Prva knjiga statutov prinaša kot zadnje mestne funkcionarje vicedomine. S tem pa še ni izčrpan seznam uradnikov srednje- veškega Pirana. Ko se je pokazala potreba, so namreč ustanavljali nove urade z ustrez- nimi funkcionarji. Tako smo že ugotovili, da so v knjigo popravkov uvrstili sindike. Ista knjiga nam prinaša nove urade, večinoma beneške ustanove. Preden se pa dlje pomu- dimo pri njej, moramo pregledati V. knjigo statutov, ki nam nudi še eno, popolnoma lokalno ustanovo: Razsodniki (compromissarii). »Zaradi ohra- nitve blagodejnega miru in sprave med sorodniki naše občine sklenemo in ukazu- jemo: V primeru sporov med očetom in si- nom ali materjo in sinovi, sestrami in brati, dedi in babicami, nečaki in nečakinjami. vnuki in vnukinjami, strici in ujci, tetami in ujnami in vsemj ostalimi sorodniki teh stopenj, gospod potestat ne sme poslušati niti reševati takih prepirov. V takih pri- merih mora imenovati dva razsodnika za eno in drugo stran. Ta dva imata pravico razsoditi spor v 15 dneh.« Tako se glasi 37. poglavje V. knijige statutov. Seveda je predvidena možnost, da razsodnika ne bosta mogla rešiti prepira v določenem roku. V tem primeru je potestat imenoval še tret- jega razsodnika, ki je moral s prejšnjima dvema poravnati prepir v roku 8 dni. Kar so sklenili trije razsodniki, je moralo biti veljavno.'* S tem ni rečeno, da so bile stranke s takimi razsodbami vedno zadovoljne. Najbrž je bilo zaradi pogostih primerov takega ne- zadovoljstva potrebno, da se je Veliki svet že leta 1417 ponovno ukvarjal z družinsikimi spori, ko je 15. novembra sklenil, da v pri- merih, ko razsodniki ne bodo mogli porav- nati sporov med sorodniki ali v primerih, ko bi stranke ne bile zadovoljne z razsod- bami, imajo sporne stranke pravico- do pri- tožbe pri potestatu, ki s svojimi sodniki obravnava take spore ne več v okviru dru- žinskega, temveč splošnega civilnega prava, kakor če bi med strankami ne bilo sorod- stva. To se je smelo zgodili, čeprav bi bile v statutih določbe, ki bi takemu postopku nasprotovale.'- Iz tega je razvidno, kakšno važnost je občina polagala na to, da je vladal med sorodniki mir. Pa saj ni čudno. Patricijske družine, katerih šte\'ilo ni nikoli presegalo števila 150, so bile tako prepletene z raznimi sorodstvenimi vezmi, da je bilo Velikemu svetu res težko delati, če ni bilo sloge. Prokuratorji revežev (procuratores pau- perorum). Na predlog potestata Benedetta Beneški lev z odprto knjigo. Na knjigi napis: Pax Tüi Marce, Evangelista mens 127 kRONtKA ČASOPIS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Calba, ki je v svojem poročilu poudaril, da revni prebivalci Pirana zaradi prevelike revščine nimajo svojih prokuratorjev (od- vetnikov), ki bi jih branili pred sodiščem, sklene Veliki svet na seji 5. maja 1504 dati potestatu možnost in pravico, imenovati dva prokuratorja revežev. Njuna osnovna dolž- nost je bila v tem, da so skrbeli za legalno obrambo revežev pred sodiščem, da ne bi ti zaradi pomanjkanja sredstev ostali brez nje in bi jim bilo mogoče deliti pravico. Prokuratorja pa sta morala delati samo za reveže, ne pa za svojo korist, kar pomeni, da se nista smela pustiti podkupiti. V pri- meru, da sta se pustila podkupiti, so ju kaznovali z razmeroma visoko globo 10 lir.*' Poslanci (ambaxatores, ambasadori). Do leta 1474 so imenovale ali volile poslance razne korporacije (sol), ki so jih pač potre- bovale. Mogli so jih imenovati tudi posa- mezniki (potestat). To izvemo iz uredbe z dne 19. II. 1474, ki napravi konec samovolj- nemu pošiljanju poslancev v tujino. Sklenjeno je bilo, da morajo biti poslej poslanci voljeni v Velikem svetu, in sicer s kroglicami po načinu glasovanja, tako da se je večina sveta lahko izrekla za ali proti. Imenovanih poslancev ne priznajo več in >kdor bi se drznil poslance imenovati aU samovoljno odposlati, se kaznuje z globo 100 malih lir«. Poslanec pa, ki je izvoljen na omenjeni način, je moral ob vrnitvi po- ročati potestatu, sodnikom in Svetu dvanaj- stih o vsem delu, ki ga je na svojem poto- vanju opravil za občino.'* Občinski možje niso radi odhajali na službena potovanja. Ta so jim namreč prinašala v glavnem sit- nosti in preglavice tako doma v Piranu, če niso izvršili dela točno po navodilu, kot v Benetkah, kamor so v glavnem odhajali, ker so Benečani, da bi dosegli svoje koristi, po- gajanja zavlačevali, dokler se niso poslanci naveličali in zaradi čimprejšnje vrnitve za- čeli popuščati. O tem priča cela vrsta pisem v arhivu Sveta dvanajstih modrih za sol, sicer iz kasnejše dobe, kar pa je veljalo' skoraj vedno tudi prej." Zaradi tega je' postala uradna pot v Benetke nezaželena, poslanci so se upirali zaradi sitnosti, ki so; jim jih te poti prinašale. Zaradi tega je moral Veliki svet predvideti globo za vse' tiste izvoljene poslance, ki niso hoteli v Benetke. Globo so dajali v znesku 100 malih lir. Toda še večje so bile ostale kazni, ki so jih sprejeli s tem v zvezi: 1. izključitev iz Velikega sveta za dobo petih let in 2. iz- ključitev iz vseh javnih služb in izgubo vseh dobrin, ki jih te prinašajo, za isto dobo. Kot nagrado za poslanca pa so smatrali to, da je bil po vrnitvi oproščen poslanskih volitev za dobo enega leta. Ta sklep je bil sprejet verjetno leta 1433." Poleg opisanih pa je občina imela še dru- ge uradnike, ki jih niti knjige statutov niti knjige popravkov ne navajajo. Dobimo jih v uredbi o povišanju plač, ki je bila izgla- sovana v nedeljo, 15. avgusta 1593. Čudno je, da za gospodarske panoge, kot so vino- gradništvo, oljarstvo in ribištvo, gozdarstvo in pomorstvo, kjer je občina lahko pričako- vala tako posredne kot neposredne koristi, niso mestni očetje v knjigah statutov detaj- lirali dolžnosti uradnikov, ki so jih v te panoge volili. Imeli pa so na seznamu naj- manj dva nadzornika vina (li sopra vini), ki sta pregledovala pridelke in nadzorovala vinsko trgovino, dva nadzornika ribištva (li sopra pesce), ki sta nadzirala ribji ulov in trgovino z ribami, dva nadzornika oljnih mlinov (li sopra torchi), ki sta nadzirala pridelek oljk, delo stiskalnic in trgovino z oljem, dva nadzornika obale (li sopra rive), ki sta pregledovala in oskrbovala obalo, pomole in pristanišče, dva gozdarja (li sopra boschi), ki sta nadzirala občinske gozdove in pazila na pravilen posek.'' Še bolj čudno pa je, da niso objasnili funkcije zdravstve- nega pisarja (cancellier della sanita),'* ki je imel v pogojih poznega srednjega veka vse- kakor veliko dela že s kužnimi boleznimi. To- da najmanj je razumljivo, da niso obrazložili funkcije, ki jo v istem seznamu imenujejo ^rasonato de saZi«" s pripadajočim blagaj- nikom.''^ Kaj je delal ta uradnik, ni popol- noma jasno. Ali je bil nekak splošni nad- zornik proizvodnje soli, ali je samo pazil na to, da je občina dobila pravično sedmino pridelane soli, ali je bil občinski predstavnik Sveta dvanajstih modrih za sol, ki so bili organ gospodarjev solarn, ali je opravljal v solarnah drugo funkcijo, še ni znano. Nagi- bamo se k prvi od teh možnosti z mišlje- njem, da je kontroliral solno proizvodnjo zaradi občinske sedmine in da je imel ključ solnih skladišč, kot megleno omenja solna pogodba iz leta 1616.''* Naj omenimo še v istem seznamu nave- deno, a nepojasnjeno funkcijo, ki jo imenu- jejo »Ballottini«.'^ Ker je omenjena v mno- žini, sklepamo, da so bili trije. Po majhni plači sklepamo, da je bila to ena najlažjih služb, čeprav ne najmanj pomembnih. Po imenu sodeč, gre za uradnike, ki so bili zadolženi s štetjem glasovnic oziroma kroglic ob vsakih volitvah in vsakem glasovanju v Velikem svetu. Gre torej po vsej verjetnosti za nekako volilno komisijo, ki je bila s tem delom zadolžena po službeni dolžnosti. Po- 128 OASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA udarjamo, da je io samo ugibanje in le verjeten poskus, da se funkcija objasni. Občina je plačevala tudi učitelja (prae- ceptor gramaticae), ki je omenjen 27. marca 15% prav tako v zvezi s povečanjem plače. Učitelju so do tega leta plačevali po 120 dukatov letno. Tedaj mu je bila plača pove- čana na 140 dukatov, kar je bil najboljši dohodek. Poleg tega je imel učitelj v brez- plačni iiporabi tudi stanovanje.'* In končno naj omenimo še, da je VeHki svet vsako leto pred veliko nočjo izvolil pridigarja za naslednji advent. Pridigar je moral pripadati redu pridigarjev in je dobil letno (t. j. mesečno, ker je pridigal samo en mesec) plačo 20 dukatov.''' S tem smo pre- gled občinskih oblastnih in upravnih orga- nov piranske občine pod beneško nadvlado končali. Sklepna beseda Iz zgornjega je razvidno, da je bila sred- njeveška oblast in uprava mesta Pirana dokaj komplicirana. Ce vse dobro premisli- mo, je bila pri vsakem pomembnejšem uradu trojna kontrola. Kljub temu so se dogajale stvari, ki po statutu niso bile dopustne. Zato so navadno popravki in dodatki ostrejši kot zakoni sami. Toda iz knjige statutov je tudi razvidno, da so mestni očetje predvidevali nepoštenost uradnikov in z njo računali. Zato so morali uradniki položiti jamščino. Iz tega razloga tudi sorodnik ni smel voliti sorodnika. Prav zato pa tudi volivec ni smel biti izvoljen v urade tiste izmene oziroma tistega leta. Stari uradniki niso smeli pri- sostvovati volitvam novih. V primeru, da je eden od uradnikov določenega urada umrl ali kako drugače odpadel in ga je bilo tre- ba nadomestiti, nadomestnim volitvam niso smeli prisostvovati niti novi uradniki tistega urada, niti njihovi neposredni predhodniki. Od nadomestnih volitev so morali odpasti celo voltici sedanjih in prejšnjih uradnikov tistega urada.'^ V istem uradu nista smela biti oče in sin, tast, zet, svak, ded, vnuk itd. V nobenem uradu ni bilo dopuščeno krvno sorodstvo, razen v skladiščih, ki sta bili ločeni drugo od drugega. V vseh takih primerih so se mestni očetje zavarovali s tem, da so pro- glasili volitve za neveljavne in so jih seveda ponovili." V primeru, da je Veliki svetnik volil uradnika zaradi nagrade ali druge osebne koristi, je brezpogojno sledila začasna iz- ključitev iz Velikega sveta. Poleg tega pa je plačal globo 50 lir." Vsak izvoljen urad- nik je bil zaprisežen takoj po izvolitvi. Ce se to ni zgodilo, je izgubil službo. V takem primeru so po poteku 15 dni volili novega uradnika. V tem času je ostal na dolžnosti uradnik prejšnje izmene.'* Vsak uradnik je bil dolžan jamčiti za svojo poštenost. V ta namen je na občini položil jamščino, ki je bila za različne urade različna. Jamščino so določili po vrednosti vinogradniškega paštna. Za poštenost uradnika je bil odgovoren tudi volivec. Ce je določeni uradnik ogoljufal občino aH privatnika, ki je imel z njim opravka v času službe, in je bila njegova jamščina premajhna, da bi se škoda porav- nala, jo je moral poravnati njegov volivec.'" Nihče ni smel biti izvoljen v isto službo več kot enkrat na leto. Sorodniki, komornik in cenilci so ostali po štirih mesecih službo- vanja le člani Velikega sveta in so v isto službo bili izvoljeni šele po preteku dveh let, v druge službe pa po preteku 8 mesecev. Vsi ostali uradniki so bili lahko izvoljeni v drugo službo takoj po prenehanju prve.*" Noben uradnik ni smel poiskati nadome- stila za čas dovoljene odsotnosti. To, če je bilo potrebno, mu je preskrbel potestat. Noben meščan se ni smel vmešavati v službo občinskih uradnikov. Kdor se je proti temu pregrešil, je plačal 20 soldov globe.*' Vsi uradniki so morali enkrat na mesec prebrati svoj kapitular. Ako niso bili pis- meni, je to storil drug uradnik, katerega pa so morali poslušati. Kasneje so to funkcijo prevzeli sindiki, katerih dolžnost je pač bila, da so poznali statute jji nadzirali nji- hovo izpolnjevanje. Izjema pri tem pravilu so bili nadzorniki vasi in mestni ključarji, katerih funkcije so različne od ostalih. Tudi zapriseženi so bili uradniki na svoj kapitu- lar. Vsak kapitular statutov o volitvah urad- nikov je imel določen obrazec prisege, ki je vseboval natančno vse dolžnosti določenega uradnika. Vsi sklepi Velikega sveta, sveta sodnikov. Sveta dvanajstih modrih za preskrbo so mo- rali ostati tajni do javne objave, vsi pred- logi, razprave in osebe, ki so kakršen koli predlog podale, pa še po javni objavi skle- pov. Nihče ni smel govoriti v javnosti o tem, kar se je govorilo na sejah. Za javnost so smatrali celo domači družinski krog. In če je kdo razkril sklepe, predloge in razprave, so ga kaznovali s trajno izključitvijo iz vseh svetov, javno osramotitvijo in proglasitvijo za krivoprisežnika. Poleg vsega tega so mu naložili 100 malih lir globe, ki jo je spravil v žep, kdor ga je prijavil. Ce bi to storili uradniki, ki niso bili člani Velikega sveta, so bili trajno izključeni iz vseh služb.*^ Sklepi Velikega sveta so bili veljavni in 129 kRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zakoniti, če so bili izglasovani z dvetretjin- sko večino. Ce vštejemo 12 članov Malega sveta, je imela piranska občina ob največji zasedbi 88 uradnikov. Brez Malega sveta torej 76. Kljub temu je bila največja zasedba število 88, ko je bilo izvoljenih 12 poslancev in trije razsodniki. Ob navadni zasedbi je bilo 76 uradnikov, ker moramo odšteti enega cenil- ca, ko je bU ustanovljen urad skladiščnega merčuna. Ce odštejemo dva nadzornika, ki sta lahko sprejela tudi drugo službo, dva razsodnika, ki sta bila imenovana samo v primeru družinskih sporov, pridigarja, ki je bil voljen samo za en mesec, in dva cer- kvena in štiri mestne ključarje, katerim ni bilo prepovedano sprejeti tudi drugo službo, je imela občina Piran v času beneške nad- vlade 65 stalnih uradniških mest. Da jih je bilo samo toliko, je bil kaj pogost" pojav, ker ni bilo vedno mogoče najti pripravnih oseb, ki bi bile kljub sankcijam statutov priprav- ljene prevzeti uradniško mesto, saj imamo primere, da so rajši plačevali visoke globe, kot pa sprejeli izvolitev ali imenovanje. Občina Piran je tedaj poznala dva nači- na volitev. Starejši način s klobukom je polagoma izginil. Mlajši z volilnimi skrinji- cami in kroglicami (bussolis et ballottis) se je obdržal do propada beneške republike. Volilne skrinjice pa so doživele nekaj spre- memb. Najstarejša je skrinjica z eno votlino, kjer so volili tako, da so od dveh dobljenih kroglic različne barve oddali tisto, ki je bila za ali proti predlogu, kakor je pač kdo hotel voliti. Odvečno kroglico so oddali v poseben pokrit zaboj. Mlajša je skrinjica z dvema votlinama, navadno označena z besedama »da« in >ne« (si, no), kjer so oddali samo eno kroglico. Kdor je volil za predlog, jo je oddal v prvo, kdor pa je volil proti, pa v drugo votlino. Votline so bile navadno na zunaj različno pobarvane kakor pri prejš- njem načinu kroglice. Nekako v isti čas, morda le za kako de- setletje kasneje, spada volilna skrinjica s tremi votlinami, kjer so napravili v tretji votlini prostor za tiste, ki so se hoteli gla- sovanja vzdržati. Naj še omenimo, da so hoteli mestni očet- je vedno ohraniti demokratični videz. Toda ta demokratičnost je veljala samo za gospo dujoči sloj patricijev-plemičev. Kako so se v tem sistemu počutili srednji in nižji sloji, pa je drugo, obsežnejše vprašanje. OPOMBE i. P. Kandier: Statuti municipali del comune di Trie- ste. Trieste 1849. str. XLI—XLUI. — 2. Luigi Morteani: Izola ed i suoi statuii. Parenzo 1889. str. 39^7. — 5. B. Benussi: Manuale di storia, geografia e statistica della regio- ne giulia. Parenzo 1903, str. 153—154. — 4. B. Benussi: L'Istria nei suoi due millenni di storia. Trieste 1924. stran 170—^171. — 5. Carlo de Franceschi: L'Istria, note storiche. — 6. D. Venturóni: 11 vecchio iMaggior consiglio della citta idi Capodistria. V: Pagine istriane. A. I. 1903. sii. 106. — 7. Camillo di Franceschi: Chartulariium piranense. Rac- colta dei docomenti medievali di Pirano. Parenzo 1924. Voi. I. skx. Char. pir. — 8. Morteani: Notizie storiche di Pirano. str. 96. — 9. Char. pir. str. 1(B—106. — 10. Char, pir. str. iOó—^106. — 11. Minotto cita Bojluninoi; {Doku- menta ad Forumjulii etc. spectantia). Boljša pa je tie Franceschiijeva rešitev, ki je identična z loppijovo (Aggiun- te inedite al CDI. Udine 1878). str. 2^27. — 12. Char, pitr. str. XXXI. — 1?. Volumen statutorum civitatis Pirani. Venetiis 1606. Liber I. str. .4 Skr. VS. — 14. VS str. 4. — 15. VS liber I. str. 5. — 16. Char. piir. CDl. — 17. VS Liber 1. str. 33. — 18. L. Morteani: Notizie storiche della citta di Pirano. str. 149. — 19. Char. pir. str. 227—229. — 20. VS Lilber I. str. 5—6. — 21. istotam. — 22. Liber coir- rectionum, novum legum etc. Venetiis 1606. str. 67 tergo, skr. LC. — 23. Morteani: O. c. str. 97. — 24. VS. str. 9. — 25. LC str. 51. tergo. — 26. LC str. 62 tergo. — 27. LC str. 2. — 2«. LC str. 47. — 29. LC str. 52. — 30. LC str. 52—54 tergo. — 31. LC str. 57. — 32. LC str. 65. — 33. VS voi. 1. str. 21—23. — 34. LC str. 45. — 35. LC str. 57 tergo. — 36. Statuta civitatis Pirani 1307. Rokopis MA Piran. — 37. Statuta civitatis Pirani 1332. Rokopis MA Piran, in Statuta civitatis Pirani 1358. prav lam. — 37. Jamstvo za svoje delo iln poštenje so dajali občinski urad- njjti v vinogradih. Obsegalo je 4 do Iki delov viuogradia, ki jih omejuje ena corona. Taüemu delu so rekli pieza (od tega potem piezo = plegius = jamščina). Ti delu pa so se med seboj zelo razlikovali. Pieza je lahko bila majhna ali velika, prav tako kot na Vipavskem paiten (ipastenoj, ki je poznan tudi v Istri z enakim pomenom kot pieza. Jam- ščina je lahko potemtakem različne vrednosti. V Izoii so temu odpomogli tako, da so določili ceno picze (paštnaj na 100 lir. iNl znano, da bi v Piranu stor.ü isto. V erjetno so i>irauski uradniki zastavili občini potrebne dele vinograda. Po kasnejši) korumpuaiioöti občinskih uradnikov sklepamo, da so to bili najmanjši deli. V primeru komornika je ve- ljala ijamščina najmanj 8 piez. Število je bilo elastično zaradi nezaupanja Velitega sveta v zastavljeno vrednost iiu poštenost. — 3S. LC stran 65 tergo. — 39. \S s^Uau 8. — 40. Istotam. — 41. Istotam. — 42. VS liber 1. titrau 12—14. — 43. va liber 1 stran 14-,15. — 44. LC stran 15. — 4}. VS Uber i stran 16—17. — 46. LC stran 55—56. — 47. Isto- tam strau 56. — 48. VS liber I stran 17—1«. — 49. VS liber 1. stran 18^9. — 50. VS Uber 1. stran 19—2tt. — 51. VS liber i. stran 24. — 52. VS liber 1. stran 20—ai. — 53. VS liber 1. stran 24—S. — 54. Vii liber i. stran 23—24. — 55. LC stran 6. — 56. VS liber I. stran 68 in 68 tergo. — 57. Istotam stran 69 tergo. — 58. Pomen besede »vicedominariai, ki jo statuti uporabljajo ne samo v Piranu, temveč tudi v Izoli, Koipru, MiljaJi in Trstu, je: vicedomski arhio. Kei pa so šli tudi vsi drugi oibčinski akti v vicedomsko pisar- no, lahko rečemo, da predstavlja vicedominariia celoten ob- činski arhiv. V tem pomenu besede lahko iščemo tudi po- men vicedominov kot aktivnih in pasivnih stvariteljev arhi- va. Aktivnih, kolikor so ustvarjali arhiv, s tem da so v svoje knjige vpisovali vsebino vseh pogodb in mnogih dru- gih dokumentov, ki so bili podpisani v Piranu, včasih pa tudi izven njega, pasivnih pa, ker so sprejemali v svoje pisarne vse dokumente, ki jih je dobivala oLčina, Skrb za arhiv sta torej imela vicedomina, ki sta na tak aačjn isto- vetna z občinskim arhivarjem. — 59. VS liber 1. stran 26—31 poglavje o vicedominih. — 60. LC stran 9. — 61. VS lilier V. stran 75. — 62. LC stran 9. — 63. LC stran 2. — 64. LC str. 46. — 65. Glej knjige korespondence občinskih am- basadorjev s svetom XX. za sol. MA Piran od 1^—112. — 66. LC stram 61. — 6?. LC stran 68. — 68. Istotam. — 69 Istotam. — 70. Istotam. — 71. Kronika. Časopis za sloven- sko krajevno zgodovino 1937. — 72. LC stran 68. — 73. LC stran . — 74. LC stran 73 in 73 tergo. — 75. VS liber I. stran 8. — 76. VS liiber stran 9. — 77. VS liber 1. stran 8. — 78. VS liber I. stran 31—52. — 79. VS liber 1. stran 52. — 80. VS liber I. stran 32. — 81. VS liber I. steau 52—33. — 82. LC stran 7. 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ŽIVLJENJEPISNI PODATKI O BAROČNIH SLIKARJIH IN KIPARJIH CELJA, PTUJA IN SLOV. KONJIC SERGEJ VRISEH K osnovnim delom v raziskovanju baroka slovenske Štajerske spadata sistematični pre- gled vseh umetnostnih spomenikov te dobe in proučevanje ustreznega arhivskega gradiva. Slednjemu prištevamo dokumentacijo o spo- menikih in njihovem nastanku, prav tako pa je potrebno tudi z dokumentom izpričati avtorje, izpopolniti seznam umetnostnih ustvarjalcev XVII. in XVIII. stol. in osvetliti njihove življenjske podobe. V ta namen se moramo predvsem posvetiti pregledu matič- nih knjig vseh umetnostno pomembnejših krajev slovenske Štajerske. Z izpiski iz matrik seveda še daleč nismo v popolnosti osvetlili umetnostnih razmer v posameznih krajih. Prav nič nam matrike ne morejo na primer povedati o umetnikih, ki so se le kratkotrajno mudili v teh krajih in niso bili župljani kraja, v katerem so delovali. Spričo skopega ali povsem izgub- ljenega arhivskega gradiva pa so matični zapisi mnogokje edini vir o umetnikih. Vse- kakor moremo iz njih vsaj deloma spoznati življenje umetniškega kadra, ki je tukaj za daljšo ali krajšo dobo stalno bival, prenašal poklicno znanje iz Toda v rod in se umet- nostno izražal z delom v domačem mestu in njegovem okolju. Matrikam velja torej z vidika umetnostnega zgodovinarja posvetiti vso pozornost. Ti izpisi niso le osnovni vir pri ustvarjanju biografskih podob o naših umetnikih, ampak pomenijo večkrat tudi neposredno ali posredno pomoč pri odkri- vanju in opredeljevanju del, umetnostnih spomenikov. Z obsežnejšim izpisovanjem imen umet- nikov in imen mojstrov sorodnih poklicev je pričel med prvimi na slovenskem Štajerskem — če izvzamemo Puffovo publikacijo o Mariboru in Wastlerjev Leksikon štajerskih umetnikov' — Ivan Slekovec. Nabrana ime- na je deloma priobčil, večji del gradiva pa je ostal v rokopisu.^ Nekaj življenjskih po- datkov sta zbrala J. Pajek in dr. A. Ste- genšek,* znatno število novih imen sta po- sredovala v zvezi z umetnostjo v Slovenjem Gradcu dr. Fr. Sijanec v razpravi o slikar- jih Straussih in J. Soklič v zapiskih o ki- parjih J. J. Mersiju in slikarju M. Skoblu." Matični podatki so nudili nadalje oporo pri razpravi o mariborskem baročnem ki- parstvu.* Izpisovanje iz matrik se nadaljuje v tistih krajih Štajerske, kjer je bila ugotovljena ali. pa tudi samo domnevana dejavnost domačih ¦ baročnih umetnikov. V novejšem času so bile i pregledane matrike Celja, Ptuja in Sloven- | skih Konjic. Na ta način se je bilo mogoče ! do neke mere seznaniti z umetnostnimi raz- i merami v teh krajih. Ce smo vedeli vsaj ' nekaj o umetnikih Celja in Ptuja, so nam j bili razen enega mojstri v Konjicah povsem neznani. Matrike pa so pokazale razmeroma ^ veliko število umetnikov-obrtnikov Konjic, | povečalo pa se je še število Celjanov in i Ptujčanov. ' V pričujoče gradivo sem vključil tudi' nekaj Slekovčevih ptujskih izpiskov, ki so . bili že objavljeni v Zahnovih Zusätze und ; Nachträge. Ob ponovnem pregledu matrik I so bili ti podatki dopolnjeni in popravljeni, i Kolikor podatkov nisem več našel, sem na-j vedel Zahnove. Večji del gradiva pa je nov. i Predvsem je imelo raziskovanje namen, ugo- ' toviti rodbinske zveze med posameznimi, umetniki, kar je tudi privedlo do novih j izsledkov. V naslednjem so zbrani življenjski po- datki slikarjev in kiparjev, kakor se nam ; kažejo v ohranjenih matrikah teh krajev. j Franc Zamblik: Marija z detetom; Janževa gora pri Selnici ob Oravi i&L — 26. kr. kg. o/iv, str. 187. — 2?. mr. kg. a, str. 24. — 28. pr. kg. b, str. 10. — 29. mr. kg. b, str. 188. — 50. ,mir. kg. b, str. 114. — 51. mr. kg. a, str. 89. — 52. pr. kg. b, str. 94. — 55. mr. kg. b, str. 230. — 5^. mr. kg. c, str. 85. — 55. pr. kg. a, sti. 188. — 36. h. lehner: radkersburg, leykam verlag, graz 1931, str. 42. — g. de- hio: handbuch der deutschen kunstdenkmäler, österreich, bd. i, wien 1933, str. 213. — 5?. pr. kg. a, str. 257. — 58. mr. kg. a, Str. 52. — 39. kr. kg. a, str. 53. — 40. kr. kg. a, Str. 125. — 41. kr. kg. a, str. 154. — 42. kr. kg. a, Str. a80. — 47. mr. kg. a, str. 69. — 44. mr. kg. b, Str. 47. — 45. j. zahn, o. c. str. . — 46. pr. kg. i, Str. 8. — vse navedene ptujske matrike se hranijo v pro- štijskem uradu v ptuju. — 4r. pr. kg. ii, str. 10. — 48. pr. kg. i, str. 9. — 49. kr. kg. 1, str. 87. — k«-, kg. i, str. 104. — 50. mr. kg. i, str. 62. — 51. zahn, o. c. str. . — 52. mr. kg. i, str. 46. — 53. mr. kg. 1, str. 50. — 54. P.r. kg. i, str. 36. - 55. mt. kg. i, str. 91. - 56. mr. kg. i, str. 97. — 5?. mi. kg. i, str. 68. — 58. collectanea de origine, iprogressu & actuali incremento archi-parocha- alis ecclesiae, una cum suis sacellis gratiosis, et ecclesijs fiiiiolibus sibi immediate incorporatis pettovii, začeto 1. 1732. — 59. pr. kg. i, str. 54. — 60. mr. kg. i, str. 90. — 61. kr. kg. i, str. 188. — 62. kr. kg. ji, str. 17. — 63. kr. kg. ill, str. 22. — 64. mr. kg. ii, str. 32 in 43. — 65. j. wastler: steiruches künstler-lexicon, graz 1883, str. 88. — dr. r. kahlbaoh: die stifte steiermarks, Giax 15^3, str. 130—31. 137 KRÓNtKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO - 66. Pr. kg. I, str. 13. — 6?. Ki. kg. II, str. 8, 12, 17, 25. , — 68. J. Zain, O. C. str. . — 69. Pr. kg. LI, str. 46. — ' ?0. Kr. kg. II, str. 44, 52, 60, 70, 89, 97, 104, lil4. Kr. kg. III, i str. d, 21. — ?1. Pr. kg. JI, str. i50. — 72. Mr. kg. III, str. 338. > — 77. Pr. kg. III, str. 70. — 74. ipr. kg. III, str. 1.1. — 7S. Kr. i kg. iIV, str. 69, 1117, 140. — 76. Mr. kg. iii, str. 238. — 77. i Kr. kg. 1, str. 53. — 78. J. Zahn, O. C. str. . — ?9. ' Dr. R. Kohlbach: Steierische Bildhauer, Graz 1957, str. 297. i — 80. Mr. kg. I, str. 91. — 81. Mr. kg. 1, str. 77, 89, 90. : Kr. kg. I, str. 185. — 82. Pr. kg. II, str. 28. — 83. Mr. kg. ' str. 116. — 84. Mr. kg. III, str. 44. — 85. Kr. kg. II, str. : 97. — 86. Kir. kg. III, str. 144. Mr. kg. Il, str. 186. ~ 8?. : Kr. kg. Ili, str. 53. — 88. Mr. kg. Ili, str. 64. — 89. Pr. ' kg. III, str. 16. — 90. Mi. kg. Ili, str. 80. — 91. Pr. kg. HI, str. ao. — 92. Kr. kg. IV, str. 54, 75. — 93. Kr. kg. I. — Vse navedene martrike konjiške župnije se hranijo v nadžupniLjskem uraidu v Slov. Konjicah. — 94. Kr. kg. 1. — 95. Kr. kg. I. — 96. Kr. kg. IV. — 97. Kr. kg. III. — 98. Kr. kg. Ill, in IV. - 99. Pr. kg. I. — lOO. kr. kg. VI. - 101. Kr. kg. IV. - 103. Kr. kg. V. - (03. Kr. kg. I. - 104. pr. kg. I. ^ 105. pr. kg. I. — 106. pr. kg. I. 107. Kr. kg. III. - 108. -Kr. kg. IV. - 109. Kr. kg. IV. - 110. Kr. kg. IV. — 111. Kr. kg. IV. — 112. I. Slekovec: Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške, Maribor 1898, str. 29. — 113. Pr. kg. I. — 114. Kr. kg. V., VI. - 115. I. Slekovec. o. c, str. 32. — 116. Mr. kg. IV. — 117. Pr. kg. II. — 118. Kr. kg. VL — 119. Kr. kg. VI. - 120. Dr. R. Kohlbach: o. c, str. 234. — 121. Mr. kg. IV. IZ ZGODOVINE POSTOJNSKE JAME ROMAN SA VNIK I. Slovenski kras vključuje brezkončno pod- zemlje, ki je zaradi neštetih včasih komaj zaznavnih razpok ter podorov in vodnih sifonov še vedno malo znano, dasi so ga za- čeli domačini in tujci raziskovati že pred več stoletji. Tako v celoti ne poznamo niti Postojnske jame, v katero so prvič prodrli že leta 1818. V ta davno minuli čas segajo tudi začetki njene turistične ureditve. Vendar velja pripomniti, da je imela Postojnska jama, kar se tiče turističnega obiska, dve predhodnici. Jama Vilenica pri Lokvi je zaslovela že sredi 18. stol., pečino na Hudem letu pri Padričah vzhodno od Trsta pa je v sprednjem, laže dostopnem delu turizmu odprl 1. 1808 gostilničar Josip Eggenhöffner iz bližnjega Boschetta kraj Vrdele, ki je v ta namen vzel jamo v za- kup. Zal so vanjo malo let nato vdrli tatovi, ki so se tu nadejali zakladov. Pri tem so pokvarili turistične naprave in uničili pre- cej bogat prirodni okras jame. Podobna uso- da je kasneje doletela Vilenico. Obe jami sedaj malokdo obišče. * i Kapniki po Valvasorju (Die Ehre . . . , 1689) O Postojnski jami se je sčasoma nako- pičilo ogromno slovstva v različnih jezikih, vendar o njej doslej še ni bila napisana nobena moderna znanstvena monografija. Zato še vedno s pridom segamo po nad sto let starem spisu sudetskega Nemca Adolfa Schmidla' o Notranjskem krasu, s ka- terim je ustvaril prve temelje jamoslovne znanosti. V tem delu je namreč zbranih mnogo neoporečnih podatkov o najstarejših raziskavah Postojnske jame, ki so jih Schmidlu dobršen del posredovali domačini in bi sicer šli za vedno v pozabo. Na dra- goceni jamski arhiv v Postojni pa se Schmidl ni oprl. Zelo malo ga je dobrega pol stoletja kasneje izkoriščal postojnski okrajni glavar Štefan Lapajne, ki je bil v tem svojstvu dve leti predsednik Jam- ske komisije. Od objave njegove kronike o Postojnski jami je doslej preteklo novega pol stoletja.^ Postojnska jama je najimenitnejši in naj- daljši del enotnega podzemeljskega sistema, h kateremu spadajo na področju Pivške^ kotHne zlasti Otoška, Črna, Pivka in Mag- dalena jama, ki se odpirajo precej blizu skupaj. Pred 1. 1818 so obiskali in opisali dotlej znani in pristopni sprednji del Po- stojnske jame štirje pomembni možje: ljub- ljanski fevdalec Ivan Vajkard Valvasor, nemški matematik Josip Anton Nagel, fran- coski prirodoslovec Baltazar Hacquet in dunajski hidrotehnik Tobija Gruber, brat Gabrijela, graditelja Gruberjevega prekopa v Ljubljani. Valva s or^ je opisal okoli 70 jam na Slovenskem. Med njimi se mu zdi Postojn- ska jama največja in najdaljša, saj pravi, da je prodrl gotovo dve milji daleč, pa še ni prišel do konca. Obenem sodi, da je Postojnska jama med vsemi, kar jih je videl, najbolj strahotna. Cepi se v mnogo hodni- kov in votlin, ima izredno globoka brezna. 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vsepovsod pa kamnitne stebre s pošastnimi podobami, da se vsakomur naježe lasje, ko jih zagleda. Nagel" je raziskoval prirodne poseb- nosti na Kranjskem in Moravskem, zlasti jame, po naročilu cesarja Franca, moža ce- sarice Marije Terezije. Delo ni izšlo v tisku, a se hrani rokopis na Dunaju. Med drugim si je ogledal tudi Postojnsko in Črno jamo in ju upodobil še precej realistično. Narisal je tudi načrt vhodnega dela Postojnske jame. H a C q u e t,^ ki je bival več let na Slo- venskem, je prišel v Postojno 1. 1774. Ker je bila takrat zaradi izredne suše struga Pivke ob vstopu v podzemlje izjemoma suha, je mogel priti v Postojnsko jamo tudi skozi požiralnik, ki je 18 m niže od zgornjega vhoda. Kot preudaren razsvetljenec je za- vrnil Valvasorjeve trditve o dolžini Postojn- ske jame in globini prepadov v njej. Bil je tudi v Črni jami, ki se mu zdi v primerjavi s Postojnsko jamo mnogo prikupnejša in lepša. Pet let za Hacquetom je bil v obeh ja- mah Gruber.« V Postojnski jami opisuje med drugim naravni most, s katerega raz- sodno ocenjuje globino do podzemeljske Pivke. Ob levi steni je zašel v nek stranski rov, bržčas v oni, kjer so stari podpisi. Še isto popoldne je prebil v Črni jami, ki ga je s svojo lepoto navdušila. O Postojnski jami je objavil dve, o Cmi jami pa štiri svoje podobe. Vse so zelo nejasne. Postojnsko in Črno jamo, ki se v starej- šem nemškem slovstvu navaja kot Magda- lenengrotte in je zato ne smemo zamenjavati z Magdaleno jamo, so torej izpričano obi- skovali posamezni potniki že v XVIII. stol. Proti napitnini so jih po podzemlju vodili domačini, ki so jim svetili z baklami ali trskami. Sama Postojnska jama pa je imela obiskovalce že pred Valvasorjem. Dokaz so podpisi v Imenski jami. Najstarejši še vidni podpisi so iz 16. stoletja. Postojnski okrožni blagaj nik Josip J e r - š i n o v i č pl. Löwengreif se je prvi posve- čal z vso ljubeznijo tukajšnjemu podzemlju. Rodil se je v Ljubljani 1. 1775 in umrl v Sa- moboru 1. 1847, kjer je prebil zadnja leta svojega življenja. Kmalu je našel pri tej svoji prizadevnosti enakovrednega tovariša v štiri leta starejšem grofu Francu Ho- c h e n w a r t u , ki je bil velik ljubitelj pri- rode in neutruden pospeševalec razvoja de- želnega muzeja v Ljubljani. Ko je stikal Jeršinovič 1. 1797 v družbi nekaterih častnikov po Cmi jami, je tu našel prve človeške ribice. Pomena najdbe pa se takrat še ni zavedel. To se je zgodilo šele 17 let kasneje, ko je bil v Črni jami skupaj s Hochenwartom. Poslej je postalo to najdišče človeških ribic splošno znano. Zasenčilo je prvi dotlej znani najdišči Lint- vern v dolini Bele pri Vrhniki in Vir pri Stični. S tem je dobila Črna jama novo pri- vlačnost in obiskovali so jo mnogi tujci, med njimi zlasti Angleži. Medtem se je začelo novo obdobje tudi za Postojnsko jamo. Povod je dal obisk avstrijskega cesarja Franca L, ki je na poti z Dunaja v Trst prispel 16. maja 1816 v Postojno. Da bi Veliko dvorano za vhodom v Postojnsko jamo primerno razsvetlili, je Jeršinovič najel nekaj delavcev, in sicer Franca Šibenika, Valentina Berneta in Luko Ceca. Ko jih je napotil do podzemeljske Pivke, se je prvič pokazalo, da je struga blizu spodaj in da je sorazmerno plitva. Vendar se ob reki ni dalo prodirati naprej, ker so pot hitro zastavile navpične stene. Jeršinovič je skupaj s temi delavci stikal tudi po Imenskem rovu, ki je bil menda že dolgo zapuščen. Tu je nenadoma trčil na zasigano človeško okostje, ki si ga je malo dni nato ogledal tudi Hochenwart. O nadalj- nji usodi te za znanost izredno pomembne najdbe žal danes ničesar ne vemo. Josip Jersinovic-Löwengieit <1775—1847), prvi propagator Postojnske jame 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nekako v istem času je bil v Postojnski jami nemški pesnik Johann Georg Fel- linger, po rodu iz Peggaua na Zgornjem Štajerskem. Leta 1815 je bil namreč pre- meščen v Postojno kot vojaški konskrip- cijski nadzornik, a ga je tu že 27. nov. 1816 zatekla smrt. Eno svojih poslednjih pesmi je posvetil Postojnski jami. Pesnitev, ki iz- zveni domala kot slutnja skorajšnje pesni- kove smrti, je objavila celovška Carinthia leta 1816. Leta 1818 je bil cesar Franc I. drugič v Postojnski jami. Tik pred napovedanim pri- hodom so bili najdeni notranji prostori jame, ki so dali osnovo postojnskemu turizmu. Ob tako pomembnem dogodku je kar čudno, da je obstajala dolgo časa nejasnost o tem, kdo je prvi prodrl v notranjost postojnskega podzemlja in kdaj se je to primerilo. Da se dožene resnica, je zaslišal 19. dec. 1823 postojnski okrožni komisar Friderik Kreuz- berger vitez pl. Kreuzberg kot pričo tega dogodka bivšega cestnega nadzornika Jako- ba Vidmarja. Izpoved, ki jo je dal pod častno besedo, dobesedno povzema Schmidl.' Iz nje izhaja, da sta prišla v Postojno cesar Franc I. in njegova žena cesarica Karla Avgusta aprila 1818. Nekaj dni prej je po- veril Jeršinovič Vidmarju nadzorstvo nad delavci, ki so v Veliki dvorani nameščali transparente in luči. Z največjim naporom je splezal neko popoldne delavec Luka Ceč na visoko skalo nad podzemeljsko Pivko in izginil vsem izpred oči. Že so se vsi bali. Franc Hochenwart (.1771—^1844), avtor prvega vodnika po Postojnski jami da se mu je primerila kakšna nesreča, ko se je čez dobre pol ure zopet pojavil vrh skale in je navdušeno zaklical: »Tu je nov svet, tu je paradiž!« Naslednjega dne so se napotili daleč v notranjost jame z Lukom Cečem Jakob Vidmar, Jakob Vičič, Franc Šibenik in okrajni gozdar v Planini Franc Mühleisen. Kljub temu dokaznemu postopku se v raznih spisih še precej let pozneje na- pačno navaja Jeršinovič kot dejanski odkri- vač notranjih delov Postojnske jame. Zares je čudno, da ni doslej še nihče preverjal datuma cesarjevega obiska v Po- stojni, ki se ga seveda Vidmar po petih letih ni več mogel točno spominjati. Zanesljiva opora pri tem so notice v Laibacher Zeitung in Osservatore triestino aprila 1818. Iz njih izvemo, da je prišla cesarska dvojica na poti iz Ljubljane v Postojno 16. aprila in da je tu prenočila. Naslednjega dne je nadalje- vala pot v Trst, 21. aprila pa se je cesar mudil v Lipici, a cesarica si je ogledala Vilenico, ki ni daleč stran in je torej takrat še zelo slovela. Tako moremo zaključiti, da je našel Luka Ceč nadaljevanje Postojnske jame vsaj 14 aprila, bolj verjetno pa še kak dan prej. V Postojni so se takoj zavedali važnosti tega dogodka. Okrožni urad je dal Postojn- sko jamo nemudoma zapreti, da jo zavaruje pred nepoklicanimi gosti. Turistično ureditev v njej je osebno vodil Jeršinovič. Po nje- govih napotkih so delavci v Veliki dvorani zgradili čez Pivko lesen most, namestili stop- nice do vhoda v novo odkriti rov in odstra- njujoč vmesne ovire nadelali varno stezo v notranjost podzemlja. Dne 17. avgusta je tod stopal kot prvi obiskovalec takratni avstrij- ski prestolonaslednik Ferdinand. Visoki gost si je nato ogledal še Cmo jamo, kjer mu je svetilo 25 domačinov. Tu so zanj ulovili več človeških ribic. Med udeleženci pri prestolo- naslednikovem obisku v obeh jamah je bil Henrik Costa in se o tem obširno razpisal.' S tem obiskom so se vrata v Postojnsko jamo turizmu široko odprla. K temu je v prvi vrsti pripomogla izredno ugodna lega jame v neposredni bližini cesarske ceste, kjer je bilo vedno dovolj domačih in tujih potnikov in so obratovali vse do zgraditve železniške proge zlasti med Dunajem in Trstom poštni vozovi večkrat na teden v obe smeri po točno določenem voznem redu, ki je predvideval daljše postanke v Postoj- ni. Tu so takoj spočetka uvedli kontrolno knjigo obiskovalcev jame, ki so si jo lahko ogledali proti vstopnini 30 krajcarjev. Do konca leta 1819 je bilo 114 vpisov. Ze v tej zadnji tretjini leta so biH v Postojnski 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jami ljudje od blizu in daleč: iz Trsta, Gorice, Ljubljane in še drugih krajev na Slovenskem, iz oddaljenejših takratnih habs- burških dežel do vključno Tirolske, Češke, Madžarske in severne Italije, pa tudi že iz Nemčije, Rusije in južne Italije. Med njimi je bilo več članov dunajskega in neapelj- skega dvora in minister iz Weimara, takrat- ne prestolnice sasko-weimarske nemške dr- žavice. Nekateri potniki so si ogledali tudi Črno jamo. Leta 1820 je obisk Postojnske jame do- segel 427 oseb. Zdaj imamo prve obiskovalce že tudi iz Hrvatske in Slavonije, Svice, Danske, Francije, Anglije in Nizozemske. Izmed Slovencev je bil 22. maja v jami Prešernov prijatelj Andrej Smole z družbo sedmih rojakov. Iz vpisne knjige obisko- valcev pa povzemamo, da je • bil v jami ponovno 28. maja 1826. Postojnski turizem je bil torej od vsega začetka mednaroden, od 1. 1821 pa vključuje tudi že tujo diplomacijo in najvišje pred- stavnike tujih držav. Prvo priložnost za take obiske je dal kongres Svete zveze v Ljubljani, ki se je začel januarja 1821. Ker so v Postojni pred- videvali prihod tu zbranih zaveznikov, so popravili v hudem zimskem mrazu vozno pot iz osrčja Postojne do Postojnske jame, od tod do Črne jame pa so nadelali novo pot. Hkrati so se spomnili tudi ogleda vred- nega veličastnega vhoda v Planinsko jamo, iz katere priteka Unica. Zato so poskrbeli za udoben dohod do jame s cesarske ceste v Planini, ki je v neposredni bližini. Tako se je naenkrat začelo zanimanje tudi za Planinsko jamo. V Postojno sicer ni bilo v Ljubljani zbo- rujočih vladarjev, bila pa sta zato dva obi- ska članov delegacije carske Rusije. Dne 16. aprila sta si ogledala Postojnsko jamo generalni adjutant carja Aleksandra knez Mens i kov in vodja ruskega generalnega štaba knez V o 1 k o n s k i j , osem dni nato pa je bil Volkonskij ponovno v jami, to pot z ruskim zunanjim ministrom grofom pl. Nesselrodejem, ki je veljal za enega najbolj vnetih zagovornikov načel Svete zveze. Obakrat je bila jama slavnostno raz- svetljena, goste pa je pozdravil in vodil Jeršinovič. Že februarja pa je bil v Postojn- ski jami Alojzij Schaffenrath s po- sebnim naročilom, da naslika nekaj motivov iz jame za avstrijskega cesarja Franca. Ka- sneje je bil okrožni inženir v Postojni in je mnogo storil za turistično ureditev in pro- pagando Postojnske jame. Leta 1821 je izkazala kontrolna knjiga 392, 1822. leta 333 in 1823. leta 485 obisko- valcev jame. Med njimi je bil Josip Henrik S t r a t i 1, takratni okrajni gozdar v Stični. Prav njemu je prinesel 26. jun. 1825 kmetski posestnik Gek z bližnjega Vrha lepega mo- čerila, ki ga je ujel devet dni poprej. Shra- nil ga je doma v steklenici, še isti dan pa je živalca skotila živega mladiča. Stratil je takoj ocenil važnost tega dogodka. Napisal je natančen rojstni protokol, ki je bil ob- javljen leta 1831.« V Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni hranijo Stratilovo okoli 800 stihov obsegajočo nemško pesnitev v rokopisu, ki je nastal 1. 1824. Svoj čas je bila v zasebni lasti nekdanjega direktorja Postojnske jame Ivana Andreja Perka. V njej Stratil opeva razvaline gradu na Soviču in Postojnsko jamo ter slavi Kranjsko, ki se ponaša z živosrebrnim rudnikom v Idriji, s Cerkni- škim jezerom in človeškimi ribicami, česar vsega ne premore nobena dežela v takratni habsburški državi. Vse do konca septembra 1823 je bil bla- gajnik in hkrati upravnik Postojnske jame Jeršinovič, ki ima ogromne zasluge za njeno prvo turistično ureditev. V znak posebnega priznanja je prejel v dar briljantni prstan od avstrijskega in nato še od ruskega vla- darja. Ni čuda. da je zasenčil preprostega delavca Luko Ceca in so ga slavili kot de- janskega odkrivača Postojnske jame. Tolik ugled in nenehna hvala pa sta izzvala za- vist nekaterih njegovih osebnih nasprotni- kov, ki so Jeršinoviču očitali celo denarno okoriščanje, dasi se je izkazalo, da je na- sprotno trosil in zastavljal svoj denar v korist jame. To je Jeršinoviča tako priza- delo, da je odložil vse posle pri jami in kljub prošnjam dokončno odstopil. Poslej je delal v Postojnski jami le priložnostno, da je kdaj vodil visoke goste po njej, nadzoroval razna izkopavanja ali pa pomagal pri organizaciji iNaravni m'ost v yliodnem delu Postojnske jame po Naglu iz leta ,1748 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO množičnih jamskih prireditev. Jamski arhiv hrani zadnji tak dokument iz 1. 1838. Naj- kasneje 1. 1843 se je Jeršinovič preselil v Samobor. Jeršinovičev odstop je dal pobudo, da se je ustanovila posebna Jamska komisija, ki je postala upravni organ Postojnske jame. Predsedoval ji je okrožni glavar, ostali člani pa so bili okrožni komisar, blagajnik in inženir ter en zastopnik postojnskega občin- skega odbora, ki je prevzel posle dežurnega blagajnika. Jamska komisija je bila pristoj- na, da je nastavljala in plačevala jamsko osebje, skrbela za popravila in razsvetljavo v jami, da je vodila kontrolno knjigo o obi- skovalcih, določala višino vstopnine ter oskr- bela vse dopisovanje in naznanila, ki so se tikala Postojnske jame. Sedaj je bil po odstopu Jeršinoviča zadolžen za nadaljno turistično ureditev jame kot član Jamske komisije inženir Schaffenrath, ki se je iz- kazal kot njegov vredni naslednik. Rodil se je leta 1794 v Ljubljani in je umrl v Postojni 1. 1836. Blagajniške posle je sedaj prevzel postojnski hišni posestnik Anton Fabiani. Hkrati z ustanovitvijo Jamske komisije se je sestavil prvi jamski statut, ki je stopil v veljavo 13. aprila 1824. Jamska komisija je izvolila prvo jamsko osebje, ki je bilo zapriseženo februarja 1825. Jamska vodnika in hkrati nadzornika jame sta postala Franc Šibenik, ki je bil vešč pisanja in branja, in Josip Vesel zlasti zato, ker je znal nekaj nemško. Za pomožne vod- nike svetilničarje pa so bili imenovani Luka Ceč, Martin Berne, Miha Križaj, Anton Vu- zler, Martin Smrekar in Franc Piskar, ki so bili menda vsi nepismeni. Med imenovanimi srečamo tri stare znan- ce Šibenika, Ceca in Berneta, ki so se kot jamski delavci in pogumni raziskovalci Po- stojnske jame izjkazali prvič že 1. 1816, še bolj pa dve leti zatem, ko so raziskovali notranje dele jame in se pri tem prvi pre- bili v nekatere stranske rove in na vrh Velike gore. Najpomembnejši med njimi je bil vse- kakor Luka Ceč, odkrivač Postojnske jame. Rodil se je v Postojni 11. oktobra 1785 in je ostal v jamski službi do smrti 31. avgu- sta 1836.' Njegov, prav tako pa tudi Šibe- nikov rod je dal še več izvrstnih jamskih vodnikov, ki so se izkazali pri kasnejših napornih raziskavah postojnskega podze- meljskega sistema. Šibenik, Ceč in Berne, ki so dotlej vedno skupno vodili tujce po jami, so se čutili s tem gmotno prizadete, kajti poslej je veljal za spremstvo obiskovalcev strog vrstni red, plačilo pa je znašalo za vsako uro 10 kraj- carjev po osebi. V tej stiski so naslovili že 17. marca 1825 na deželni gubernij dolgo prošnjo, v kateri so se sklicevali na svoje izredne zasluge pri odkritju Postojnske jame, da se jim tudi kot očetom številnih otrok olajša preživljanje družine m zato prizna vodniški monopol do smrti, medtem ko bi si za primer številnejših obiskovalcev, ki jih sami ne bi mogli voditi, po lastni izbiri po- iskali priložnostne pomočnike. Po treh me- secih je bila njihova prošnja zavrnjena z utemeljitvijo, da sta bila že Schoenleben (!) in Valvasor nad eno miljo daleč v Postojn- ski jami in da zato ni bilo prav nič čudnega najti še druge oddaljenejše dele podzemlja. Prosilci pa niso mirovali. Leta 1832 so se končno obrnili s posebno vlogo na samega cesarja. To pot jim je oblast zagrozila takoj- šen odpust iz službe, če bi prošnjo še kdaj ponovili. Ta je namreč hotela z odklonitvijo prošnje preprečiti njihovo samovoljo v jami, ker se je bala, da potem ne bo mogla prav nadzirati nedotaknjenosti kapniškega boga- stva in preprečevati vsako možnost, da bi na svojo roko skrivoma trgovali s kapniki, ki si jih je želel vzeti s seboj za spomin marsikateri tujec. Leta 1824 je Jamska komisija uvedla prve jamske vstopnice. Vstopnina za civilne osebe je znašala 24, za pripadnike vojske pa 12 krajcarjev. Polovično vstopnino so plačali tudi otroci, vendar se jim je obisk jame zaradi možnih nezgod zaenkrat odsvetoval. Služinčad, ki je kdaj spremljala potnike v jamo, je imela brezplačen vstop. Razsvetljavo je plačal vsak po naročilu, vendar je bila prepovedana uporaba bakel in zažiganje snopov slame. Tako imenovana velika razsvetljava do Plesne dvorane, do kamor so navadno vodili goste, je stala 45, mala razsvetljava 16 goldinarjev, navadna le ob spremstvu jamskega vodnika in dveh Detajl iz Črne jame po Naglu iz leta 1748 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA svetilničarjev, ki so po jami obvezno sprem- IjaU vsakega gosta, pa 2 goldinarja. Izredna razsvetljava ob obiskih vladarjev je veljala 225, ob obiskih nadvojvod z dunajskega dvo- ra 180, če so šli v jamo ministri ali tuji poslaniki, pa 90 goldinarjev. Če si je kdo želel ogledati jamo od Plesne dvorane naprej do zavese, do kamor je bila sprva speljana pot, je plačal za razsvetljavo še polovico takse zraven, ako pa se je hotel povzpeli na Veliko goro (prejšnjo Kalva- rijo), ali pa iti v stranske rove, kjer je bilo gibanje precej težavno in zamudno, je dopla- čal za vsako uro časa še 10 goldinarjev. To so bile velike vsote denarja, ki so jih seveda zmogli le izbrani petični krogi tedanjega isveta. Da omogoči bolj cenen in hkrati zelo donosen množični obisk Postojnske jame, je Jamska komisija sklenila vsako leto prire- diti na binkoštni ponedeljek posebno jamsko slavje. Ta dan je bila jama razkošno raz- svetljena, v Plesni dvorani pa je igrala god- ba in se je razvil ples. Vstopnina je bila takrat en goldinar po osebi, postojnski ob- čani z družinami pa iso imeli izjemoma brez- plačen vstop. Iz ohranjenih listin v jamskem arhivu se more razbrati, da je bilo prvo tako jamsko slavje 1. 1825, prva posebna vabila v časni- kih pa so bila objavljena 1. 1826, in sicer v Osservatore triestino in v Laibacher Zei- tung. Razen tega je tiskala posebna vabila tiskarna v Postojni, in sicer ne le v nem- škem, temveč večkrat tudi v francoskem jeziku. Koliko ljudi je bilo ta dan v Postojnski jami oziroma koliko vstopnic je bilo pro- danih, se za vsako leto dokumentarično ne da več ugotoviti. Obiskovalcev, ki so ta dan plačali vstopnino, niso zabeležili v kontrolno knjigo. Ohranjene listine govore včasih o številu prodanih vstopnic, tako da tu niso zajete stotine domačinov, ki so imeli takrat brezplačen vstop v jamo; včasih navajajo skupni denarni promet tega dne, kdaj pa le čisti izkupiček od prireditve. Vsekakor je tradicionalno binikoštno jam- sko slavje privabilo v Postojno že pred zgraditvijo železniške proge mnogo ljudi zlasti iz Trsta, Gorice, Ljubljane in Reke. Sicer so prireditelji večkrat tožili, da je bil obisk zaradi slabega vremena nezadovoljiv in so se tolažili z naslednjim letom, vendar je bil ta tako tehten, da je navadno skoraj dosezal obisk vseh ostalih dni tistega leta. K temu so mnogo pripomogla včasih iz- redno mikavna vabila, ki so jih prinašali časniki pred jamskim slavjem običajno tri- krat zaporedoma. Tako beremo n. pr. v vabUu I. 1827 med drugim tole: Postojnska jama je doma in tudi v tujini tako znana, da tu ne bomo naštevali njenih posebnosti. Katakombe v Italiji in na Siciliji, piramide in obeliski v Egiptu in ogromne indijske pagode v Aziji so sicer izrednega občudo- vanja vredne priče človekove umetnosti in duhovne veličine, a če jih primerjamo s Postojnsko jamo, se bomo prepričali, da moremo ob nje enakovredno postaviti to čudovito tvorbo prirode. To pestro čudo podzemlja bodo tudi letos razsvetljevale neštete sveče in svetilke, več ogleda vrednih delov jame pa bo to pot prvič razsvetljenih. Da bodo gostje čim bolj zadovoljni, jim bo pred vhodom v jamo na veseličnem prostoru na voljo vsakovrstna jedača in pijača po najnižjih cenah. Razen tega bo oskrbela go- stilna Pri ogrski kroni na željo vsakomur čim boljše prenočišče. Jama se odpre točno ob 3 popoldne in zapre ob 6 zvečer, ko bo končano jamsko slavje. Nato se bo razvil ples v imenovanem gostišču. Vstopnina zna- ša en goldinar za osebo, hvaležno pa se sprejemajo vsa preplačila dobrotnikov v neomejenem obsegu. Obisk jame je bil v naslednjih letih zelo zadovoljiv. Leta 1824 je dosegel 470 ljudi, 1. 1825, ko je bila prva binkoštna prireditev, že 774, 1. 1833 je prvič presegel 1000, 1. 1845 pa 2000 oseb. Marčna revolucija in vebki neredi, ki so ji sledili, so povzročili, da je obisk silno nazadoval; 1. 1848 si je ogledalo Postojnsko jamo samo 983 tujcev, 1. 1849 celo le 669. To leto je namreč izjemoma odpadla binkoštna prireditev. To pa je bila le kratka epizoda. Dejansko je imela jama tobko obiskovalcev, da je postala že okoli 1. 1830 vir znatnih dohodkov. Zato se je sprožil pravni spor, kako naj se upravlja in uporablja jamski sklad in kdo bodi de- janski lastnik Postojnske jame. Za to sta se Pogled v Veliko dvorano (po Schaftenrathu, 1. 1830) 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO potegovala postojniska občina in okrožje. Po dolgih letih je končno rešil spor leta 1848 cesarjev odlok, ki je določal, da je jama v državni lasti, denar iz jamskega sklada pa se sme trositi le za potrebe izboljšav v jami in za nova raziskovanja v njej, ki utegnejo prinesti najdbo novih doslej neznanih delov postojnskega podzemlja. Razkošna razsvetljava Postojnske jame ob visokih obiskih, ki niso bili redki, zlasti pa na binkoštni ponedeljek, je terjala na- bavo precejšnjega inventarja. Ta je obsegal v začetku 1. 1825, torej še pred prvim jam- skim slavjem, 10 rudniških svetilk, 103 sve- tilke na olje in U različnih lestencev za sveče, pozneje pa je stalno naraščal. Stekle- ne izdelke za take namene je Postojnski jami v tistem času dobavljala predvsem Pagliaruzzijeva steklarna na Javorniku pri Suhem vrhu, ki se dviga nad Zadnjim kra- jem Cerkniškega jezera. Obrat je delal od 1816 do 1845 in je imel eno svojih skladišč v Pianini.'» Da bi Postojnsko jamo zavarovali pred preočitnimi poškodbami, je Jamska komisija takoj spočetka prepovedala lomljenje in od- našanje kapnikov. Ker pa je bilo povpraše- vanje po tem prirodnem okrasju precejšnje, je prodajo kapnikov vendarle legalizirala. V ta namen so pod nadzorstvom Jeršinoviča lomili jamski uslužbenci kapniške tvorbe v stranskih neturističnih rovih. Za to delo so bili posebej plačani. Kapnike so oddajali v posebej določeno stavbo, kjer je Jamska komisija nadzorovala prodajo, določala ceno in odvajala izkupiček v jamski sklad. Pač pa je bilo jamskemu oSebju najstrožje pre- povedano, da bi to počenjali na svojo roko in kakorkoli samolastno trgovali s kapniki. V tem primeru jim je grozil takojšen odpust iz službe in sodni pregon zaradi kraje. Postojnska jama torej svoj čas ni uživala posebne zaščite. Zato razumemo jadikovanje mladega Freyerja, kasnejšega kustosa dežel- nega muzeja v Ljubljani, ko je ugotovil med 1. 1819, ko je bil prvič v jami, in kasnejšo dobo, ko je tu izkopaval kosti izumrlih živali za muzej, velikanska opustošenja. Bil je to prvi osamljeni glas v prid učinkovi- tega varstva naših prirodnih spomenikov. Turistično urejevanje Postojnske jame je pod vodstvom Schaffenratha hitro napredo- valo, ker je dobil izdatno pomoč pri idrij- skem rudniku. Ondotni minerji so s sode- lovanjem rudniških nadzornikov Mihaela Glančnika, po rodu koroškega Slovenca iz Naborjeta, in Idrijčana Alojzija Urbasa širili ozka grla v jami in prebijali naravne pregrade, ki so ločile sosednje rove. Tako je bila že 1. 1829 speljana turistična pot do vrha Velike gore. Leta 1832 je bil najden in raziskan krasno zakapani stranski Pisani rov. Da ga ohranijo čim bolj nedotaknje- nega, so namestili ob vhodu vrata in je bil dostopen le redkim izbranim gostom. Na- slednje leto je izdelal postojnski ključav- ničar po Schaffenrathovih načrtih masivna vhodna vrata v Postojnsko jamo, da vanjo zimska burja ne bi več mogla zanašati snega. Isto leto je izdelal po naročilu Jam- ske komisije rudniški jamomerec Alojzij Fercher prvi podrobni načrt Postojnske jame. Bil je slovenski Ziljan iz Čajne in je bil zaposlen pri idrijskem rudniku od 1825 do svoje smrti 1869. Hkrati z nakazanimi turističnimi preure- ditvami je teklo v Postojnsiki jami razisko- valno delo. Zlasti v Plesni dvorani in v območju Velike gore so trčili na ostanke izumrlih živali, v glavnem menda jamskega medveda. Za take najdbe sta se sprva za- nimala Jeršinovič in Hochenwart, nato pa tudi Freyer. Material so menda izročili de- fercherjev načrt takrat znanega dela postojnske jame iz leta 1834. — A. Ponoi pivke; B. velika dvorana; C. imenski j rov; D. velika gora; e. tartar; f. pisani' rov j 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naglov načbt vhodnega dela Postojnske jame iz leta 1748. — ; A. Ponor Pivke; B. Imenski rov; C. Velika dvorana želnemu muzeju v Ljubljani, a ga tu danes skoraj več ni. Iz tega časa prvih izkopa- vanj izvira tudi najdba ostankov povodnega konja.*' Leta 1831 je našel Luka Čeč prvega jamskega hrošča v Postojnski jami. Izročil ga je Hochenwartu, ta pa Ferdinandu Schmidtu, ki je bil trgovec v Šiški pri Ljubljani, sicer pa odličen prirodoslovec- amater. Schmidt je imenoval tega hrošča Leptodirus hochenmarti in mu dal tudi do- mače ime drobnovratnik. Tako je zdaj Hochenwart podobno kot 1. 1818 Jeršinovič po krivici zasenčil pravega najditelja Ceca. Ker je bilo med biologi dotlej splošno mne- nje, da v podzemlju razen človeških ribic ni drugega živalstva, je najdba izzvala ogromno zanimanje. Domači in tuji razisko- valci so začeli podrobno preiskovati Postojn- sko jamo, kmalu pa še druge naše laže dostopne votline. Tako je postal zaradi Ce- čeve najdbe Slovenski kras zibelka biospe- leologije, prispevki o našem jamskem žival- stvu, ki jih je objavljal Schmidt, pa so bili med prvimi na svetu. Ni slučaj, da se je kasneje prvi biospeleološki laboratorij uredil prav v Postojnski jami. Kakšnega posebnega zanimanja za našo jamsko floro pa takrat še ni bilo. Častna izjema je znameniti slo- venski botanik Friderik Velbič, po rodu iz Gospe Svete. Bil je zdravnik in je oktobra 1836 v Postojnski jami marljivo zbiral floro za svoj herbarij. V najstarejšem obdobju raziskovanja Po- i stojnske jame, ki obsega čas od 1818 do 1849,1 se rojevajo prve posebne publikacije o njej. i To so turistični vodniki po jami, ki so ohra- [ nili do današnjega časa svoj tehtni doku- \ mentami pomen. Prvo delce je napisal že j ]. 1821 G. Volpi v Trstu.'2 Dva vodnika i je sestavil A. Schaffen rat h. Prvi, j manjši, ise je tiskal v Postojni in pozneje : menda ni bil nikjer registriran; drugi, večji,; je izšel šele po smrti avtorja leta 1837 v ; Ljubljani, vendar je tu natisnjeno leto iz- • daje 1834, ker je bil ob izidu že precej za- i starei. Ta vodnik je doživel tudi italijansko j izdajo.'' Zelo tehtno in obsežno pa je delo i Hochenwarta, čigar bogato ilustrirani ' vodnik prinaša Schaffenrathove podobe iz I jame." ' Ob Hochenwartov spis o Postojnski jami se je moglo v tisti dobi enakovredno posta- ; viti le prvo tako temeljno delo o jami Ba- I radii pri Aggteleku na Madžarskem.'^ V tej ' tekmi z Baradlo je že leta 1850 odločno zmagala Postojnska jama. K temu sta pri- pomogla dva dogodka: epohalno raziskova- > nje Adolfa Schmidla na Slovenskem krasu in posebej v Postojnski jami ter zgraditev železniške proge skozi Postojno do Trsta, j S tem pa se začenja drugo veliko obdobje 1 v zgodovini Postojnske jame. I i OPOMBE ; 1. iSchmiildl, A., Die Grotten und Höhlen von Adels-I berg. Lueg, (Planina und Laas, Wien 1654. — 2. L a ,p a j - ; ne, S., Aus der Chronik der Adelsberger Grotte, Laibach, 19U7. — 7. Valvasor, J., W., Die Ehre des Herzogh- ' turns Krain IV, 531 ss, Laibach 1689. — 4. N ngel , J., N., ; Beschreibung deren ... in dem HerzoghtTim Grain befindli- i chen Seltenheiten. — 5. Hacquet, B., Oryctographia i Carniiolica 1., 133 ss, Lipsliia. — 6. Gruber, T., Briete; hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain, | Wien 1781. — 7. Costa, H., Reiseerinnemngen aus Krain, l 54 ss, iLaibach 1848. — 8. Grošelj, P., Kako so odkritij človeško .ribico?, Proteus I (1934), 6. — 9. Savnik, R., , Naši zaslužni raziskoralci in propagatorji Postojnske jame, j Turist, vestnik III o- j lenjskem, predvsem na rogu in na gorjancih, predstavlja izredno pomembno plat nob, v mu- ; zeju skoraj ni predstavljena. temu vsaj nekaj odpomore možnost obiska ohranjenih baz na rogu, ki so pod neposrednim nadzorstvom do- i lenjskega muzeja. etnografska zbirka, za katero je nabranih ' že dokaj eksponatov, v dosedanjih muzejskih ! prostorih sploh ne bo mogla biti razstavljena, i dokler vprašanje prostorov ne bo zadovoljiveje ; rešeno. isto velja za oddelek, ki naj prikaže j dolenjsko v prirodopisnem oziru. ¦ v zadnjih petih letih pa je bilo vendar ne- ¦ kaj doseženega. muzejska veža, ki je bila v za- četku več kot skromna in po svoji podobi prav ; nič »muzejska«, je postala z vzidavo rešenih in ; konserviranih fresk iz gradov soteske, turjaka i in mokronoga nov razstavni prostor, kjer so i v stene pritrjeni tudi nekateri grbi iz gradov ] luknje, starega gradu. turna pri gabrovki in hmeljnika, gotski sklepniki iz kapele nekda- njega klevevža (iz 1. 1449), nekaj nagrobnikov iz xvil in xviii. stol. ter portal iz l 1661. ne- ustrezni, na traverzah sloneči strop veže je bil ; prekrit s stropom iz brestovega lesa. vsa dela na snemanju in konserviranju fresk je dobro in strokovno vzgledno opravil konservatorski : oddelek zavoda za spomeniško varstvo lrs. ; kulturnozgodovinski oddelek se je obogatil i z nakupom nekaterih stilnih pohištvenih kosov, 1 dokaj tega pa je bilo, kot že omenjeno, nabrano j po vaseh v bližnji in daljni okolici novega me- 1 sta in je sedaj vskladiščeno ter čaka popravila in konserviranja. povečala se je zbirka ste- ; klenih izdelkov in deloma tudi porcelana, če- ! prav tu še ni mogoče govoriti o neki vsaj pri- j bližno ustrezni umetno-obrtni zbirki. pridoblje- i nih je bilo tudi nekaj predmetov iz železarske in j kovinarske obrti in železarske industrije (fužine j na dvoru), vendar še ne dovolj za dostojen i prikaz te dejavnosti na dolenjskem. pridoblje- na je bila tudi zbirka orožja od xvi. stol. da- lje, ki pa je le deloma razstavljena. dokaj se i je povečala zbirka umetnin, bodisi z nakupom i ali darili, pa tudi s povrnitvijo vsaj dela sli- ; kovnega inventarja nekdanjih dolenjskih gra- i dov. ko bo vse to gradivo strokovno pregledano in po vrednosti razvrščeno, očiščeno in restavri- rano, bo možno misliti tudi na osnovanje po- i sebnega umetnostnega oddelka dolenjskega mu- - žeja, ki pa mora imeti težišče predvsem na i umetnostnem ustvarjanju dolenjcev. Kulturnozgodovinski oddelek Občasne razstave. zaradi pomanjkanja ustrez- nih prostorov za občasne razstave bodisi v mu- zejskem poslopju ali kje drugje v mestu. do- lenjski muzej ni mogel prirediti večjega števila občasnih razstav. se za te, ki so bile prirejene, si je bilo treba pomagati na ta način, da je bil izpraznjen največji razstavni prostor v muzeju in v njem prirejena razstava, ali pa so bili za njo uporabljeni šolski prostori med glavnimi šolskimi počitnicami. muzej je začel z občas- nimi razstavami šele v letu 19i57: 29. oktobra :ll937 je bila v počastitev občin- skega praznika prirejena umetniška razstava najnovejših del slikarjev božidarja jakca, loj- zeta perka in izidorja moleta. razstava je bila odprta do i. decembra in si jo je ogledalo 1462 obiskovalcev. za mednarodni praznik žena je bila med 8. in 30. marcem 1958 prirejena razstava »do- lenjska žena v narodnoosvobodilni borbi«. gra- divo za razstavo je v glavnem prispeval muzej narodne osvoboditve v ljubljani. ogledalo si jo je 420 obiskovalcev. v aprilu istega leta je bila ta razstava poslana v belokranjski muzej, med 1. in 13. majem pa je bila razstavljena v kostanjevici na krki, kjer si jo je ogledalo 750 obiskovalcev. 1. aprila .1958 je bila odprta razstava o iz- umitelju ladijskega vijaka josipu resslu in bila zaključena 5. maja. razstavno gradivo je stavil na razpolago tehniški muzej slovenije z delnimi dopolnitvami z dokumenti iz arhiva dolenjskega muzeja. razstavo si je ogledalo nad 1200 obiskovalcev. Oddelek NOB 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V času med .11. majem in 9. junijem je bila prirejena razstava o hrvatsko slovenskem kmet- skem puntu leta li573. Razstavo je posodil Po- savski muzej v Brežicah in si jo je ogledalo 2268 obiskovalcev. Med 20. julijem in 20. avgustom '19i58 je mu- zej priredil umetniško razstavo v treh učilni- cah Vajenske šole. Namen te razstave je bil, da obiskovalcem, zlasti pa še brigadirjem in brigadirkam mladinskih delovnih brigad na avtocesti, pokaže del umetniškega bogastva No- vega mesta, ki je last ustanov ali zasebnikov kot čuvaja posebnega honorarnega uslužbenca. Zlasti v poletnih mesecih so le baze deležne dokajšnjega obiska, med njimi zlasti inozem- cev. Po približni cenitvi si letno ogleda te baze na Rogu nad 5.000 obiskovalcev. Število obiskovalcev v Dolenjskem muzeju samem vsako leto narašča in je bilo v 1. 1958 skupno 9042 obiskovalcev, od teh 91 dijaških in 46 drugih skupin. Dolenjski muzej je vsa leta sodeloval tudi pri reševanju urbanističnih in spomeniško var- stvenih zadev na svojem področju. Z odločbo Arh. Marijan Mušič: Načrt ureditve muzejskega vrta s paviljoni in zato javnosti manj dostopno. Otvoritve te razstave se je udeležila v celoti mednarodna mladinska delovna brigada, ogledalo pa si jo je preko 700 obiskovalcev. Na umetniški razstavi ob priliki Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici leta 1957 je z umetninami sodeloval tudi Dolenjski muzej. Krajevna muzejska zbirka v Dolenjskih Top- licah je bila odprta ob tamkajšnji proslavi ob- činskega praznika 24. maja 1957. Razstavno gra- divo je zbral Krajevni odbor Zveze borcev, deloma pa je bilo preneseno iz Dolenjskega muzeja. Zbirka obsega nekaj predmetov iz pred- vojne dobe, ko so bile Toplice eno izmed ža- rišč progresivnega gibanja na jkxlezelju, v glav- nem pa predmeti, dokumenti, fotografije itd., ki prikazujejo razvoj NOB v topliški okolici. Med njimi je 229 fotografij pad ih borcev in žrtev fašističnega terorja. Zbirka je stalno do- stopna obiskovalcem in jo vodi tov. Ivan Sitar, predmetni učitelj na topliški osemletki. Zbirko si je v letu Ii9l57 ogledalo več tisoč obiskovalcev, med njimi li4 okoliških šol. Dolenjski muzej ima nadzor nad partizan- skimi bazami na Rogu, za kar ima nameščenega OLO Novo mesto z dne 7. februarja 1959 pa mu je bilo naloženo tudi delo zavoda za spo- meniško varstvo na vsem področju novome- škega okraja. Z namestitvijo kustosa za arheologijo je ta, I>osebej na Dolenjskem važna plat muzejskega dela dobila svoje strokovno vodstvo. Bližnja na- mestitev kustosa za etnografijo bo omogočila tu- di ureditev etnografskega oddelka v muzeju sa- mem in organizacijo etnografske službe na te- renu. Za uspešno spomeniško varstveno delo je nujna namestitev predvsem arhitekta-konserva- torja in umetnostnega zgodovinarja. Za rešitev i vprašanja razstavnih prostorov ima uprava mu- ' žeja že izdelan idejni načrt za ureditev muzej- ! skega vrta, na katerem bi naj bili postavljeni | tudi dve paviljonski zgradbi. V eno od teh naj bi i se vselil oddelek iNOB, kar bi omogočilo njegovo izpopolnitev in smotrnejšo ureditev, v drugo pa oddelek za arheologijo. V tako sproščene muzej- ske prostore pa bi se vselil bodoči etnografski oddelek. V bližnji bodočnosti bo treba poskrbeti tudi za razstavne prostore Dolenjske galerije. Janko J are 1513 fcftONlKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ARHEOLOŠKI ODDELEK DOLENJSKEGA MUZEJA Arheološki oddelek Dolenjskega muzeja je nameščen v pritličju muzejske zgradbe in za- vzema dva razstavna prostora, od katerih prvi jrikazuje Dolenjsko v predzgodovini, drugi pa irani najdbe iz časa rimske okupacije naših krajev. Material v predzgodovinskem oddelku je razvrščen kronološko in obsega predmete od eneolita pa vse do poznolatenske keltske eks- panzije. Eneolit je zastopan s primerki kame- nitih sekir, suličnih osti in nekaj keramike. Bronasta doba je predstavljena s primerki iz lepe depojske najdbe srpov iz Crmošnjic in okrasnimi iglami. Največji del razstavljenega materiala pripada obdobju starejše železne do- be, to je času tako imenovanega »cvetočega hallstatta« na Slovenskem, ki pomeni največji civilizacijski in kulturni vzpon Ilirov na naših tleh. Najlepša eksponata iz ttega časa sta vse- kakor bronasti oklep in daritveni trinožnik, izkopana v Novem mestu, ter bronasta čelada iz Valične vasi. iNič manj privlačen in precizno izdelan pa je ilirski nakit iz stekla in jantarja, ki so ga Iliri dobavljali iz baltiških dežel po tako imenovani »jantarjevi poti«, ki je vodila od obale Vzhodnega morja preko naših krajev do obale Jadranskega morja. Raznoterost naki- ta, orodja in orožja nas opozarja o nepresta- nem razvoju oblik, domiselnosti in veliki spret- nosti ilirskih kovačev in železarjev. Najdba keltskih mečev iz Mokronoga je priča o naglem vzponu tega vojaško-trgovskega ljudstva, ki je gospodarilo tudi na naših tleh. Antični oddelek Dolenjskega muzeja je bo- gato predstavljen s keramiko iz doslej najbo- gatejšega antičnega najdišča na Dolenjskem, Neviodunuma (Drnovo pri Krškem), cvetočega mesta, ki je ležalo ob straiteški rimski magi- strali; ta je povezovala Italijo s Fanoni jo iz Akvileje preko Emone, Trebnjega (Praetorium Latobicorum), Drnovega (iNeviodunum) do Siska (Siscia). Številni okrasni predmeti, raznovrst- Rimski nakit Del predzgodovinske zbirke nost odlične keramike, poljedelsko orodje in orožje govore o visoki stopnji proizvajalnih sredstev v antičnem času naših krajev. Skrom- na numizmatična zbirka daje bežen vpogled v rimsko zgodovino in antične denarne razmere. Rimski miljniki pa, ki so bili najdeni vzdolž nekdanje rimske ceste, pričajo o odlično ureje- nih poteh in prometu. Ob gradnji avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb je bila vzdolž cele trase organizirana stalna arheološka služba; ta je skrbela za zbi- ranje, dokumentiranje in znanstveno raziskova- nje vseh najdb, ki so se pojavile ob gradnji ceste. Tako so arheologi odkrili, da je nekda- nja rimska cesta, ki je povezovala italski Za- hod s rPanonijo, potekala skoraj natanko tam, kot sedanja moderna avtomobilska cesta, ki po- vezuje Ljubljano z Zagrebom. Ta arheološka služba je dala dragocene podatke za arheolo- gijo Dolenjske in razjasnila marsikatero ugan- ko. Tako je bil pri delih na avtomobilski cesti odkrit tudi nekdanji rimski pristan za rečno plovbo po Krki pri Beli Cerkvi, ki je danes restavriran in je nema priča nekdanjega živ- ljenja mimo drvečemu potniku. Zgodovina arheoloških raziskovanj na Do- lenjskem ni kratka. Izkopavali so tu že sredi preteklega stoletja^in vse do danes je dajala Dolenjska slovenski predzgodovini najlepše najdbe. Vendar so bila vsa ta raziskovanja večinoma neznanstvena, divja in nekontrolira- na. Raziskovalci-samouki pa tudi divji kopači in neuki ljudje so z vztrajnim kopanjem, ne- kateri itudi s pohlepom po dobičku polnili z najdbami muzeje v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Paradoksno zveni dejstvo, da je na Dolenjskem, ki je dalo doslej najbogatejši predzgodovinski material, bilo do danes izvr- šeno samo nekaj sistematičnih znanstvenih iz- kopavanj: v Stični, na Volčjih njivah pri Mirni in v iPosavju. Prvo je organiziral in vodil Na- rodni muzej v Ljubljani, drugo ob strokovni pomoči ljubljanskih arheologov Dolenjski mu- zej v Novem mestu, v Posavju pa muzej v Brežicah. Upati je, da bo v letošnjem letu prišlo do prvih sistematičnih izkopavanj in raziskovanj na tleh nekdanjega Neviodunuma, kar ima v načrtu Narodni muzej v Ljubljani. Dolenjski muzej pa namerava najprej raziskati nepo- sredno okolico Novega mesta, ob razpoložljivih sredstvih pa se lotiti tudi znamenite arheološke postojanke Mihovo pod Gorjanci. Tone Knez Tiskano in itedano v Ljubljani 1959. Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna >Ljudske pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn 152