Obrtno KNJIGOVODSTVO s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. Spisal dr. Torr\až Rorr\ih, meščanske in obrtne nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Celje 1892. 1. Založil in tiskal Dragotin Hribar. 404 Vi Predgovor. [Primanjkovalo je do sedaj za pouk iz knjigovodstva pri¬ merne slovenske učne knjige za obrtne nadaljevalne šole. Sestavil sem torej tako knjigo po J. Gruberjevi nemški knjigi, ki se rabi kot učna knjiga na obrtnih nadaljevalnih šolah z nemškim učnim jezikom. Da-si sem knjigi popolnoma pustil uredbo, kakor jo ima nemška knjiga, vendar se bode vsak lahko prepričal, da knjiga ni gola prestava, temveč da stojim kolikor toliko na lastnih nogah, uporabljevaje izskušnje, ki sem jih nabral kot učitelj na meščanski in obrtni nadaljevalni šoli. Posebno sem obravnal meništvo mnogo bolj natanko, kakor je obravnavana ta tvarina v nemški knjigi, to pa radi tega, ker se je poslovanje z menicami pod vplivom posojilnic jako razširilo po Slovenskem, in je radi tega želeti, da se tudi širji krogi seznanijo z bistvom meništva. Obravnaval sem to težko tvarino kolikor mogoče metodično; vsako vrsto 'menic sem razložil na konkretnem slučaju. V šoli bode obrav¬ navanje morebiti jako olajšano radi tega, ker mi služi isti po¬ slovni dogodek pri vseh slučajih, in torej ni treba pri vsakem slučaju posebej razlagati poslovnega dogodka. Meniški obrazci so tako sestavljeni, kakor se menice v resnici pišejo na menične golice. V pravoznanskem obziru je pregledal to tvarino g. dr. Preker, c. kr. sodni pristav v Krškem, za kar mu izrekam svojo toplo zahvalo. Tehnične izraze za meništvo sem vzel iz Cigaletove prestave meniškega zakona; kar jih pa nisem dobil v tej prestavi in teh¬ nične izraze za knjigovodstvo sem vzel iz Bartelovega slovarja, le malo sem jih po hrvaški terminologiji skoval sam. Želim, da bi knjiga prav dobro došla obrtnim nadaljevalnim šolam. Častite kolege po Slovenskem pa prosim, da mi blago¬ voljno poročajo o nedostatkih, ki bi jih imela knjiga; pri mogočem drugem natisu se bodem vsakako oziral na izražene želje. Krško, meseca marca 1892. 1. Spisatelj. Uvod. Nakup in prodaja (Einkauf und Verkauf). Obrtnik dobava surovino, potrebno, mu v izdelovanje svojih rokotvorov, od pro¬ ducenta ali neposredno ali pa s posredovanjem trgovcev. Ravno tako prodaja svoje rokotvore konzumentom ali nepo¬ sredno sam ali. pa jih oddaja trgovcem v daljno prodajo. Naročena opravila (Commissionsgeschafte). Nakup surovine in prodajo rokotvorov izvršuje obrtnik ali sam, ali pa poveri ali naroči svoje opravilo osebi, ki ne .stoji v nikaki zvezi z njegovo obrtnijo. Osebo, ki. kupuje za obrtnika surovino naj si bo pri producentih ali pa pri trgovcih, ali ki prodaja obrtnikove roko- tvore pri konzumentih ali pa pri trgovcih, imenujemo op rav¬ nik a' ali poverjenika (Commissionar); obrtnika pa, ki jo opravniku naročil opravilo, naročit el j a ali po ver it el j a (Committent). Opravilo, izvršeno po opravniku, je „naročeno opravilo 1 ' (Commissionsgesclulft); blago, izročeno opravniku, je »blago v o pravil u“ (Coinmissions-Waren) ali „p o pisano bi a g o“ (Waren in Consignation). Za svoj trud dobiva opravnik „opravnino“ ali provi¬ zijo (Provision oder Commission), dogovorjeno navadno v odstotkih nakupljene oziroma prodane vrednosti. Potovalni opravniki ali agenti. Da svoje rokotvore ložje proda, poslužuje se čestokrat obrtnik »potovalnih opravnikov" (Geschaftsreisender) ali „agen.tov“, to je oseb, ki prejemajo za. obrtnika naročila po uzorcih in ki mu ob enem naznanjajo, kako stoji kupčija z njegovimi rokotvori na domačem ali tujem trgu. Tudi potovalni opravniki dobivajo navadno za svoj trud opravnino. Nakupni račun (Einkaufsrechnung) ali faktura (Factura). O nakupljenem blagu dobi obrtnik od trgovca ali od svojega 1 2 opravnika račun, „nakupni račun 11 ali „faktura“ imenovan, v katerem je navedena množina in cena blaga, kako je blago zavito (zavojnina — Emballage), mogoči stroški za voznino, carino, zavarovalnino i. t. d. Na podlagi te fakture, vštevši še vse stroške, ki jih je imel pri dobavi blaga, mora obrtnik izračunati, koliko ga stane surovina. Prodajni račun (Verkaufsreclmung) ali faktura (Factura). Ravno tako pošlje obrtnik naročniku o poslanem rokotvoru račun, „prodajni račun 11 ali tudi „faktura“ imenovan. Pošiljalnica (Lieferschein), spremni list ali spremnica (Begleitschein), prejemni list ali prejemnica (Empfangschein), nasprotni list ali protipis (Gegenschein). Čestokrat pošlje obrtnik s poslanim blagom samo popis poslanega blaga, račun pa mu predloži še le pozneje; takov popis imenujemo „pošiljalnico“ (Lieferschein) ali „spremnico“ (spremni list — Begleitschein). Prejem blaga potrdi prejemnik v »prejemnici" (prejemnem listu — Empfangsschein). Navadno prejemnico sestavi pošiljatelj ih jo pošlje se spremnico prejemniku; prejemnico prejemnik samo podpiše in jo vrne prodajalcu. Tako prejemnico imenujemo na¬ sprotni list ali protipis 11 (Gegenschein). Proračun ali kalkulacija. Če je izgotovil obrtnik rokotvor, treba mu je določiti „prodajno ceno 11 (Verkaufspreis). To se zgodi s proračunom (Calculation), to je z računom, ki pove obrt¬ niku, koliko ga stane rokotvor, ako računa porabljeno surovino, plačilo delavcem in druge stroške; vse te stroške imenujemo „izdelne“ ali „tvorne stroške 11 (Erzeugungskosten). Nekaterih stroškov ni mogoče za vsak predmet natanko določiti; taki 'stroški so tako imenovani „upfavni stroški 11 ali „stroški za re¬ žijo (Regieauslagen), h katerim prištevamo najemnino, svečavo in kurjavo za delamo, davke i. dr. Take stroške prištevamo v določenih odstotkih k izdelnim stroškom in tako dobimo »iz delno 11 ali „tvorno ceno 11 (Selbstkostpn- oder Erzeugungspreis). Ako prištejemo za poslovni dobiček k tvorni ceni določene odstotke tvorne cene, dobimo „prodajno ceno 11 (Verkaufspreis). Ako delamo proračun, moramo se ozirati tudi na to, da je treba pii prodaji od cene nekoliko popustiti za rabat in za skonto, in daje treba plačati provizijo, ako prodaja naše rokotvore opravnik. 3 Čestokrat je treba napraviti proračun še prej, ko izgoto¬ vimo predmet, posebno pri večih naročilih, če hoče naročnik ceno vedeti že naprej. Pri takem proračunu je treba posebne pazljivosti, da si ne nakoplje obrtnik škode z napačnim prora¬ čunom Ceniki. Mnogi obrtniki imajo navado, da popišejo po dolo¬ čenem redu vse predmete, ki jih izdelujejo ali katere imajo v zalogi; take popise imenujemo „cenike“ (Preislisten, Preis- verzeichnisse, Preiscourantes), ako je zajedno navedena tudi cena, po kateri prodajajo svoje rokotvore. Cenike dajo tiskati in jih potem razpošiljajo svojim naročnikom in kupcem. Navedeno je v cenikih tudi, kako se blago plačuje, kako zavija, kako raz¬ pošilja i. t. d. Pridjane cene imajo praviloma -veljavo le za dan, katerega se je izdal cenik; to je tudi navadno izraženo z do¬ stavkom „ne da bi se vezal", „brez zaveze" (ohne Ver- bindlichkeit). Pošiljatev obrtnih rokotvorov. Blago, pripravljeno v raz¬ pošiljanje, zavije obrtnik v pripravne zavoje (zavojnino ali em¬ balažo 1 ) — Emballage) ter ga preda ali vozniku ali pa zavodu za prevažanje (železnici, parobrodu, ladiji na jadra ali pošti) ali sam, ali pa mu preskrbi to „odpravnik“ (Spediteur), to je oseba, ki se peča obrtnijsko z odpravljenjem blaga. Vozniku ali zavodu za prevažanje treba je z blagom vročiti tudi „vozni list" (Frachtbriei). Plačilo odpravniku imenujemo „odpravnino“ (Speditions : gebiir); plačilo pa, katero je treba plačati zavodu za prevažanje, „voznino“ ali „vozarino“ (Fracht). Voznino plačujemo na¬ vadno po težini, večkrat pa tudi po telesnim „prevoznih za¬ bojev", „nakladnih kosov" ali „tovorkov“ (Frachtstiicke, Colli). Po dogovoru plača voznino ali pošiljatelj ali pa prejemnik. Ako plača.voznino pošiljatelj, pravimo, blago pošiljamo „franko“ 2 ) ali »voznine prosto" (franco, frachtfrei). Ako ni bilo ničesar dogovorjenega, plača voznino prejemnik. Carina ali col. Ako dobivamo blago iz tujih dežel, treba je plačati na meji v državno blagajnico pristojbino, »uvozno carino" ali „uvoznino“ (Einfuhrzoll) imenovano. Pri nekaterem blagu ‘) francoski izraz = zavojnina. 2 ) italijanski izraz = prosto. 1 * 4 je treba plačati pristojbino tudi, ako ga izvažamo; to pristojbino imenujemo „izvozno carino 11 ali „izvoznino 11 (Ausfuhrzoll). Zavarovanje ali asekuranca. Da ne trpimo, škode, če bi se blago pri prevažanju poškodovalo ali če bi v zalogi zgorelo, zavarujemo ga proti škodi na prevažanju ali proti škodi na ognju. Zavarovanje (VersičherUng, Assecuranz) prejemljejo zavarovalna društva proti odškodnini, „zavarovalnina“ ali „pretnija 11 (Versicbcrungsgebiir, Pramie) imenovani. Zavarovalnina^ se plačuje v določenih odstotkih od zavarovane vsote. Pisano pogodbo, sklenjeno o zavarovanji, imenujemo „polico“ (Polizze). Poslovi za gotovino, poslovi na meno, poslovi na up. Kupec lahko račun takoj poravna in sicer, da plača račun ali v gotovem denarju, ali pa da izroči prodajalcu kakšno drugo protivrednost. Mi pravimo, kupčija se je vršila „za gotovino 11 (gegen bar) ali „na meno 11 (auf Tausch); v teh slučajih potrdi prodajalec prejem kupne vsote z izrazom „prejel“, „račun poravnan 11 ali „račun saldiran 11 (erhalten, saldiert) in podpiše to izjavo. Večkrat se pa dogodi, da kupec račun še le pozneje poravna in sicer navadno v času, že naprej določenem; mi pravimo, kupec je dobil blago „na up 11 (auf Credit, auf Zeit). Plačilna sredstva. Račun poravnamo „v gotovini 11 ali „v gotovem denarju 11 (in Bargeld, bar), ako plačamo se srebrom, z bankovci avstro ogerske banke ali pa z državnimi bankovci. Da izravnamo manjše vsote, rabi nam drobiž po 20, 10, 5, 4, 1 in l / 2 kr. Plačilo v gotovini nadomestujejo čestokrat »nakaznice 11 (Anvveisungen), to so pismena naročila dotičnemu zavodu (pošti, banki, železnici i. t. d ), da naj določeno vsoto izplača ali pa izterja, kakor n. pr. „poštne n akaznice 11 , (Postanwei- sungen) in „poštni nalogi 11 (Postauftrage). K nakaznicam moramo tudi prištevati „čeke“ (Checks), to so nakaznice na kakšpo banko, kjer imamo vloženo gotovo vsoto, s katero lahko raz¬ polagamo; v najnovejšem času se je razvilo posebno poslovanje s čeki poštne hranilnice. Tudi menica nam rabi jako pogostoma kot plačilno sredstvo. Obrtnik pošlje čestokrat blago vnanjim naročnikom s po¬ vzetjem (Nachnahmel, to je pošiljatelj naroči zavodu za prevažanje (pošti, železnici i. t. d.), da sme blago naslovljencu izročiti le tedaj, ako plača povzeto vsoto; to vsoto pošlje zavod za prevažanje 5 pošiljatelju. Večkrat se povzamejo samo „stroški“ (Spesen), to so izdatki za prevažanje; embalažo i. t. d. S povzetjem pošiljamo blago le v slučaju, da je naročnik s tem zadovoljen. Prodaja na up. Prodaja na up se lahko vrši na dvojen način: 1. Kupec obljubi ustmeno, da bode poravnal svoj dolg o določenem času. Prodajalec in kupec vpišeta si ta slučaj v svoje poslovne knjige, da ne pozabita o določenem času na pravi dolg, kupec ne, koliko ima plačati, prodajalec ne, koliko znaša terjatev; tako prodajo, in tak kup imenujetno »prodajo in kup na knjigo 11 (Verkauf aufs Buch, Kauf aufs Bucli) in dolg in ter¬ jatev „dolg in terjatev v knjigi" (Buchschuld, Buchforderung). 2. Kupec izroči prodajalcu dolžno pismo, v katerem se za¬ veže, kupljeno blago plačati o določenem času. Med trgovci in obrtniki so sedaj kot dolžna pisma jako običajne „menice".*) II. Kratek pouk o menicah. 1. Bistvo in razvrstitev menic. Menjopis ali menica je pismo, izrečno menica imenovano, v katerem se zavezuje izdatnik, plačati meničnopravno upravi¬ čenemu posestniku menice o določenem času na določenem mestu določeno vsoto ali sam ali pa po kaki tretji osebi. Menice pišemo navadno na menične golice (VVechselblan- quette), na katerih je že vtisnjen kolek po kolkovi lestvici I. Vendar smemo menice tudi pisati na vsak drug papir; v tem slučaju moramo prilepiti menici na hrbet postavno določeni kolek, katerega prekolkuje urad v to poklican („davkarija“ ali pa v večih mestih »kolkovni urad"). To kolkovanje se mora izvršiti prej, ko podpiše menico kaka stranka. Obrazec 1. predočuje nam menično golico; številke v golici zaznamujejo mesta, ka¬ tera je treba izpolniti, akd' izdamo menico. *) Ako izroči kupec prodajalcu za nakupljeno blago menico, moramo imenovati tak kup prav za prav kup na meno (Tauschkauf), ker da kupec prodajalcu protivrednost v menici. Ako bi kupec o določenem času ne poravnal dolžne vsote, tožil bode prodajalec kupca za menično vsoto, a ne za vsoto prodanega blaga. 6 Obrazec 1. Menična golica. i) L' / > dne 2 ) 18 3 ) ^ Za*) |l| & ).. plača e ) za to 1 ) . menico po naredhi 8 ) 1 .. vsoto od vrednost 1 °). in postav 1 *) . jo na račun 12 ) poročil 13 ) 14 ) . v 15 ) 16 ) Ov- t • v & a) Tuja ali potegnjena menica. (Der gezogene Wechsel). aa) Navadna potežka (Tratte). Marko Pavlinič v Ptuji kupi dne 1. februarja 1891. 1. od J. Vošnjaka, usnjarja v Šoštanji, usnja v vrednosti 250 gld. in sicer s pogojem, da se zaveže M. Pavlinič meničnopravno, porav¬ nati kupno vsoto v treh mesecih, to je dne 1. maja 1891. 1. Marko Pavlinič je pa tudi v kupčijski zvezi z F. Vani čem; trgov¬ cem v Celji, kateremu pošilja izgotovljeno obutev na prodaj, ter ima pri njem terjatev, ki znaša več kakor 250 gld. Marko Pavlinič napiše torej menico, v katerej poživijo F. Vaniča, naj plača J. Vošnjaku dne 1. maja 1891. 1. 250 gld., katero vsoto naj postavi na njegov (M. Pavliničev) račun. Vred¬ nost je on (M. Pavlinič) prejel od J. Vošnjaka v blagu; vse to pa bo še M. Pavlinič naznanil F. Vaniču v posebnem pismu. M. Pavlinič izpolni torej menično golico na sledeči način: Pri *) napiše rpesto izdatbe („V Ptuji 11 ). „ 2 ) in 3 ) napiše dan in leto izdatbe. „ 4 ) napiše menično vsoto sč številkami. „ s ) „ dan, katerega se naj plača menična vsota. „ 6 ) „ poziv na F. Vaniča, da naj plača menično vsoto („plačajte“). „ 7 ) „ , da je pričujoča menica prvi izvod. 7 Pri 8 ) napiše osebo, kateri naj plača menično vsoto („J. Vošnjaku 11 ). „ 9 ) „ menično vsoto z besedami. „ 10 ) „ , da je prejel vrednost od J. Vošnjaka v blagu. „ n ) „ poziv, postaviti menično vsoto v račun. „ 13 ) in 13 ) napiše, da bode F. Vaniču poslal poročilo („po poročilu 11 ). „ 14 ) in 16 ) napiše nadpis F. Vaničev. „ 16 ) se podpiše M. Pavlinič. Menica se torej glasi, kakor kaže obrazec št. 2. obrazec 2. Potegnjena menica ali potežka. .9? cPtuji dna /, fcthitaja IS'?/. I. Za s so gl?. 3>m /. ./naj* / sgi. L plačajk za to pivo menico po naredbi ... 3. ZVeSnjafia vsoto od 5>vc ztc poticoet gol?. vrednost v Slogu in postavik . jo na račun po. poročilu d}apelu cf. ^Vaniču y (Sol/ i . (DlCaifto cPavlinii. Tako menico imenujemo »potegnjeno menico 11 ali „po- tezko 11 (gezogener Wechsel, trassierter Wecbsel, Tratte). Marko Pavlinič pošlje to menico J. Vošnjaku, ob enem pa F. Vaniču poročilo, da je potegnil na njega menico; to poročilo je za F. Vaniča jako ugodno, da si ve pripraviti za 1. maj po¬ trebno vsoto. Marko Pavlinič, ki je menico izdal ali potegnil, je izdat- nik, poteznik, menjopisnik ali trasant 1 ) (Aussteller, Tras- sant); on je meničnopravno zavezan skrbeti za to, da bode F. Vanič menico sprejel in o svojem času plačal menično vsoto, in ‘) italijanski izraz == poteznik. 8 sicer tako, da mora dati J. Vošnjaku popolno odškodbo, če ne bi plačal F. Vanič določene vsote. F. Vanič, katerega M. Pavlinič pozivlje plačati določeno vsoto, na katerega je torej potegnil menico, je „napoteznjenec“, „p o t e z n j e n e c“ ali „t r a s a t“*) (Bezogener, Trassat). J. Vošnjak, ki ima prvi menico v rokah in jo lahko tudi pošlje kakemu trgovskemu prijatelju mesto gotovine, je „prvoim- nik“, »pošiljatelj" ali „remitent“ * 2 ) (Remittent). Pri tuji menici so torej tri glavne osebe, namreč tras ant, trasat in remitent. S tem, da je M. Pavlinič pozval F. Vaniča plačati 250 gld., ni še F. Vanič za ničesar zavezan. Ker pa hoče J. Vošnjak vedeti, je li voljan F. Vanič plačati dne 1. maja na račun M. Pav¬ liničev 250 gld,, predloži (praesentieren) mu menico v podpis ali v vsprejem. J. Vošnjak je „predložitelj ali „prezentant“ 3 ) (Praesentant). Ker je F. Vanič voljan plačati določeno vsoto, podpiše menico ali on jo vsprejme ali prejme (acceptieren); on je sedaj „vsprejemnik“, „prejemnik“ ali „akceptant“ 4 ) (Accoptant). S tem, da je F. Vanič menico vspitejel, zavezal se je meničnopravno, plačati v Celji dne 1. maja 1891. 1. vsakemu meničnopravno upravičenemu lastniku menice 250 gld. proti izro¬ čitvi menice. Za plačilno mesto velja Celje, ker je to mesto na¬ vedeno pri trasatu (F. Vaniču); Celje velja ob jednem kot biva¬ lišče F. Vaničevo. Ko bi F. Vanič ne plačal menične vsote o svojem času, postopa se proti njemu meničnopravno; tudi M. Pavlinič sme postopati proti njemu meničnopravno, ko bi bil plačal on menično vsoto. Akceptant je glavni menični dolžnik. Obrazec vspre- jete menice sledi pod št. 3. ‘) italijanski izraz = poteznjenec. 2 ) latinski izraz = pošiljatelj. :l ) latinski izraz = predložitelj. 4 ) latinski izraz = vsprejemnik. 9 Obrazec 3. Vsprejeta potežka. P aPtuji dne /, fctuiaija 18 91. I. Z) Tuja menica .,po lastni naredbi“ali „nalastni zaukaz“. (Wechsel an eigene Ordre). Menico bi bil lahko izdal tudi J. Vošnjak. Pozval bi bil v njej Marko Pavliniča-, naj plača 250 gld. njemu (J. Vošnjaku) samemu, ter bi mu jo poslal v podpis z opazko, da naj postavi menično vsoto v njegov račun, ne da bi še čakal posebnega poročila. Ker ostane menica pri J. Vošnjaku, označi se to v menici z izrazom „vrednost- pri meni" (Wert in mir selbst). Ako vsprejme Marko Pavlinič menico, zaveže se menično- 'pravno, plačati vsakemu meničnopravno upravičenemu’posestniku menice dne 1. maja 1891. 1. 250 gld. proti izročitvi menice, to pa v Ptuji, ker je to mesto navedeno pri trasatu; Ptuj smatra se ob jednem za bivališče M. Pavliniča. Obrazec 4. nam predoči vsprejeto tujo menico po lastni naredbi. 10 Obrazec 4. Potežka po lastni naredbi. 21 kostanji dne . 18 si I. Za 250 Ljlb. za to .pivo. menico L maja (SS!.. /. po navedbi vsoto od vrednost pii imni in postanih . jo na račun .fe?. poročila <£jL'AnVč. Veinjafi. Menico je napisal, izdal ali potegnil J. Vošnjak; on je „izdatnik“, „poteznik“, „menjopisnik“ ali „trasant“; on je menico postavil po svoji Jastni naredbi 11 , on je torej ob enem „prvoimnik“, »pošiljatelj" ali „remitent“. Marko Pavlinič, na katerega je-potegnil menico J. Vošnjak, je »napoteznjenec", „poteznjenec“ ali »trasat 11 . . Tudi tukaj so tri glavne osebe, namreč tras ant, trasat in remitent; a trasant in remitent ste identični osebi. Ko bi M. Pavlinič ne plačal menice o svojem času, postopa proti njemu J. Vošnjak meničnopravno. ac) Potegnjena lastna menica ali lastna potežka. (Trassiert-eigener Wechsel.) Marko Pavlinič bi se bil peljal sam v Šoštanj ter bi si bil izbral usnja in bi napisal tam menico, v katerej pozivlje samega sebe, da naj plača J. Vošnjaku 250 gld. Zapisal bi bil tudi, da je vrednost v blagu prejel. Ker je trasat (Marko Pavlinič je trasant in trasat) o celi kupčiji itak obvesten in ker ne bode trasat trasatu ničesar zapisal ne „v dolg 11 ne „na korist 11 , ostane.prazen prostor za postavljenje v račun in za poročilo. Pri 14 in 15 napiše svoj nadpis, in ker stoji pri nadpisu „Ptuj“, plačljiva je tudi menična vsota v Ptuji. Mesto izdatbe in plačilno mesto ste torej različni. 11 Menica se glasi: Obrazec 5. Lastna potežka. 2W ”‘ a j a < s ?l- !■ plačaj^ za to . p™°. menico S tem, da je Marko Pavlinič menico podpisal, zavezal se je meničnopravno, plačati menično vsoto na svojem bivališči v Ptuji. Menico je napisal, izdal ali potegnil M. Pavlinič, on je torej „tra- sant“; M. Pavlinič je pa tudi „trasat“, ker se pozivlje, plačati menično svoto. J. Vošnjak, kateri ima prvi menico v rokah ter jo tudi lahko pošlje mesto gotovine, je remitent. Tudi tukaj so tri glavne osebe, namreč trasant, trasat in remitent; a trasant in trasat ste identični osebi. Menica, kjer sta. trasant in trasat identični osebi, in kjer je plačilno mesto različno od mesta izdatbe, je „potegnjena lastna menica 11 ali „lastna potežka" (trassiert-eigener Wechsel. Iz teh primerov je razvidno: Tuja ali potegnjena menica je pismo, izrečno menica imenovano, v katerem pozivlje trasant trasata, naj plača remitentu določeni dan na določenem mestu določeno vsoto proti izročitvi menice. Bistvene potrebščine .tuje menice šo navedene v členu 4. občne menične postave z dne 25. jan. 1850. L; te so: 1. v menici sami mora biti navedeno, da je menica, ali če se naredi menica v kakem tujem jeziku, kongruentno ime tujega jezika (v nemščini »MTechsel"), po navedbi vsoto od 12 2. navedena mora biti plačljiva vsota; 3. navedena mora biti oseba ali tvrdka, kateri ali „po na" redbi“ („na zaukaz 11 , „ordro“) katere je treba plačati dolžno vsoto, to je naveden mora biti remitent (pošiljatelj, prvoimnik). 4. zaznamovan mora biti čas, o katerem je treba plačati menično vsoto; plačilni čas, za celo vsoto eden in isti, sme so le ustanoviti: a) na kak določen dan, n. pr. dne 1. maja, primo aprila, medio februarja, ultimo marca; primo je vsekdar 1. dan, medio 15., ultimo pa zadnji dan dotičnega meseca. b) na vid, na pokaz, na pogled ali na voljo (auf Sicht, auf Vorzeigung), a vista 1 ), a piacere 2 ); take menice dospejo v plačilo istega dne, katerega se predočijo trasatu; c) na določen čas po pokazu; d) na določen čas po izdatbi (od današnjega dneva, dato, a dato, de dato — von dato); e) na dan kakega sejma ali tržnega dneva; 5. menico mora se svojim imenom ali se svojo tvrdko pod¬ pisati trasant (izdatnilc, poteznik); 6. treba je, da se navede izdatbe kraj, dan, mesec in leto; 7. navedena mora biti oseba, katera naj plača menično vsoto, to je naveden mora biti trasat (poteznjenec, napoteznjenec); 8. navedeno mora biti mesto, kjer se naj plača menična vso,ta; mesto, navedeno pri impnu ali tvrdki trasatovi, smatra se za plačilno mesto, ako ni plačilnega mesta posebej navedenega; ob enem se smatra to mesto tudi za bivališče trasatovo. Opombe. Ad 2. Ako je plačilna vsota navedena s črkami in se šte¬ vilkami, velja pri razliki vsota, navedena s črkami. Ako je vsota navedena večkrat s črkami, ali večkrat se šte¬ vilkami, velja pri razliki manjša vsota (člen 5. m. z.) Ad. 3. Trasant lahko postavi samega sebe za remitenta (glej obrazec 4.); take menice imenujemo menice „na lastni zaukaz 11 ali „menice po lastni naredbi 11 (Wechsel an eigene Ordre) člen 6. m. z.). Ad 7. Izdajatelj postavi lahko tudi samega sebe za trasata, ako je mesto izdatbe različno od plačilnega mesta (glej obrazec 5.); p italijanski izraz = na vid, 'p italijanski izraz = na voljo. 13 take menice imenujemo „lastne potezke" (trassiert-eigene Wechsel — člen 6. m. z). h) Lastna menica (Eigener Wechsel). Marko Pavlinič bi se bil tudi lahko meničnopravno zavezal, da bi bil kar naravnost izjavil, da bode plačal on 250 gld. V to svrho bi moral dopolniti menično golico na sledeči način: pri x ) 2 ) 3 ) napiše kraj, dan in leto izdatbe, „ menično vsoto se številkami, „ dan, katerega bo plačal, „ izjavo, da hoče plačati („plačam“), „ da je to jedina menica, „ ime Vošnjakovo, kateremu bo plačal dolžno vsoto, „ dolžno vsoto s črkami; „ ' da je prejel vrednost v blagu, „ u ), 12 )> 13 )> 14 )*)> 15 )**) ostane prazno. „ 18 ) se podpiše. 4 ) 5 ) li ) 7 ) 8 ) 9 ) l0 ) Marko Pavlinič, ki je menico napisal, izdal ali potegnil, je „menjopisnik“, „izdatnik“, „poteznik“ ali „trasant“; *) Pri '14 se napiše čestokrat „Sola (jedinica) meni samemu 11 ali „Meni samemu", to je: Sola se naj predloži meni.samemu v plačilo. **) Pri 15 napišemo v tem slučaju tudi trasantovo bivališče. 14 on se je se svojim podpisom meničnopravno zavezal, plačati dne 1. maja J. Vošnjaku 250 gld., to pa v P tuj i, kjer je izdal menico; Ptuj se smatra tudi za bivališče Pavliničevo. J. Vošnjak, ki ima prvi menico v rokah ter jo lahko tudi mesto gotovine pošlje kakemu trgovskemu prijatelju, je „prvoimnik“, „pošiljatelj“ ali „remitent“. Pri lastni menici ste torej dve glavni osebi, trasant in remitent. Iz vsebine lastne menice je razvidno: Lastna menica je dolžno pismo, v katerem se zaveže trasant, da plača remitentu na določenem mestu določeni dan določeno vsoto proti izročitvi dolžnega pisma. V prejšnjem primeru sicer ni navedenega plačilnega mesta; plačljiva je. potem menica tam, kjer se je izdala, kar določuje č’en 97. m. z. Mesto Izdatbe velja vsled določbe istega člena tudi za bivališče trasantovo. Bistvene potrebščine lastne menice so navedene v členu 96. meničnega zakona; te so: 1. v menici sami mora biti navedeno, da je menica, ah v tujem jeziku kongruentno ime tujega jezika; 2. navedena mora biti plačljiva vsota; 3. navedeno mora biti ime osebe ali tvrdke, kateri ali „po naredbi“ („na zaukaz", „ordro“) katere je treba plačati dolžno vsoto, to je naveden mora biti remitent (pošiljatelj, prvoimnik); 4. naveden mora hiti čas, katerega bo treba plačati me¬ nično vsoto; 5. podpisan mora biti trasant (menjopisnik, izdatnik, po- teznik) sč svojim imenom ali sč svojo tvrdko; 6. treba je, da 'se navede izdatbe kraj, dan, mesec in leto. Opombe. Ad 2. Ako je plačilna vsota navedena s črkami in se šte¬ vilkami, velja pri razliki vsota, navedena s črkami. Ako je vsota navedena večkrat s črkami ali večkrat se številkami, velja pri razliki manjša vsota. Ad 4. Plačilni čas, za celo vsoto eden in isti, sme se le ustanoviti na načine, kakor pri tujih menicah (glej 4. točko bistvenih potrebščin tuje menice). 15 c) Udomljene menice. (Domicilwechsel). Tuja menica v obrazci 3. je plačljiva v Celji, ker je Celje bivališče F. Vaniča. Vošnjaku pa bi ljubše bilo, da se mu plača menična vsota v Šoštanji, in ker ima F. Vanič tudi večkrat posel v Šoštanji, zadovoljen je s tem, da je menična vsota plačljiva na tem mestu. Pavlinič dostavi torej pri izdatbi, da je menična vsota plačljiva v Šoštanji, to je on, „udomi“ (domicilieren) menico v Šoštanj. Ako F. Vanič v Šoštanj udomljeno menico podpiše brez kakega dostavka, zavože se meničnopravno, da bode plačal menično vsoto sam v Šoštanji. Od M. Pavliniča v Šoštanj udom- ljena in od F. Vaniča vsprejeta menica se torej glasi: Udomljena potežka. Ni pa treba F. Vaniču samemu iti v Šoštanj; ker ima v Šoštanjski posojilnici vloženo večo vsoto denarja, dogovoril se je sč Šoštanjsko posojilnico, da plačuje ona od njega (F. Vaniča) vsprejete menice. On dostavi torej pri vsprejemu, da je menična svota plačljiva pri Šoštanjski posojilnici. Šoštanjska posojilnica, pri katerej se je treba oglasiti radi plačila, je „udomljenec“, „domovalec“ ali „domicilijat “ 1 ), F. Vanič, ki je imenoval udomljenca, je udomitelj ali domicilijant 2 ). p latinski izraz — udomljenec. 2 ) latinski izraz = udomitelj. 16 Menica se glasi: Obrazec 8. Udomljena potežka, pri kateri je v sprejemnik dostavil udomljenca. V cftitji dne /, jel-maija 18?t, I. Za pid. Dm i. maja mi. I. plačajte. . za to .p« . menico | po narediti .S,. c tfa>ya6a ii . .vsoto od Dre sto petdeset ejclc. vrednost v Slapt in postav Me ...jo m račun, po poročili SJcspoču St. niču dTiai&c SPavlimi. V Sel/i, „menična vsota plačljiva 'A Žu/nč, ‘ (M v Soitanjč, /tjo/n / Ufi pir ,, (--Z,. M■ Ko bi bil M. Pavlinič vedel, da bode Šoštanjska posojilnica plačala v F. Vaničevem imenu menično vsoto, lahko bi bil tudi on dostavil, da je menična vsota plačljiva pri Šoštanjski poso¬ jilnici. V tem slučaju je M. Pavlinič „udomitelj“ ali „domi.cili- jant“ in Šoštanjska posojilnica „udomljenec“ ali „domicilijat“. Menica se glasi: Obrazec ‘J. Udomljena menica, pri kateri je izdatnik dostavil udomljenca. ‘V eStuji dtie I. fcfnlaija 18 9!. /. Za -250 pId. ČDne. I. maja IS 91 . I. plača jte ZU to pivo . menico po narediti . Sl,. c Vciniafia . vsoto od . Dve sto petdeset c/eld. vrednosti-. Slapu in postavite ... jo na račun pc. poročil,, Sjcspcdu Sf. ČSaniču V Gel/i , menična vsota plačljiva pil „SPcsojilnici“ v Soitan/i. / Me, BlZailio SPavlinič. 17 Vošnjak bi bil lahko zahteval, da se mora plačati menična vsota pri njem samem; v tem slučaju bi se udomila menica pri njem. Vošnjak je v tem slučaju udomljenec; ker pa je Vošnjak ob jednem tudi menični upnik, ima to udomljenje le pomen, da bode Vanič pri Vošnjaku plačal menično vsoto ali sam, ali pa dolg poravnal po kaki drugi osebi. Pri Vošnjaku udomljena menica se glasi: Obrazec 10. Pri pošiljatelju udomljena menica. Ravno tako bi se lahko udomila »potežka po lastni naredbi 11 , obrazec št. 4. Potežka je plačljiva pri M. Pavliniču v Ptuji. Ker pa je 1. maja v Celji semenj, in ker bode na ta semenj prišel tako Pavlinič, kakor Vošnjak, dogovorita se, da naj bo vsota plačljiva v Celji; v tem slučaju dostavi Vošnjak pri izdatbi pla¬ čilno mesto. Menica se glasi: 2 18 Obrazec 11. Udomljena potežka po lastni naredbi. dne . i. fcfiiujija . IS ?i. L /n 250 p . 'Tik I. maja /Set. I. . plciČajh . ZCl to . ;jnvc . m&flicO po naredbi . moji lastni vsoto od vrednost in postav ih . jo na račun .&e*. poročil a ijjospobu Sil. Pavliniču V Pt\ji y men iona vpeta plačljiva *'( r " Qy//. d^Lu&iič. VcSnjafi. S podpisom se je zavezal M. Pavlinič meničnopravno, da bode plačal sam menično vsoto v Celji. Ni pa treba M. Pavliniču iti v Celje, temveč on lahko na¬ prosi F. Vaniča v Celji, da plača za njegov račun'menično vsoto. To se označi v menici, kar lahko stori pri izdatbi Vošnjak, ako ve, kedo bode plačal menično vsoto v Celji, ali pa Pavlinič pri vsprejemu. Menica, katero je J. Vošnjak udomil v Celje, in v kateri je M. Pavlinič dostavil udomljenca, se glasi: Obrazec 12. Udomljena.potežka po lastni naredbi zudom- Ijencem, od vspiejemnika dostavljenim. 'p Scitanji (l)tC /• jeSenavja IS -I- I- /j(1 -50 (jf/č. . Pne, /. maja i$9f. /.. plača jh za to . pm menico | po naredbi . >neji lastni vsoto od A 3W ste patieset Ljclb. vrednost ph umi hi postav ih jo na račun &«* poročila Tjcspein Sil. Pavliniču P. OloSnjatl. V ....P/tuji, menična vpeta plačljiva d%Ltd*uč, . V....Qdji y .. vnenpana -vOv/a a/MČt/ v Čče/jt. 19 Ako bi Vošnjabu ne bilo po volji, iskati si denarja ne v Ptuji in tudi ne v Celji, lahko bi menico pri sebi udomil. V tem slučaju je Vošnjak domicilijant in domicilijat. Menica se glasi: Obrazec 13. Pri izdatniku udomljena potežka po lastni naredbi. | . SfiHanji (lile ./. fefmaija Iti ?/• /• Zn ~-0 m. /.. uK^a is?/, /. . plačajte za,to . .pivc . menico po naredbi . incjj lastni . vsoto od vrednost pii meni, in postav.ih . jo na račun .. poročila . (čjmpcbu.. dll.. ePaviin iču V dinji, manična vpeta plačljiva ^ein/als. pu bi ^jaflu.v šeitanji. g/ ^ Tudi lastna menica se lahko udoml Lastna menica št. 6. je plačljiva v Ptuji, ker se je izdala v Ptuji. Ako bi zahteval Vošnjak, da se naj plača menična vsota v Celji, dostavil bi to M. Pavlinič pri izdatbij .ako ne dostavi nobene osebe, ki naj bi plačala za njega, mora iti sam v Celje in tam plačati menično vsoto. Menica se glasi: Obrazec 14. Udomljena lastna menica. vrednost v filaguin postav /jo na račun . Sebinico meni parnemu V . maj l ična . vpe ta plačljiva . . v Qd.fi. .." / poročil / Sil azile cPav lir i ič. 20 Pavlinič pa lahko naprosi tudi Vaniča, da plača za njega menično vsoto; on udomi menico pri Vaniču. Pavlinič je udo- mitelj, Vanič pa udomljenec. Menica se glasi: Obrazec 15. Udomljena lastna menica z dostavljenim udomljencem. Ko bi Vošnjak zahteval,' da se mora plačati menična vsota pri njem samem, udomil bi M. Pavlinič menico v Šoštanj in do¬ stavil Vošnjaka za udomljenca. Menica se glasi: Obrazec 16. Pri pošiljatelju udomljena lastna menica. vrednost v JHac/u in postav ./ jo na račun / poročil / cfebinico ni^ni sainunn 'D cPtiiji) manična vsota plačljiva pvi 3. VcSujaliu v Sdtanji. tfavlimČ. 21 Iz teh primerov se razvidi: Ako ni plačilnega mesta posebej navedenega, je plačilno mesto za tuje menice bivališče trasatovo (obrazec št. 3. in 4.), za lastne pa mesto izdatbe (obrazec št. 6.). Večkrat je pa za stranke pripravnejše, določiti plačilno mesto, ki je pri tuji. menici različno od bivališča trasatovega, pri lastni pa različno od mesta izdatbe. Za plačilno mesto določiti mesto v navedenem smislu se pravi menico „udomiti“ (domicilieren), kar zamore storiti le menični izdatnik. Tuje menice, ki so plačljive na mestu, različnem od bivališča trasatovega, ter lastne menice, ki so plačljive na mestu, različnem od mesta izdatbe, so udomljene menice ali menice z domovanjem. Imamo torej udomljene tuje menice in udomljene lastne menice. Menice udomiti more le izdatnik. Ako ni iz potezkine vsebine razvidno, kdo naj plača na plačilnem mestu menično vsoto, in ako tudi pri vsprejemu ni določil take osebe trasat, smatra se za veljavno, da bode na plačilnem mestu plačal trasat sam. Ravno tako se smatra za veljavno pri udomljenih lastnih menicah, da, bode plačal menično vsoto na plačilnem mestu iz¬ datnik sam, ako ni pri izdatbi določil osebe, ki bo v njegovem imenu plačala menično vsoto. Čestokrat je navedena pri udomljenih menicah še oseba, pri kateri se je treba oglasiti na plačilnem mestu radi plačila; tako osebo imenujemo „domovalca“ „udomljenca“ ali „domi- cilijata 111 ) („Domiciliat“). Pri udomljeni lastni menici navede udomljenca izdatnik pri izdatbi (obrazec 15. in 16.); pri udomljenih tujih menicah pa navede udomljenca ali izdatnik pri izdatbi (obrazec št. 9., 10., 13.) ali pa trasat pri vsprejemu menice (obrazec št. 8., 12.). Oseba, katera navede udomljenca, je udomitelj ali domicilijant 2 ) (Domiciliant). Imamo torej udomljene menice z udomljencem in udomljene menice brez udomljenca... Menice se udomljujejo, ako je bivališče glavnega meničnega dolžnika (izdatnika lastne, oziroma vsprejemnika tuje menice) ‘) latinski izraz = udomljenec. a ) latinski izraz = udomitelj. 22 v trgovinsko-obrtnem ozira neznaten kraj, in bi radi tega težko bilo za meničnega posestnika, predlagati menico v plačilo. Me¬ nični upnik torej lahko zahteva, da se udomi menica na mesto, njemu v predlaganje pripravno. Menice so toraj: I. Tuje ali potegnjene menice (Fremde oder gezogene Wechsel) in sicer: 1. Navadne potezke (Tratten), 2. menice po lastni naredbi (Wechsel an eigene Odre), 3. lastne potezke (Trassiert-eigene Wechsel). II. 4. Lastne ali suhe menice (Eigene oder trockene Wechsel). III. Menice z domovanjem ali udomljene menice (Domicilierte Wechsel), in sicer: o. Udomljene tuje menice brez udomljenca (Domicilierte fremde Wechsel ohne benannten Domiciliat), 6. udomljene tuje menice z udomljencem (Domicilierte fremde Wechsel mit benanntem Domiciliat), 7. udomljene lastne menice brez udomljenca (Domicilierte eigene Wechsel ohne benannten Domiciliat), 8. udomljene lastne menice z udomljencem (Domicilierte eigene Wechsel mit benanntem Domiciliat)., .2. Običajne nebistvenosti. Da so menice veljavne, morajo imeti vse bistvene potrebščine, kakor smo jih zgoraj navedli (glej bistvene potrebščine tuje me¬ nice in bistvene potrebščine lastne menice). Navadno se pa nahajajo še na menicah dostavki, ki bi se slobodno izpustili, in menice bi še vendar bile pravomočne, kateri dostavki se pa pišejo na menice, ker so posebno v trgovskem prometu običajni. Take dostavke imenujemo nebistvene ali trgovske potrebščine menic; ti so: a) Dostavek, jedi menica „prva“ (prima), „druga“ (secunda) ali „tretja“ (tertia) i. t. d.*), ali če se je izdala menica le v jednem izvodu kot „jedina menica 11 . *) V slovenščini se slobodno rabijo slovenski izrazi prva, druga, tretja menica namesto latinskih, v oklepih se nahajajočih, ker ima tudi državni zakonik te izraze; ni pa tako jasno, če se smejo rabiti tudi v nemščini kongruentni izrazi, ker se nahajajo v nemški izdaji menične postave le latinski izrazi. 23 — Vzemimo potegnjeno menico v obrazci St. 2. M. Pavlinič mora dati J. Vošnjaku, ako to zahteva, več enako se glasečih menic; recimo, da mu je dal menico v dveh izvodih. Obe menici glasite se popolnoma enako, razun izrazov »plačajte za to prvo m'enico“ in »plačajte za to drugo menico". Ker sta prvi in drugi menični izvod prav za prav le jedna menica, treba je F. Vaniču vsprejeti oziroma plačati le jeden izvod, in M. Pavlinič je meničnopravno zavezan, preskrbeti vsprejem oziroma plačilo le jednega izvoda. Če je plačan jeden izvod (naj bo to prva ali druga menica), zgubi svojo moč drugi izvod (druga oziroma prva menica). Da se pa smatrata oba menična izvoda le kot jedna menica, morata biti zaznamovana v stiku, to je v menični zvezi besedi, kot „prva“, oziroma kot „druga“ menica. Ako nista oba izvoda označena na omenjeni način, smatra se vsak izvod kot menica za-se. Ako ima J. Vošnjak prvo in drugo menico v svojih rokah, hoče se prepričati, je-li voljan F. Vanič poravnati menično vsoto, ob jednem pa hoče tudi spraviti menico v promet. J. Vošnjak pošlje toraj prvo menico, kateri je na čelo zapisal „Za vsprejem namenjena prva menica", svojemu bratu M. Vošnjaku v Celje s prošnjo, da predloži menico F. Vaniču v sprejem, ter da jo hrani tako dolgo, da se oglasi pri njem meničnopravno upravičeni posestnik druge menice. M. Vošnjak je predložil menico F. Vaniču v sprejem, Vanič jo je vsprejel, in M. Vošnjak hrani sedaj vsprejeto prvo menico. J. Vošnjak, ki je menico pri M. Vošnjaku v shrambo položil, je „položnik“ ali „deponent“ p (Deponent), M. Vošnjak, ki je menico v shrambo sprejel, je „hranilec“ ali „depozitar“ 2 ) (Depositar). Drugo menico, kateri je napisal na čelo „Za prevod name¬ njena druga menica" ter dostavil pod podpisom Pavliničevem „Prva menica za vsprejem pri M. Vošnjaku v Celji", ako bi pa že bil od svojega brata dobil poročilo, da je F. Vanič menico vsprejel, „Vsprejeta prva menica pri M. Vošnjaku v Celji", prevodi J. Vošnjak na Šoštanjsko posojilnico, Šoštanjska posojilnica pa na Celjsko (glej spodaj „menični prevod"), ki je sedaj menično¬ pravno upravičen posestnik druge menice. Celjska posojilnica P latinski izraz = položnik. 2 ) latinski izraz = hranilec. 24 se oglasi pri M. Vošnjaku, da ji izroči vsprejeto prvo menico, to pa pred 1. majem, katerega je plačljiva menična vsota; recimo, da se je oglasila 20. aprila. M. Vošnjak izroči Celjski posojilnici prvo menico, na dragi menici prečrta besede „Prva menica za vsprejem pri M. Vošnjaku 11 ter zapiše ali nad ali pod nje „Prvo menico izročil Celjski posojilnici dne 20. aprila 11 . Dne 1. maja predloži Celjska posojilnica prvo in drago me¬ nico F. Vaniču v plačilo; prvo menico radi tega, ker je F. Vanič dolžan plačati menično vsoto le proti izročitvi vsprejete menice, drago pa radi tega, ker se Celjska posojilnica izkaže ž njo kot meničnopravno upravičeni menični posestnik. Prva in draga me¬ nica se glasite: Obrazec 17. V sprejem poslana prva menica, katero hrani po vsprejemu hranilec. £>a vopicjem namenjena piv a menica. -y čPtuji dne /. -IS /. d(l S50 .;/! -Sne - I. ■■■maja ISgl. L . 'pldCd 2tt to pivo . Ifl&fticO po naredbi . a.SJcSnjalla.. vsoto od Src >tc petdeset gcld- vrednost v Jl a qu in postaviu jo na račun. (jespedu V. P/a niču V (Belji . p C . poročilu Sli. cPcrv linic. 25 Obrazec 18. Prevodjena druga menica z dostavkom, kje se nahaja prva menica. pvivob 9V.. cPkuji dne . L. . fefiuLatja . 18 ?/. /. Zt(h S)viz /. maja IS9.J. /. pldCdik . 3d to . bvHCf.c. VienicO po navedbi g, VoSnja&a vsoto od vrednost v . Mari in postav. .ik . jo na račun .pc poročilu . (9jczp.cb.il. JF.. tyamču . dl C. cfavlinič. V (B&lji cfiiva menica za vspt&jem pii q) 1Z. ‘ZOcnijafiu v Gclji. Hrbet obrazca 18. o co V.' % S m 0 - 1 6 ^5 « o J co £ j-o ^ l-S | ;;ž 5 o Cb Cb S ^ 26 Obrazec 19. : Prevodjena druga menica, ko se je njenemu posestniku izročila prva menica. %a pievcb name njuna buija menica. SV SPtuji (1)1 (s l~ JeSzuatja 3-89/. I. 950 qlb. S)ne /. maja 1891. L . pldCdJtc . &a to . buicjc . menico po nat edbi . si. ‘VcSnja&a . vsoto od 'Prc ste petdeset ejeld. vrednost v Sla,ju in postav. ih jo na račun p C . poročilu Gjcspcbi l ST. SOaniču dlZ. SPav linic. j .p , Oalii pri M, Coljil ehvc menico izbočil Gc/jsfii posojilnici . Co -z e ^ .od V tem slučaju je zahteval J. Vošnjak od M. Pavliniča prvo in drugo menico, da je lahko poslal prvo v sprejem, drugo pa po prevodu spravil v promet. Z dvojniki (vsako drugo, tretjo i. t. d. menico imenujemo meničen dvojnik — Wechselduplicat) olajšamo si toraj promet. J. Vošnjak bi pa tudi zahteval od M. Pavliniča menični dvojnik, ko bi se bilo bati, da se radi nemirnih časov zgubi menica na potu iz Ptuja v Šoštanj, ter bi radi tega naročil M. Pavliniču, 27 naj pošlje prvo menico po pošti, drugo pa s posebnim potom. V tem slučaju ima J. Vošnjak večo gotovost, da pride vsaj eden menični izvod v njegove roke. Razumeva se, da zamore J. Voš¬ njak zahtevati plačilo le na jeden izvod, če bi tudi prejel oba izvoda, samo da sta zaznamovana z dostavkom „plačajte za to prvo“ oziroma „drugo menico 11 . Vendar je običajno, da do¬ stavi Pavlinič na prvi menici „plačajte za to prvo menico (drugo ne)“, na drugi menici pa „plačajte za to drugo menico (prvo ne)“, ali pa tudi na prvi menici „plačajte za to prvo menico (ako še ni plačana druga) 1 ', na drugi pa »plačajte za to drugo menico (ako še ni prva plačana) 11 . Take do¬ stavke imenujemo „ovržne pristavke 11 ali „kasatorične klav¬ zule 11 (Cassatorische Clausel); taki dostavki so sicer običajni, vendar ne neobhodno potrebni, ker zgube vsled meničnega zakona (§ 67) vsi drugi izvodi svojo moč, ako je plačan le jeden izvod in ako so izvodi zaznamovani „ plačaj te za to prvo, druge i. t. d. menico 11 . Menici, kateri je M. Pavlinič J. Vošnjaku-radi sigurnosti poslal, se glasite: Obrazec 20. Prva menica z ovržnim. pristavkom. cčtuji dfld /, jcStuaja /. /m !• maja ISgl. /. plttCOijfo. 2M to pvvc TtiCllicO (^ U y C m) po navedbi 3. ^Vaujafia vsoto od vrednost 0 sta^u in postav u c jo na račun p C poročilu (P/Ospcbu cf.. Baniču . I v . edji . *" Sil. cPav linic. \ 28 Obrazec 21. Druga menica z ovržnim pristavkom. čPtuji dne I. pGuiaija 18 51 , I Za Shie. ./. maja. .189!.. I. plača ftc m to (ki nje menico po navedbi . Sl. ‘VoHnjatia . vsoto od vrednost ,v 61 aau in postav ih jo na račun . pc . poročil u . Sjcspcku .. St . ‘%'aniči) . V Sclji . Sli. Pavlinič. Izdatnik potegnjene menice mora izročiti pošiljatelju, ako zahteva, več enako se glasečih menic; da se pa ne smatra vsak izvod kot menica za-se, morajo izvodi zaznamovani biti v me¬ nični zvezi besedi kot prva (prima), druga (secunda), tretja (tertia) i. t. d. menica. Tudi prevodojemnik (glej spodaj prevod) sme terjati menični dvojnik; obrniti se mora v tem slučaju do svo¬ jega neposrednega prednika, ki se mora zopet obrniti do svojega neposrednega prednika i. t. d., dokler ne dojde naročilo do iz- datnika. Ako se izda menica le v jednem izvodu, imenujemo jo „jedino menico" (Sola-Wechsel). Ker se lastne menice ne izdajajo kot prve, druge, tretje i. t. d. menice, temveč le kot jedine menice v jednem izvodu, imenujemo „lastne menice" tudi Jedine menice", akoravno je tudi tuja menica lahko jedina menica, v slučaju namreč, da se izda le v jednem izvodu. Ker pa izdatnik tuje menice ne ve, ali mu ne bo treba pozneje izdati drugo, tretjo i. t. d. menico, je običajno, da zapiše na me¬ nico „plačajte za to prvo menico", da-si ne misli izdati druge, tretje i. t. d. menice; ravno tako je običajno, da zapiše izdatnik lastne menice „ plačam za to j edino menico". Iz zgoraj navedenih primerov je razvidno, da izdajamo me¬ nične dvojnike ali radi olajšave pri prometu, ali pa radi sigur¬ nosti. Promet si olajšamo z dvojniki, da pošljemo jeden izvod v sprejem, drugega pa spravimo s prevodom v promet. Večo 29 sigurnost dosežemo z dvojniki, ker si ž njimi zmanjšamo nevar¬ nost, da se menica zgubi, kar se posebno lahko zgodi pri pošiljatvr menic čez morje, pa tudi pri prometu na suhem za časa nemirov, vojske i. t. d. Čez morje pošljemo menične dvojnike z različnimi ladjami, na suhem pa po različnih potih. b) Nebistven je dalje dostavek „po naredbi", „na zaukaz", „na ordro“ (an die Ordre). V vseh navedenih obrazcih je Vošnjak menični prvoimnik ali pošiljatelj; on ima menico prvi v rokah, ter jo lahko pošlje kakemu trgovskemu prijatelju mesto gotovine, odstopivši mu vse svoje pravice, izvirajoče iz menice. Vzemimo menico št. 18. Tukaj je J. Vošnjak odstopil svoje pravice Šoštanjski posojilnici, ta pa Celjski. Omenjeni dostavek izrečno dovoli, da sme pošiljatelj odsto¬ piti kakemu drugemu menico in vse svoje pravice, izvirajoče iz menice; vendar sme to storiti tudi brez tega dostavka, ker je ta menični prenos utemeljen v bistvu menice. Lahko pa zabrani izdatnik menični prenos z dostavkom „ne po naredbi", „ne na zaukaz 11 , „brez prenosa", „brez prevajanja", „ne na ordro" ali s kakim drugim sličnim izrazom (glej spodaj „Menični prevod"). c) Nebistveno je tudi potrdilo, o prejeti vrednosti ali valuti. Izdatnik izda namreč pošiljatelju na korist menico, tako da dobi pošiljatelj o svojem času v menici določeno vsoto. Pošiljatelj mora toraj dati izdatniku neko protivrednost, ali pa zapiše iz¬ datnik pošiljatelju menično vsoto v dolg; in ta razmera, ali in kako vrednost je pošiljatelj dal izdatniku, označi se v menici. Navadne oblike, kako se to zgodi, so sledeče: „ vredno st ali valuto prejel" (Wert bar erhalten), ako je pošiljatelj menično vrednost v gotovini plačal; „vrednost v blagu" (Wert in Ware), ako je, pošiljatelj vrednost v blagu dal; „vrednost v saldu" (Wert in Saldo), ako sta pošiljatelj in izdatnik medsebne račune sklenila, in ako računi pokažejo, da ima pošiljatelj terjatev pri izdatniku; „vrednost v računu" (Wert in Rechnung), ako imata medsebne račune, in ako izdatnik še ni nobene vrednosti prejel, da je toraj zapisal vrednost pošiljatelju v dolg; „vrednost v menicah" (Wert in Wechseln) ali „vrednost zmenjala" (Wert gewechselt), ako je pošiljatelj vrednost v menicah dal; pred¬ nost od gospoda N. N." (samo začetne črke imena osebe ali ^ tvrdke, ki je vrednost dala — Wert von Herrn N. N.), ako je 30 poravnala vrednost kaka druga oseba v pošiljateljevem imenu, kar se čestokrat prigodi, ako kupi pošiljateljev dolžnik menico in jo postavi takoj po „naredbi pošiljateljevi 11 (glej obrazec št. 22.); „vrednost v računu N. N. 11 (Wert in Rechnung N. N.), ako je naročila oseba, stoječa z izdatnikom v odprtem računu, po¬ slati pošiljatelju menico, postavljeno iakoj po naredbi pošiljateljevi, — tako menico imenujemo „naročilno rimeso 11 (Commissions- rimesse, glej obrazec št. 23.); „ vre dno st pri meni 11 (Wert in mir selbst) pri menicah po „lastni naredbi 11 , ker sta izdatnik in pošiljatelj identični osebi in ostane toraj menica sprva pri izdatniku. Potrebno se nam zdi, razjasniti samo dva slučaja: Mi imamo zopet pred seboj dolg mej M. Pavliničem in J. Vošnjakom. Pav¬ linič se noče meničnopravno vezati, vendar pa mora dati J. Voš- njaku menico, za katero bode gotovo dobil dne 1. maja 250 gld. On gre toraj k „Hranilnemu in posojilnemu društvu v Ptuji“, položi tam potrebno vsoto in dobi za njo menico, katero je po¬ tegnilo Hranilno in posojilno društvo 11 na „Šoštanjsko posojilnico 11 in jo postavilo po naredbi J. Vošnjaka; v tej menici označi tudi „Hranilno in posojilno društvo 11 , da je prejelo vrednost od Marka Pavliniča (M. P.), in pozivlje „Šoštanjsko posojilnico 11 , postaviti vrednost na njegov (Hranilnega in posojilnega društva) račun, to je njemu (Hranilnemu in posojilnemu društvu) zapisati v dolg. To menico pošlje M. Pavlinič J. Vošnjaku. Menica se glasi: Obrazec 22. Pošiljateljev dolžnik kupi menico, že po naredbi pošiljateljevi postavljeno. Za c 25C 0b. menico vsoto od .-iv cptuji . dne ./, fethuaija . 18s{. L . mqja... plačajte. za to po naredbi . 3. ZVcinja&a vredndstcbj.912.cP.in postavite jo na račun poročila . Slavili posojil,niči . Hranilno in posojilno društvo v Šesta,pL .. v Ptuji: 3)i. of. dmhla j S oy lavna tc/jotva. '-i. OsJU/ J 31 Marko Pavlinič bi imel pri »Hranilnem in posojilnem društvu 'v Ptuji“ do določene meje kredit, s katerim lahko poljubno raz¬ polaga. On gre toraj k , .Hranilnemu in posojilnemu društvu" ter mu naroči, naj pošlje J. Vošnjaku menico za 250 gld. Hra¬ nilno in posojilno društvo potegne toraj menico na Šoštanjsko posojilnico po naredbi J. Vošnjaka, v katerej tudi navede, da je zapisalo vrednost na račun Marka Pavliniča (M. P.), in pozivlje Šoštanjsko posojilnico, zapisati vrednost na. njegov (Hranilnega in posojilnega društva) račun. Menica se glasi: Obrazec 23. Naročilna rimesa. ‘V. iPtuji dne /, fdkuaija 1891. I. Za -250 jlo. . d>m . L . maja .jsgi... I. . p/a čajk. za to . jmo. . menico po naredbi . g. Vo&ijafa . vsoto od sle pctScsd \ vrednost v..toL M Jtin postav ju jo na račun fes poročila Slavm posojilnici . Hranilno in posojilno društvo j V S pitanji, . . v l J tuji: Sl. drnca uka Qs(L OSdvtimčtč dsfjotva. d) Nebistven je dalje dostavek, komu naj trasat vsprejeto oziroma plačano vsoto zapiše v dolg. S tem, da trasat vsprejme oziroma plača menico, postane za menično vsoto izdajateljev upnik; zapisal bode torej menično vsoto izdajatelju v dolg. Več¬ krat se pa'prigodi, da potegne izdajatelj menico po naročilu kake tretje osebe; v tem slučaju zapiše trasat vsprejeto, oziroma plačano vsoto v dolg osebi, ki je naročila potegniti menico. Take „n ar o čil n e potezke 11 (Commissionstratten) so navadne v prekmurskem trgovstvu. N. pr.: Trgovec A v Ameriki ima pri Avstro-ogerski banki na Dunaji naloženo večo vsoto denarja, ali pa ima pri nji do določene meje kredit, s katerim lahko poljubno razpolaga; ako kupi od trgovca B v Avstriji blago, naroči mu, naj potegne menico na Avstro-ogersko banko, ki naj zapiše me¬ nično vsoto njemu (trgovcu A) v dolg. 32 Te razmere, ali naj namreč trasat vsprejeto, oziroma pla¬ čano vsoto zapiše v dolg izdajatelju ali osebi, ki je naročila izdajatelju potegniti menico, označijo se tudi v menici z besedami: „in postavite jo (namreč vrednost) na račun", kar bi se moralo popolnoma glasiti „in postavite jo na moj račun" pri potezicah za lastni račun, ali pa z besedami: „in postavite jo na račun N. N.“ (začetne črke imena osebe ali tvrdke, ki je naročila potezko) pri naročilnih potezkah. V pojasnilo naročilne potezke naj služi: M. Pavlinič naroči J. Vošnjaku, da naj potegne za poslano blago menico na hra¬ nilno in posojilno društvo v Ptuji“, kjer ima (namreč M. Pavlinič) na poljubno razpolaganje kredit do določene meje; kenpa J. Voš- njak gotovino takoj potrebuje, in ker je Šoštanjska posojilnica pri volji, dati mu za potezko na »Hranilno in posojilno društvo v Ptuji“ gotovino, postavi takoj menico po naredbi Šoštanjske posojilnice. V tej menici potrdi, da je vrednost od Šoštanjske posojilnice prejel in pozivlje »Hranilno in posojilno društvo v Ptuji“, zapisati vrednost v dolg M. Pavliniču (M. P.); vendar bode še »Hranilnemu in posojilnemu društvu v Ptuji“ posebno pismo poslal. Menica se glasi: Obrazec 24. Naročilna potežka. Sdtanji dne 1. ftfituaija IS 91. I. /jU 250 gib. Sljic. .y. uiaga ISoL I. plaCUjti Z(t to ptvc . ntOltCO po naredbi »Shocjilnia v SoSt pij %)nc l. maja /Sol. I. 'pldCdjfa Z/l to pivo //iO/licO po nared!// g. Vcinjafia vsoto od 5)vi >to pctbcsct gcl6. vrednost v Slogu in postavil j 6 na račun p 0 poročilu . GjOSpcbu Sr. . Baniču V Qclji . 31Zatfto //Pavlinič. £t. drnca fid poioll za d7l. oPavlinica. Obrazec 28. Hrbet. 45 Poroki J. Jerman, A. Jurca in Fr. Goričnik so tukaj sicer meničnopravno zavezani plačati menično vsoto, ako bi je ne plačal F. Vanič, oziroma M. Pavlinič ali J. Vošnjak, nimajo pa nobene meničnopravne pravice do nobene na menici podpisane osebe, in to tudi do osebe ne, za katero se je v dalo poroštvo. Ako bi moral n. pr. F. Goričnik Avstro-ogerski banki plačati menično vsoto, zadobil bi meničnopravno pravico s tem, da pre¬ vodi Avstro-ogerska banka menico na njega; da ne bi kaka stranka pri nji morebiti iskala odškodbe, dostavi ob jednem, da se ne veže meničnopravno. Menica se glasi: Obrazec 29. Hrbet. Na poroka prevodjena menica. („Sprednja stran, kakor št. 28.“) Ker je Fr. Goričnik zavezan Šoštanjski in Celjski posojilnici, ne bode se držal teh dveh zavodov, temveč J. Vošnjaka, ali pa vseh, ki so podpisali pred njim menico. Vendar bi se bila menica lahko sestavila že prvotno tako, da ne bi imeli poroki samo dolžnosti, temveč tudi pravice, to pa na sledeči način: J. Jerjnan potegne menico na F. Vaniča po naredbi M. Pavliniča; M. Pavlinič prevodi menico na A. Jurco, ta na J. Vošnjaka, ta na Fr. Goričnika, ta na Šoštanjsko poso¬ jilnico, ia na Celjsko, Celjska posojilnica pa na Avstro-ogersko banko. V tej menici ima Avstro-ogčrska banka ravno tisto varnost, kakor v prejšnji, ker so ji meničnopravno zavezane ravno tiste 46 osebe. Pri tej menici pa lahko išče odškodbo tudi Fr. Goričnik pri J. Vošnjaku, A. Jurci, M, Pavliniču, J. Jermanu ali pa pri Fr. Vaniču; A. Jurca jo lahko išče pri M. Pavliniču, Jermanu ali Vaniču; J. Jerman pa pri Vaniču. Menica, na katerej stoji Pav¬ liničev prevod na prvi strani, in na kateri je prevod A. Jurcin in Fr. Goričnikov nepopoln, glasi se: Obrazec 30. Sprednja stran. Menica s poroštvom, kjer poroki niso raz¬ vidni. ‘V šPtuji dne /• ftCiuaijci IS 91- {■ Za 25 0 c )/J . i, maja Mi I, plača jh .... ga to . fvoo. . menico po naredit . dTi. JPavUnjZa . vsoto od vrednost ... / in postav / jo na račun.. / poročil / j <$mpcbu jOaniČM . £J. Saunan, l. i. V Ce//1 %a~mo po naz&itfi €t. cfuzcc. L t. Obrazec 30. Hrbet. Tudi v obliki lastne menice bi se bile lahko vse osebe meničnopravno zavezale. Menico bi bil moral v tem slučaju 47 izdati F. Vanič ter postaviti pošiljateljem ,J. Jermana, ki prevodi menico na M. Pavliniča in potem dalje, kakor v prejšnjem slučaju. Menica, kjer so prevodi deloma popolni, deloma nepopolni, gla¬ sila bi se: Obrazec 31. Sprednja stran. Lastna menica z neočitnim poroštvom. Obrazec 31. Hrbet. Ker so menice zadolžnice, zahteva čestokrat menični upnik, da podpišejo menico z meničnim dolžnikom še druge osebe; vsako tako osebo imenujemo poroka (aval). 1 ) Poroštvo se lahko da za izdajatelja, za prejemnika in za prevodnika. Vsak porok i) Francoski izraz = porok. 48 je meničnopravno ravno tako zavezan, kakor oseba, za katero je poroštvo dal, in to tudi v slučaju, ko bi se bil podpisal tudi le „za poroka" (per aval). Porok pa nima nobene menično- pravne pravice, ter jo še le zadobi, ako se prevodi me. niča na njega. (Obrazec št. 29.) Radi tega se da le redkokrat poroštvo v tej obliki, navadno se prevodi menica na poroka, ki prevodi menico dalje, to pa le radi tega, da pride porokov podpis na menico. V tem slučaju poroštvo ni očitno, ker se je dalo v obliki prevoda. Ker se po¬ roštvo daje navadno v tej obliki, pomeni beseda „prevajati“ ali „žirirati“ tudi „poroštvo dati" ali ,,'biti za poroka 11 . Še na jeden način se da lahko poroštvo: Vzemimo menico štev. 4. J. Vošnjak zahteva od M. Pav¬ liniča, da sta mu za poroka A. Jurca in F. Vanič; on potegne radi tega menico na vse tri, to je na Pavliniča, Jurco in Vaniča. Ako podpišejo menico vsi trije, zavezani so mu tudi vsi menično¬ pravno. Menica se glasi: Obrazec 32. Menica s poroštvom. (Na dolžnika in po¬ roka potegnjena menica.) vrednost vu nmri in postav / jo na račun / poročil/ jjmpcbu CjU. aPavlimču v cPtuji (//att/nic. l- *. / „ 6t. dani T cPtuji 8. v Gdji Poroštvo za glavnega dolžnika se da lahko v obliki, da se potegne menica na glavnega dolžnika in na poroke, in da pod¬ pišejo menico glavni dolžnik in poroki. Tudi tukaj ni poroštvo 49 očitno in tudi tukaj nimajo poroki nobene meničnopravne pravice do glavnega dolžnika. V tej obliki izdavajo navadno posojilnice po Slovenskem svoje menice. 6. Glavni dolžnih, predniki in nastopniki. (Hauptschuldrier, Vormanner und Nachmanner). Vzemimo še enkrat tujo menico, obrazec 30., in lastno me¬ nico, obrazec 31. F. Vanič je „glavni menični dolžnik" (Haupt- schuldner), in to pri tuji menici kot vsprejemnik, pri lastni pa kot izdatnik. On je meničnopravno zavezan, plačati menično vsoto vsakemu meničnopravno upravičenemu posestniku. Od drugih na menici podpisanih oseb je podpisal J. Jerman menico prvi, in sicer pri tuji menici kot izdatnik, pri lastni pa .kot prevodnik; on je „prednik" (Vormann) M. Pavliničev in vseh sledečih pre- vodojemnikov, M. Pavlinič in vsi sledeči prevodojemniki so pa „nastopniki“ (Nachmanner) J. Jermanovi: Za Jermanom je pod¬ pisal menico M. Pavlinič, tako tujo, kakor lastno, prevajaje jo na A. Jurco; M. Pavlinič je prednik A. Jurcin in vseh sledečih prevodojemnikov, A. Jurca in vsi sledeči prevodojemniki pa na¬ stopniki Pavliničevi. Slično je A. Jurca prednik Vošnjakov, Voš- njak prednik Goričnikov, Goričnik prednik „Šoštanjske posojilnice", „Soštanjska posojilnica" prednik »Celjske posojilnice", Celjska poso¬ jilnica" prednik „Avstro-ogerske banke"; »Avstrd-ogerska banka" je nastopnik »Celjske posojilnice", »Celjska posojilnica" nastopnik »Šoštanjske posojilnice", »Šoštanjska posojilnica" nastopnik Go¬ ričnikov, Goričnik nastopnik Vošnjakov, Vošnjak nastopnik Jurcin. Pri vsaki menici je jeden glavni dolžnik, in sicer pri tuji menici vsprejemnik, pri lastni pa izdatnik. Od drugih na menici pod¬ pisanih oseb so nekateri predniki, drugi pa nastopniki; ali tudi je lahko kaka oseba, oziraje se na to osebo prednik, na drugo pa nastopnik. Pri tuji menici je izdajatelj prednik pošiljateljev in vseh sledečih prevodojemnikov, in vsak prevodnik je prednik vseh sle¬ dečih prevodojemnikov;, pošiljatelj pa je nastopnik izdajateljev, in vsak prevodojemnik je nastopnik vseh prejšnjih prevodnikov in tudi nastopnik izdajateljev. 4 50 Pri lastni menici je vsak prevodnik prednik vseh sledečih prevodojemnikov, vsak prevodojemnik pa nastopnik vseh prejšnjih prevodnikov; iz tega sledi, da pri lastnih menicah, katere se še niso prevodile, ni ne prednikov ne nastopnikov. 7. Dospetek (Verfallstag). Dan, katerega se mora menica plačati, ali' katerega menica zapade, ali katerega dospe v plačilo, imenujemo „plačilni dan 11 ali „dospetek“ (Zahlungstag, Verfallstag). Ako je v menici naveden določen dan kot plačilni dan, zapade menica s tem dnevom; medio ali sreda meseca je vsekdar 15. dan, primo ali začetek meseca je vsekdar 1. dan, ul tirno ali konec meseca pa zadnji dan dotičnega meseca. Menica, „glaseča se na pokaz“ (auf Sicht), dospe v plačilo pri pokazu. Taka menica se mora vsaj v teku dveh let po iz- datbi predložiti v plačilo, ako ni v menici naveden obrok za predlaganje, sicer izgubi menični posestnik meničnopravno pravico, iskati odškodbo pri prevodnikih in pri izdajatelju. Menica, glaseča se na določen čas po izdatbi (a dato), ali na določen čas po pokazu, dospe v plačilo: 1. Ako je rok naveden v dnevih, zadnji dan obroka; dan, katerega se je menica izdala., oziroma predložila, se ne šteje, mesec se pa vzame za toliko dni, kolikor jih ima. N. pr.: Menica, glaseča se na 20 dni po pokazu, predloži se v vsprejem dne 16. januarja; dospetek tej menici je 5. februar (15 dni januarja in 5 dni februarja). 2. Ako je rok naveden v tednih, v mesecih, ali v dobi, ob¬ segajoči več mesecev (leto, pol leta, četrt leta), tisti, dan plačil¬ nega tedna ali plačilnega meseca, ki se vjerna se svojim imenom ali po številu dni z dnevom, katerega se je izdala menica, ozi¬ roma predložila v. vsprejem; ako ni tega dneva v plačilnem mesecu, dospe menica v plačilo zadnji dan plačilnega meseca. Izraz pol meseca šteje se vsekdar za 15 dni; ako se glasi menica na več celih mesecev in pol meseca, šteje se 15 dni nazadnje. N. pr, Ako se menica glasi: „Dva tedna po pokazu plačajte* 1 , in ako se je menica predložila v vsprejem v pondeljek, zapade 51 drugi sledeči pondeljek. — Menica, glaseča se „Tri tedne od danes plačajte" in izdana v torek, dospe v plačilo tretji sledeči torek. — Menica, glaseča se „Tri mesece od danes plačajte" in izdana 3. februarja, zapade 3. maja. — Menica, glaseča se „Tri mesece po pokazu plačajte" in predložena v vsprejem 31. marca, zapade 30. junija, ker manjka 31. junij. — Menica, izdana 2. februarja in glaseča se: „Pol meseca a dato plačajte" — zapade 17. febru¬ arja. — Menica, glaseča se „Dva in pol meseca po pokazu pla¬ čajte" in predlagana v vsprejem dne' 20. februarja^ zapade dne 5. maja; ko bi pa bili 15 dni poprej šteli, zapadla bi menica v navadnem letu 7. v prestopnem pa 6. maja. S. Predlaganje v plačilo. O dospetku se mora menica predložiti v plačilo poteznjencu potegnjene, oziroma potezniku lastne menice. Posestnik menice s prevodi se spriča za lastnika menice sč sklenjeno, do njega segajočo vrsto prevodov. Prvi prevod mora toraj podpisan biti z imenom pošiljatelja, vsak sledeči prevod pa z imenom tistega, katerega imenuje prejšnji prevod kot prevodojemnika. Ako sledi nepopolnemu prevodu drug prevod, vzame se za veljavno, da je izdatnik drugega prevoda prejel menico po nepopolnem prevodu. Ako menični dolžnik plača menično vsoto, potrdi to menični posestnik menici na hrbtu z besedami „vsoto prejel", „pla- čano", „pour acquit‘ l1 ) (Wert erhalten) ter izroči menico plač¬ niku. Le v slučaju, da bi na hrbtu ne bilo zadosti prostora, napiše se ta pobotnica lahko tudi na sprednji strani. Ta pobot¬ nica je kolka prosta, ako še zadostuje za menico kolkovna pri¬ stojbina po kolkovni lestvici L Ako bi plačal menični dolžnik le del menične vsote, mora sprejeti tudi to vsoto menični posestnik, odpisati jo na menici ter na zahtevanje potrditi sprejem vsote na menični kopiji. Ako bi se pa o dospetku plačilo ne zahtevalo, in to tudi ne drugi delavni dan po dospetku, ima menični dolžnik položiti v shrambo pri sodniji menično vsoto na škodo in na stroške meničnega upnika. ‘) francoski izraz (izgovarjaj „pur aki“) = kot pobotnica. 4 * 52 9. Nazadovanje, kadar se ne plača. (Regress mangels Zahlung.) Če bi o dospetku glavni dolžnik (vsprejemnik tuje, oziroma izdatnik lastne menice) iz katerega si bode vzroka ne plačal menične vsote, ali če bi bil plačal samo del meničnega dolga, mora menični posestnik menico protestirati, to je pristojfio so¬ dišče 1 ) ali notar mu morata napraviti "pismo, protest 2 ) ali spri¬ čevalo imenovano, katero dokaže, da je menični posestnik pred¬ ložil glavnemu meničnemu dolžniku menico v plačilo, da pa glavni menični dolžnik ni plačal meničnega zneska, oziroma da je plačal le del meničnega dolga. Menica se sme protestirati plačilni dan, mora se. pa to storiti vsaj drugi delavni dan po dospetku. Me¬ nični posestnik je obvezan v teku dveh dni naznaniti pismeno svojemu neposrednemu predniku, da je menico protestiral, ki mora zopet v teku dveh dni o tem obvestiti svojega neposrednega prednika i. t. d. Menični posestnik ali prevodnik, ki opusti to poročilo, zgubi pravico do spodaj navedenih obresti in stroškov, tako da sme terjati le menični znesek. Menični posestnik, ki je protestiral menico in to tudi na¬ znanil svojemu neposrednemu predniku, sme zahtevati od katerega si bodi svojih prednikov in tudi od vsakega poroka, da mu plača: 1. neizplačano menično vsoto s 6% letnimi obrestmi, ra- čunjeno od dospetka, 2. stroške za protest in druge izdatke, 3. 1 / s % opravnine; menični posestnik pa mora izročiti plačniku 1. menico, 2. protest, 3. račun o navedenih vsotah, »po¬ vratni" 3 ) ali »nazajni račun" (Retourrechnung) imenovan, s pobotnico, napisano na povratnem računu. >) Okrožno sodišče ali po večih mestih kupčijsko sodišče. a ) latinski izraz =' odpor, upor, tukaj toliko kakor pismo, katero dokaže, da se je dolžnik upiral plačati menično vsoto. 3 ) Ker se menica vrača po obratnem potu k izdajatelju, imenujemo račun, s katerim se menica vrne, povratni račun. 53 Vsak prevodnik, ki je plačal menico, ali ki jo je prejel kot »poslatino" 1 ) ali „rimeso“ 2 ), sme zahtevati od katerega si bodi svojih prednikov, da mu plača: 1. povratni račun ali vsoto, ki se je poravnala z rimeso s 6% letnimi obrestmi, računjeno od dneva, ko je plačal menično vsoto ali prejel menico mesto gotovine; 2. stroške, katere je imel; 3. 1 / s °/o opravnine. On pa mora plačniku izročiti menico, protest in povratni račun s pobotnico, napisano na povratnem računu. Pravico meničnega posestnika, ki je protestiral menico, kakor tudi pravico prevodnika, ki je plačal menično vsoto, za¬ htevati od katerega si bodi svojih prednikov, da mu plača me¬ nično vsoto s vsemi stroški, zgoraj nadrobno navedenimi, ime¬ nujemo pravico iskati odškodbo, ali „pravico nazadovanja", tudi „pravico regresa" 3 ) (Regressrecht); menični posestnik ali prevodnik, ki išče odškodbo, je „odškodojemnik“, nazado¬ val ec" ali „regresant“ (Regressnehmer); vsak prednik pa, pri katerem sme odškodojemnik iskati odškodbo, je „nazadbni dolžnik" „odško do valeč" ali „regresat“ (Regresspflichtig). Vsak prevodnik, ki je odškodoval kakega nastopnika, sme izbrisati na menici svoj prevod in tudi prevode svojih nastopnikov. Za primer povratnega računa naj nam služi sledeči slučaj: Vzemimo menico št. 30. Avstro-ogerska banka je predložila dne 1. maja menico v plačilo; ker F. Vanič ni plačal menice, napravi ji c. kr. notar protest, kar Avstro-ogerska banka takoj Celjski posojilnici naznani. Celjska posojilnica ima pri Avstro- ogerski banki svoj konto; naprosi jo toraj, naj ji zapiše povratni račun v dolg, kar stori Avstro-ogerska banka dne 13. V. ‘) Prevodnik je namreč lahko v kupčijski zvezi s kakim nasled¬ nikom, kateri mu je poslal menico mesto gotovine; tako menico imenu¬ jemo „poslatino“. h italijanski izraz = poslatina. “) od latinskega izraza „regredior“ = nazaj hoditi. 54 Povratni račun se glasi: 30 33 Povratni račun. Povratni račun za Celjsko posojilnico o menici za 250 gld., katero je potegnil J. Jerman v Celji na F. Vanica v Celji po naredbi M. Pavliniča , menična vsota, plač¬ ljiva dne 1. maja 1801. L, in katero je prerodil pošiljatelj na A. Jurco, ta na J. Vočnjaka, ta na F. Goričnika, ta na Soštanjslco posojilnico, ta na Celjsko posojilnico in ta na nas; mi smo to me¬ nico predložili v pAačilo in jo radi neplačanja menične vsote pro¬ testirali. Menična vsota . 250 '— gld. Obresti d 6°/ 0 za 12 dni . 0'50 Protest radi neplačanja . 4 '— Provizija d * 1 2 3 4 / 3 0 / 0 . 0'88 Poštnina . 0'50 255-83 ~gld. to je: Dvestopetinpetdeset goldinarjev 83 kr., katero vsoto smo zapisali Celjski posojilnici v dolg. Dunaj, dne 13. maja 1891. I. Avstro-ogerska banka: Mosser, gener. ravnatelj. Povratni račun torej obsega: 1. Naslov »Povratni račun"; 2. popis protestirane menice v glavnih točkah in vzrok protesta; 3. račun sam; 4. konec, ki obsega: vsoto povratnega računa z besedami; kako se je odškodoval odškodojemnik, ali je zapisal odškodovalcu vsoto samo v dolg, ali pa morebiti potegnil na njega menico, „nazajno menico" (Riickwechsel) imenovano, ali če je odškodo- 55 valeč menično vsoto v gotovini poravnal; kraj in datum povrat¬ nega računa in podpis odškodojemnika. Ko bi n. pr. Celjsko posojilnico J. Jerman dne 19. V. v go¬ tovini odškodoval, izročila bi mu Celjska posojilnica sledeči po¬ vratni račun: obrazec 34. p ovra tni račun prevodnika. Povratni račun za gospod J. Jermana. Iznos povratnega računa Avstro-ogerske banke na Dunaji z dne 13. V. 1891. 1 . 255-83 gld. Obresti d 6°/ 0 za 6 dni . 0-26 Opravnina d 1 / s °/o (185 256-94 gld. to je: Dvestošestinpetdeset goldinarjev, 94 krajcarjev, katero vsoto smo v gotovini prejeli od gospod J. .Jermana v Celji. Celje, dne 19. maja 1891. I. Posojilnica v Celji: Dr. J. Dečko 1 Dr. J. drnec j uda ravnateljstva. 10. Meničnopravna zamuda in zastaranje meničnopravnih pravic. Vzemimo zopet menico št. 30. Če o dospetku ne plača glavni dolžnik F. Vanič menične vsote, lahko išče Avstro-ogerska banka odškodbo pri vseh svojih prednikih; vendar mora preje 56 menico protestirati in sicer vsaj drugi delavni dan po dospetku. Ako ne protestira menice, ne more sploh več iskati odškodbe pri svojih prednikih; mi pravimo menična pravica je zamujena ali „menica je prejudicirana 11 *) ali „oškodovana K (Wechsel ist praejudiciert). Zgubo meničnih pravic, ker nismo izvrševali določbe meničnega zakona, imenujemo „meničnopravno za¬ mudo 11 ali „meničnopravni prejudicij 11 (wechselrechtliches Versaumnis). Najnavadniše meničnopravne zamude so: 1. Ako se menica (lastna ali tuja), glaseča se na določen čas po pokazu, ne predloži v vsprejem oziroma v potrdilo (pri lastni) v času, v menici določenem, če bi pa takih določil ne bilo, v dveh letih računjeno od dneva izdatbe; v tem slučaju izgubi menični posestnik pravico, iskati odškodbo pri svojih prednikih. 2. Ako se brani vsprejemnik tuje oziroma izdajatelj lastne menice, glaseče se na določen čas po pokazu, dostaviti svojemu podpisu dan vsprejetja oziroma potrdila, in ako se taka menica ne protestira v času, za predočbo določenem; v tem slučaju izgubi menični posestnik pravico, iskati odškodbo pri svojih prednikih. 3. Ako se menica ne predloži glavnemu dolžniku v plačilo najkasneje drugi delavni dan po dospetku, ali ako se ne pro¬ testira najkasneje drugi delavni dan po dospetku menica v slučaju, da se glavni dolžnik o dospetku brani, plačati menično vsoto; v tem slučaju izgubi menični posestnik pravico, iskati odškodbo pri svojih prednikih. 4. Ako se udomljena menica z dostavljenim udomljencem ne predloži udomljencu v plačilo najkasneje drugi delavni dan po dospetku, ali ako se taka menica ne protestira najkasneje drugi delavni dan po dospetku v slučaju, da se udomljenec o dospetku brani, plačati menično vsoto; v tem slučaju izgubi *) Od latinskega izraza „praejudicium“ = predsodba, to je razsodba, katera se je izrekla pred kakšno drago razsodbo; ker provzroči večkrat prva razsodba, da se poznejši sodnik po nji ravna = predsodek; ker je tak predsodek v škodo pravi razsodbi = prenagla sodba, škoda. V prav¬ niškem oziru je „prejudicij“ škoda, katero trpi stranka, ako ne izvršuje postavnih predpisov ali sodnih ukazov. Prejudicirana menica = oškodo¬ vana menica. 57 menični posestnik meničnopravno pravico do prednikov in tudi do glavnega meničnega dolžnika. 5. Ako menični posestnik, kateri je protestiral menico.radi neplačanja, tega ne naznani v dveh dneh svojemu neposrednemu predniku, ali ako obvesten prednik tega zopet ne naznani v dveh dneh svojemu neposrednemu predniku i. t. d.; v tem slučaju izgubi se pravica do obrestij in do nastalih stroškov. Izdajatelj tuje, prevodniki tuje in lastne, ter glavni dolžnik, izdajatelj in prevodniki udomljene menice so toraj vezani le pogojno meničnopravno, pogojno radi tega, ker mora preje menični posestnik izvršiti dolo¬ čena meničnopravna opravila, ako hoče postopati me¬ ničnopravno proti navedenim osebam. Glavni dolžnik, izvzemši glavnega dolžnika pri udomljenih menicah, vezan pa je nepogojno. Vzemimo zopet tujo menico št. 30. in lastno menico št. 31. F. Vanič je glavni menični dolžnik, pri tuji kot vsprejemnik, pri lastni kot izdajatelj, on je meničnopravno vezan, plačati dne i. maja 1891. 1. menično vsoto. Ko bi se dne 1. maja ne oglasil pri njem menični upnik, ni še F. Vanič svojih meničnopravnih dolžnosti prost; on še ostane zavezan meničnopravno do 1. maja 1894. 1. Ko bi se pa tudi ta dan nihče pri njem radi plačila ne oglasil, potem je prost vseh meničnopravnih dolžnostij, to je njegove meničnopravne dolžnosti „zastarajo“ (verjahren). Menični zakon razločuje glede na čas zastaranja (Verjahrung): a) zastaranje meničnopravnih dolžnosti glavnega meničnega dolž¬ nika; b) zastaranje pravice meničnega posestnika, ako je menico radi neplačanja protestiral, iskati odškodbo pri svojih prednikih; in c) zastaranje jednake pravice prevodnika, kateri je radi nepla¬ čanja protestirano menico plaval ali jo kot rimeso prejel, in določuje: 1. Meničnopravne dolžnosti glavnega meničnega dolžnika, to je vsprejemnika tuje oziroma izdajatelja lastne menice zasta¬ rajo v treh letih, računjeno od dospetka. •2. Meničnopravna pravica meničnega posestnika, ako je menico radi neplačanja protestiral, iskati odškodbo pri svojih prednikih, zastara: a) V 3 mesecih, če je bila menica plačljiva v Evropi, izvzemši Izlandije in Farerskih otokov; 58 b) v 6 mesecih, če je bila menica plačljiva v primorskih deželah Azije in Afrike ob Sredozemskem in Črnem morji, ali na otokih teh morij; c) v 18 mesecih, če je bila menica plačljiva v kaki drugi deželi izven Evrope ali v Izlandiji ali na Farerskih otokih. Zastaranje se prične proti meničnemu posestniku s tistim dnevom, katerega se je napravil protest. 3. Meničnopravna pravica prevodnika, iskati odškodbo pri svojih prednikih, ako je radi neplačanja protestirano menico plačal ali jo kot rimeso prejel, zastara: a) V 3 mesecih, ako stanuje nazadovalec v Evropi, izvzemši Izlandije in Farerskih otokov; b) v 6 mesecih, ako stanuje nazadovalec v primorskih de¬ želah Azije in Afrike ob Sredozemskem in Črnem morji, ali na otokih teh morij; c) v 18 mesecih, ako stanuje nazadovalec v kaki drugi deželi izven Evrope ali v Izlandiji ali na Farerskih otokih. Proti prevodniku se prične obrok zastarenja, ako je poprej plačal, kakor se je proti njemu tožba vložila, z dnevom plačila, v vsakem drugem slučaju pa z dnevom, ko se mu je izročila tožba ali povabilo. Vsled meničnega zastaranja izgubimo nepogojno meničnopravno pravico, torej že obstoječo pravico, to¬ žiti za menično všoto, ako se te pravice ne poslužujemo v določenem času; menična zamuda pa zabrani, da ne preide pogojna meničnopravna pravica v nepogojno, to je v pravico, tbžiti za menično vsoto, ker nismo v dolo¬ čenem času izvršili določenih meničnopravnih opravil. • 11. Zgubljene menice. Ako se menica zgubi, obvestiti se mora glavni menični dolžnik (vsprejemnik tuje oziroma izdajatelj lastne menice), da ne plača menične vsote osebi, ki nima pravice do menice. (Pri menicah, glasečih se „ne po naredbi“ se tega ni treba bati, za¬ torej se lahko opusti obveščenje glavnega meničnega dolžnika). 59 Ob jednem se mora pristojno sodišče*) prositi za „amortiza- cijo“ ali „sodno uničenje". Ako se je uvedlo ravnanje za sodno uničenje in ako je dospel plačilni dan, more menični lastnik plačilo zahtevati, ako da ob enem varščino do sodnega uničenja menice. Brez dane varščine more menični lastnik o dospetku le zahtevati, da se položi v shrambo pri sodniji iz vsprejema dolžna vsota. Menica je amortizirana ali sodnijsko uničena v 45 dneh. Obrok se šteje od prvega dneva po dospetku, če še ni dospel plačilni dan; ako se je pa amortizacija pričela še le po dospetku, šteje obrok od prvega dneva za tretjim objavljanjem dotičnega sodnijskega razglasa v javnih listih. 12. Nepristne menice (Falsche Wechsel). če je podpis izdatnikov ponarejen ali prenarejen, ostane vendar pristnemu (echt) vsprejemu in pristnim prevodom menično- pravna moč. Iz menice, katera ima ponarejen ali prenarejen prejem ali prevod, ostanejo meničnopravno zavezani vsi prevodniki in izda¬ jatelj, katerih podpisi so pristni. 13. Podpisi na menicah. Vsaka izjava na menici mora biti podpisana z lastnim pod¬ pisom dotične osebe ali tvrdke; podkrižane ali z drugimi znamenji podpisane izjave imajo meničnopravno moč le v slučaju, če so bila ta znamenja poverjena po sod¬ niji ali po notarju. 14. O sposobnosti ali prikladnosti, zavezati se po menici. (Von der Wechselfalligkeit). Sposoben, zavezati se meničnopravno, je vsak, ki je sploh sposoben sklepati pogodbe. Nesposobne, zavezati se menično¬ pravno, so torej vse osebe, ki se ne morejo zavezati po občnem pravu (gemeinrechtlich). Take osebe so: *) Kupčijsko sodišče (Handelsgericht), ali če bi takega ne bilo v plačilnem okraju, okrožno sodišče (Kreisgericht). 60 1. Mladoletne osebe, to so osebe, ki še niso dovršile 24. leta svoje starosti izvzemši slučaj, da bi se bile razglasile polnoletnimi; 2. polnoletne osebe, pri katerih se je- po sodniji določilo, da še traje dalje očetova ali varuhova oblast; 3. osebe, katere je sodnija razglasila blaznimi, slaboumnimi ali za zapravljivce, ter jim radi tega postavila kuratorja ali skrbnika; 4. gluhoneme osebe, ki sicer niso slaboumne, ki so se pa, dovršivši 24. leto, postavile prostovoljno pod skrbstvo; 5. osebe, ki so bile obsojene radi neopravičenega izseljevanja; 6. prepovedane družbe; 7. redovniki. Dalje se vsled cesarske naredbe z dne 3. julija 1852. 1. ne smejo zavezati meničnopravno dejanski (pravi — wirkliche) čast¬ niki, tako aktivni kakor umirovljeni, ter vojaki, kakor dolgo služijo (Mannschaft des streitbaren Standes). Da se vojaki, kakor dolgo služijo, ne morejo zavezati menično¬ pravno, je popolnoma jasno, in to tudi v slučaju ne, da bi bil dotični vojak jednoletni prostovolec in protokoliran trgovec; tako je tudi razsodilo trgovsko sodišče na Dunaji dne 17. januarja 1890. 1., št. 6245. 15. V kaj nam lahko rabi menica. Menica nam lahko rabi: a) Kot sredstvo, da izterjamo dolžno vsoto (trata ali po¬ težka; glej obrazec št. 4, kjer izterja J. Vošnjak 250 gld. pri M. Pavliniču); b) kot dolžno pismo (vsprejeta potežka, lastna menica; glej obrazec št. 4, in obrazec št. 6, kjer se M. Pavlinič kot glavni dolžnik meničnopravno zaveže). c) kot plačilno sredstvo (rimesa ali poslatina; glej spodaj obrazec št.-' 35, kjer poravna J. Vošnjak svoj dolg pri A. Jurci). 16. Vzgledi in naloge. A. Vzgledi. 1. J. Vošnjak je dolžan A. Jurci v Ptuji 250 gld.; on hoče svojo terjatev v znesku 250 gld., katero ima do M. Pavliniča 61 v Ptuji, porabiti v to, da poravna svoj dolg pri A. Jurci. On po¬ tegne toraj na M. Pavliniča menico, plačljivo takoj po pokazu in jo postavi po naredbi A. Jurce. Menica se glasi: obrazec 35. Meuicci plačljiva na pokaz. t ' . - °V SoStanji dne <• foSvuavja IS St. L Za 250 gib. Sla pajka plačajta za to p™o . menico po naredbi €1. 3 wk& -vsoto od ®t>e sfc patbcaat go Ib. vrednost v.ladunu in postavita, jo na račun pa . poročilu Gjmpobu Sil. Pavliniču V cPtiji. d. c VoSnjaS. Oziraje se na M. Pavliniča, rabi J. Vošnjaku menica, da izterja svojo terjatev pri M. Pavliniču, oziraje se na A. Jurco pa kot plačilno sredstvo, da poravna pri njem svoj dolg. 2. Dne 15. maja kupi A. Ferjančič v Ljubljani od H. Turka v Ljubljani blaga v vrednosti 415'50 gld. A. Ferjančič izda lastno menico plačljivo 3 mesece a dato. Menica se glasi: Obrazec 36. Lastna menica, plačljiva v določenem času po izdatbi. C V Zjufljani dne tč. maja IS St. I. Za Utč'50 gib. Uvi mtmce ob bcma plača.m za to jobino menico po naredbi .« 6 - .&<*&» . vsoto od Stili sto potnajst gib. 50 Ih. vrednost v Slogu in ppstav / jo na račun. / poročil / o) 1 Ztm . . vsoto od Stili itc pitnapt 50 /l00 vrednost F 11 ,nani in postav / . jo na račun . y JjjuStjani G^npcb €1. Zcijcaicičit poroa S. 5 wvn. 4. H. Turk plača s to menico svoj dolg pri O. Zupančiču, 0. Zupančič pa svoj dolg pri M. Pleteršniku. H. Turk* prevede v tem slučaju na 0. Zupančiča, O. Zupančič pa na Pleteršnika. M. Pleteršnik vloži dalje menico pri podružnici Avstro-ogerske banke v eskomptiranje; ker se pa ne ve pri kreditnih zavodih, ali bodejo menico eskomptirali, ali jo pa morebiti zavrnili iz kakšnega vzroka, ne smemo zapisati popolnega prevoda na me¬ nico; M. Pleteršnik vloži toraj pri Avstro-ogerski banki menico z nepopolnim prevodom. 'Menica s popolnima prevodoma H. Turka in 0. Zupančiča in z nepopolnim prevodom M. Pleteršnika se glasi: 63 Obrazec 38. Prevodjena menica. (Sprednja stran kakor 37.) Hrbet. Ako eskomptira banka menico, dopolni v praznem prostoru nad imenom M. Pleteršnika nepopolni prevod, za kar že ima pripravljene posebne štempilije „Po naredbi Avstro-ogerske banke 11 . Ako bi pa banka menico zavrnila, lahko jo vloži Pleteršnik pri kakem drugem kreditnem zavodu, ali jo lahko tudi prevodi na kako privatno osebo, lahko pa tudi hrani menico do dospetka in jo unovči sam;, v tem slučaju zapiše nad svoje ime „Svoto prejel", „Plačano“, „pour aquit“, kakor je navedeno v sle¬ dečem obrazcu: Obrazec 39. . >0 O g nO s> e (S | | 64 B. Naloge. 1. A. Kukec v Laškem trgu kupi od Fran Jamšeka v Žalcu hmelja za 315'50 gld.; A. Kukec izda dne 5. VIII. za ta znesek lastno menico, plačljivo po naredbi F. Jamšek-a dva meseca po izdatbi. Kako se glasi menica? 2. Fran Gregorič v Krškem dobi od A. Kukca v Laškem trgu piva v vrednosti 240 gld.; A. Kukec potegne dne 12. VI. menico na F. Gregoriča po lastni naredbi, plačljiva 12. VIII.; ob jednem udomi menico v Ljubljano. Kako se glasi menica? 3. Istega dne (12. VI.) pošlje A. Kukec menico Fran Gre¬ goriču s pozivom, naj menico vsprejme in mu jo potem vrne; tej zahtevi vstreže Fran Gregorič in udomi ob jednem menico pri „Posojilnici Ljubljanske okolice 11 . (Menica naj se vsprejme in udomi!) 4. Dne 1. julija proda A. Kukec menico Drag. Hribarju v Celji. (Menica naj se prevodi na Hribarja s popolnim prevodom!) 5. Dne 5. avgusta pošlje Drag. Hribar menico A. Ledeniku s pooblastilom, da vzdigne dne 12. VIII. za njega menično vsoto pri „Posojilnici Ljubljanske okolice 11 : (Na menico naj se postavi pooblastni prevod). 6. Dne 12. VIII. unovči A. Ledenik menico. (Menična vsota naj se pobota!) ' III. Obrtno knjigovodstvo. A. Temeljni pojmi. Pojem in smoter knj igovods-tva.. Obrtniku je neobhodno potreba, da si zapisuje vse. kar je v zvezi z njegovim poslovanjem. Bolj obširno ko je poslovanje, tem več knjig potrebuje pri tem zapisovanju. Umno urejeno zapisovanje imenujemo knjigovodstvo. Knjigovodstvo naj obrtniku vsikdar natanko in hitro pove: 1. Koliko ima premoženja v obče; 2. katere spremembe so se vršile z njegovim premoženjem; 3. katere osebe imajo do njega, in do katerih ima on terjatve; 65 4. kako je napredovala njegova obrtnija, ali je imel dobiček ali zgubo. Za vsakega obrtnika je torej dobro urejeno knjigovodstvo velike vrednosti; kajti le ono mu omogoči urejeno poslovanje, le ono mu je v nadzorstvo o blagu in o rokotvorih v zalogi, le ono ga varuje škode nasproti svojim naročnikom in trgovskim pri¬ jateljem, le ono mu pove, pri kateri stroki je imela obrtnija dobiček, pri kateri zgubo, katero stroko mu je torej posebno negovati. Postavne določbe. Ker obrtnik snov za svoje izdelke kupuje in svoje rokotvore prodaja, ravnati se mora glede knjigo¬ vodstva po določbah trgovskega zakona z dne 17. decembra 1862.1. Dotični členi se glase: Člen 28. Vsak trgovec je obvezan voditi knjige, iz katerih je popolnoma razvidno njegovo trgovsko poslovanje in stanje njegovega premoženja. Obvezan je shranjevati prejete poslovne liste ter si pridr- žavati in uvrščevati po kronologičnem redu v prepisno knjigo prepis (kopijo ali odtis) odposlanih poslovnih listov. Člen 32. Pri vodstvu trgovskih knjig in pri drugem po¬ trebnem zapisovanji posluževati se mora trgovec živečega jezika in pismenk takovega jezika. Knjige morajo biti vezane in označene list za listom s te¬ kočimi števili. Na mestih, katera se navadno popisujejo, ne sme ostati nikakov prazen prostor. Prvotni zadržaj kakovega vpisa ne sme se prečrtati ali napraviti nečitljivim na kakošen drug način. Nič se ne sme strugati (radirati) in tudi se ne smejo napraviti take preinačbe, po čijih svojstvih bi bilo dvomljivo, ali so se napravile pri prvotnem vpisu ali kasneje. Člen 33. Trgovci morajo shranjevati knjige deset let, ra- čunjeno od dneva, ko se je vpisalo vanje zadnjikrat. Ravno isto velja o prejemih trgovskih listih, kakor tudi o inventarih in bilancah. Člen 34. V redu vojene trgovske knjige dajo v pravdah o trgovskih stvareh mej trgovci nepopoln dokaz, katerega je moči dopolniti s prisego ali z drugimi dokazili. Vendar mora sodnik natanko prevdariti vse okolnosti in potem razsoditi, ali 6 66 se naj knjigam več ali manj verjame; ako se ne zlagajo knjige prepirajočih se strank, mora razsoditi, ali se naj sploh ne ozira na knjige kot dokazilo, ali katerim knjigam se naj več verjame. Opomba: Proti netrgovcem veljajo trgovske knjige kot dokazilo le IVa leta vsled člena 29. postave, s katero se je uvedel trgovski zakon. Člen 35. Koliko se naj ozira na nepravilno vojene trgovske knjige kot dokazilo, odvisno je od tega, kakšna in kako važna je nepravilnost in vsa stvar sploh. Člen 36. Dokazni moči trgovskih knjig nikakor ne škoduje, ako jih vodijo trgovski pomočniki. Člen 37. V teku pravde more odločiti na strankino prošnjo sodnik, da predloži protivna stranka - svoje knjige. Ako se ne predložijo knjige, smatra se tvrdjena vsebina kot dokazana na škodo se braneče stranke. Člen 38. Ako se predložijo trgovske knjige, sme se v navzoč¬ nosti strank pogledati jedino le vsebina, tikajoča se v pravdi stoječe točke; ta vsebina sme se tudi prepisati: Ostala vsebina pokaže se sodniku le na toliko, da lahko razsodi, so-li knjige v redu vojene ali ne. Člen 40. Da se pregleda vsa vsebina, sme se odrediti pred¬ ložitev trgovskih knjig v slučaju, kadar gre za dedne stvari in za stvari vkupnega premoženja, v slučaju delitve družbenega ime tka ter v konkursu, kar se tiče knjig splošnega dolžnika. Postavne določbe o inventaru navedene so spodaj stran 72. Kolkovanje. Poslovne knjige morajo biti kolkovane, in sicer je treba plačati: a) Za glavne knjige, za knjige tekočih računov in za obra¬ čunske knjige trgovcev, fabrikantov in obrtnikov do 5040 cm 2 po¬ vršine od vsake pole 25 kr., nad 5040 cm 2 površine 50 kr. b) Za vse druge, izvzemši za prepisnik, kakor: za dnevnik, straco ali priročno knjigo v prodajalnici, blagajno, prima-noto, knjigo faktur, inventarno knjigo in za knjigo bilanc do 2640 cm 3 površine od vsake pole 5 kr., nad 2640 cm 2 do 5040 cm 2 velikosti 10 kr. nad 5040 cm 2 velikosti 15 kr. Kolka proste so sledeče knjige: Pismovni in menični prepisnik in vpisne knjige, v katere zapisuje delodajalec snovi, ki jih je izročil svojemu delavcu in izdelke, katere je od delavca prejel. 67 Premoženje. Premoženje je v obče vse to, kar je lastnina kake osebe. Mi razločujemo aktivno in pasivno premoženje. »Aktiva" 1 ),., »aktivno 1 ) premoženje" (Activa, Actives Vermogen) je toliko kakor imovina, to je premoženje, katero imamo na razpolaganje. K aktivnemu premoženju torej prište¬ vamo gotov denar, vrednostne papirje, menice, blago, premičnine (pohištvo, stroje i. t. d:), nepremičnine (zgradbe, zemljišča i. t. d.), terjatve i. t. d. »Pasiva" 2 ), »pasivno 2 ) premoženje" (Passiva, Passiv- vermogen) je toliko kakor dolg. Dolg ni tako mnogovrsten, kakor imovina. Razločujemo tri glavne vrste dolgov: 1. Vknjižene dolgove (Intabulierte Schulden), to so dolgovi, ki so vknjiženi v zemljiških knjigah. 2. Trate ali potezke (Traten), to so menice, katere moramo plačati o dospetku. 3. Dolgove v knjigah (Buchschulden), to so dolgovi, ki iz¬ virajo iz trgovskega poslovanja, za katere pa ne damo nobene posebne varnosti. Ako odštejemo od aktivnega premoženja pasivno, dobimo „čisto premoženje" (Reinvermogen). Obrtnik čestokrat ne upravlja svoje obrtnije s celim svojim premoženjem; on lahko n. pr. dohodke in izdatke svojih zemljišč popolnoma loči od dohodkov in izdatkov svoje obrtnije. Premo- moženje, s katerim upravlja svojo obrtnijo, je njegovo „upravno premoženje" ali »poslovno premoženje" (Betriebscapital, Geschaftsvermogen). Debitor in kreditor. Trgovec A kupi od trgovca B blaga v vrednosti 300 gld., katero mu takoj plača. A je prejel blago, B ga je dal. A je za to prejeto blago dolžnik ali debitor, B pa upnik ali kreditor. B je prejel 300 gld., A jih je pa dal. B je za te prejete 300 gld. dolžnik ali debitor, A pa upnik ali kreditor. — A plača za B dolg v znesku 300 gld., B pa pošlje A menico v znesku 300 gld. A je postal za plačanih 300 gld. upnik ali kreditor, B pa dolž¬ nik ali debitor. A je za prejeto menico dolžnik, B pa upnik. 0 aktiven, latinski izraz = dejaven, delaven. a ) pasiven, latinski izraz = trpen, dolžen. 6 * 68 Debitor ali dolžnik je vsak, ki prejme kako vrednost, ali za katerega se plača kaka vrednost; kreditor ali upnik pa vsak, ki da kako vrednost. Debet in kredit. (Soli und Haben). Latinska beseda „debet“- pomeni „dolžan je“, ,.kredit 11 '(credit) pa „verjame“ nam, „upa nam“. Z „debet“ označimo torej dolžnika, s „kredit“ pa upnika. Dolžniku pišemo vsote „v dolg 11 , upniku pa „na korist 11 ali „v imovino 11 ; rabimo torej lahko za debet in kredit tudi „v dolg 11 in „na korist 11 ali „v imovino 11 . Ker nam „mora dati 11 dolžnik za prejeto vrednost protivrednost, in ker „mora dobiti 11 upnik od nas za dano vrednost protivred¬ nost: zaznamvamo tudi dolžnika z „dati“, upnika pa z „dobiti“. Ker je dolžnik tisti, kateri je vrednost „prejel“, upnik pa tisti, ki jo je „dal“: lahko pišemo za debet „prejel 1! , za kredit pa „dal“. Če prejmemo denar, pravimo, da imamo »dohodke 11 , če ga izdamo, pravimo, da imamo „izdatke“: pišemo torej lahko pri denarstvenem prometu za debet „dohodki“, za kredit „stroški“. Umljivo bo torej, da lahko za debet in kredit' tudi rabimo ,.prihod“ in „razhod“, „prejem“ in „oddaja“. Postavimo sedaj vse izraze skupaj: Debet — Kredit V dolg —■ Na korist V dolg — V imovino Dati — Dobiti Dohodki — Stroški Prihod — Razhod Prejem — Oddaja. Konto 1 ) Vsaki osebi ali družbi, s katero stojimo v računski zvezi, otvorimo v glavni knjigi konto ali račun. Vsak konto ima dve strani, namreč levo'stran ali stran za dolgove in desno stran, ali stran za imovino. Na levo stran, z nadpisom „debet“, za¬ pišemo torej vse stavke, po katerih postane naš dolžnik, na levo z nadpisom „kredit 11 pa vse stavke, po katerih postane naš upnik oseba, kateri smo otvorili konto. ‘) Donto, italijanski izraz = račun. 69 Saldo. 1 ) Razliko mej vsotama na straneh za „debet“ in „kredit“ imenujemo „saldo“. Saldo nam pove, smo-li in koliko smo dolžni trgovskemu prijatelju ali on nam. Ako je vsota na strani za debet večja kakor vsota na strani za kredit, tedaj je trgovski prijatelj nam dolžan, v obratnem slučaju pa mi njemu. Storno. 2 ) Večkrat se prigodi, da zapiše knjigovodja stavek napačno v knjige; tak stavek je treba popraviti (stornieren). Ker ne smemo strugati, zapišemo ta napačni stavek na nasprotno stran, potem pa pravilni stavek na tisto stran, kjer je njegovo pravilno mesto. Oni, v drugo zapisani stavek imenujemo „storno-stavek“. Pagina 3 ) in folij 4 ). Trgovske knjige so ali paginovane ali pa folijevane. Pagi- novana je knjiga, ako so označene strani se zaporedoma tekočimi števili. Odprta paginovana knjiga pokaže nam toraj nastopno sliko: Beseda folij pa pomeni obe strani poslovne knjige. Radi tega dobijo tudi strani eno in isto število. Otvorjena folijevana knjiga se nam torej pokaže v podobi: *) Italijanski izraz = ostanek. 2 ) Italijanski izraz = popravek. “) La¬ tinski izraz == stran. 4 ) Latinski izraz = cela pola. 70 Ako otvorimo folijevano knjigo, vsekdar je leva stran za debet, desna pa za kredit, torej: Kolona.*) Kolono ali stolpec imennjemo prostor na papirji mej dvema črtama, ki jih potegnemo od zgoraj na spodaj (glej prejšnjo sliko). Te stolpce napravimo radi tega, da pišemo ložje istovrstna števila drugo pod drugo. Na vsaki strani trgovskih knjig, naj so že paginovane ali folijevane, sta navadno na levi strani po dva stolpca za datum (mesec in dan), na desni strani pa eden ali dva dvojnata stolpca za denar (gld. in kr.) Ti stolpci navadno nimajo nadpisov. Kjer ni raba stolpcev sama ob sebi umljiva, dobivajo stolpci potrebne nadpise. Odnos in prenos. (Fiirtrag und Uebertrag, Transport). Ako smo popisali trgovsko knjigo na eni strani, treba je nadaljevati zapisovanje na drugi strani. Mi seštejemo vse stavke na prvi strani, to vsoto odnesemo od te strani ter jo prenesemo na drugo stran. Na prvi strani imenujemo vsoto „odnos“ (Fur- trag) na drugi pa „prenos“ (Uebertrag). Rimesa, deviza, trata. Trgovec imenuje rimese ali poslatine vse menice, katere ima v svoji listnici, za katere on torej dobi o svojem času denar. Ako se glasč menice na tuja mesta, imenuje jih tuje menice ali devize". Menice pa, katere mora on plačati, imenuje trate, potezke ali tezice. *) colonna, latinski izraz = steber, stolp. 71 Poslovi. Opravila za knjigovodstvo so tako imenovani „p o sl ovni dogodki" (Geschaftsfalle); poslovni dogodek je vsaka izprememba poslovnega premoženja. Izpremembe v poslovnem premoženju nastanejo, ako kupimo ali prodamo vrednosti, ker se s tem po¬ množi oziroma zmanjša dotična vrednost. Ako smo za gotov denar kupili oziroma prodali, zmanjša oziroma pomnoži se za- jedno gotovina. Lahko smo pa za kupljeno oziroma prodano blago namesto gotovine dali oziroma prejeli kako drugo proti¬ vrednost, n. pr. menico; v tem slučaju se zmanjša oziroma pomnoži dotična protivrednost. Mogoče je pa tudi, da smo se z našim trgovskim prijateljem pogodili, da se poravna dolžna vsota o določenem času pozneje; v tem slučaju se pomnožijo naši dolgovi oziroma naše terjatve. Poslovni dogodki so torej: 1. »Poslovni dogodki za gotovino" (Bar-, Cassa- oder Comptantgeschafte), ako se da takoj protivrednost „v gotovem denarju" (bar, in barem Gelde, per Cassa, per Comptant). 2. „Poslovni dogodki na meno" (Tauschgeschaft), ako se da takoj namesto gotovine kakšna druga protivrednost, n. pr. menica, vrednostni papirji i. t. d. 3. »Poslovni dogodki na up" (Zeit- oder Creditgeschafte), pri katerih se takoj ne da nobena protivrednost, ampak še le pozneje o določenem času. Stavek (Posten). Poslovni dogodek v dotične knjige vpisati, pravi se poslovni dogodek »vknjižiti" (buchen); z vknjižbo poslovnega dogodka dobimo v dotični knjigi »stavek" (Posten). B. Neobhodno potrebne poslovne knjige. Koliko knjig je potreba obrtniku za njegovo knjigovodstvo, zavisno je od tega, kakšna in kako velika je njegova obrtnija. Za vsako, še tako majhno obrtnijo, potrebne pa so sledeče knjige: a) »Inventarna knjiga", to je knjiga, kjer ima obrtnik popisano vse svoje premoženje; b) knjiga, kamor zapisuje gotov denar, katerega prejme oziroma izda, to je, imeti mora »blagajno" (Cassabuch); 72 c) knjiga, kamor zapisuje osebe, katere kupujejo pri njem, oziroma, pri katerih kupuje on na up, to je, imeti, mora »glavno knjigo" (Hauptbuch). 1. Inventarna knjiga. »Inventar" ali „inventura“ je urejen popis vsega premo¬ ženja z dostavljeno vrednostjo. O inventaru veljajo sledeče določbe trgovskega zakona z dne 17. decembra 1862. L: Člen 29. Vsak trgovec je obvezan takrat, kadar počne po¬ slovati, popisati svoja zemljišča, svoje terjatve in dolgove, iznos gotovega denarja in ostalo premoženje svoje, ob jednem naznačiti vrednost pojedinega premoženja svojega ter sestaviti sklep, po- kazujoč razmerje mej imovino in dolgovi svojimi. Sestaviti mora za tem vsako leto takov inventar in takovo bilanco. Ima-li trgovec blaga skladišče, koje se radi narave poslo¬ vanja ne more popisati vsako leto, zadostuje, ako se sestavi inventar tega skladišča vsako drugo leto. Za trgovske družbe veljajo tiste določbe, kar se tiče druž¬ benega premoženja. Člen 30. Inventar in bilanco mora podpisati trgovec. Ako je več jamčečih družabnikov, morajo podpisati vsi. Inventar in bilanca se lahko zapisujeta v knjigo, za to odločeno, ali pa se sestavljata vsekdar posebej. V zadnjem slučaji se morajo posamezni inventari in bilance zbirati in shranjevati urejeni po kronologičnem redu. Člen 31. Pri sestavljanji inventara in bilance se morajo vsi deli premoženja in terjatve vzeti v račun po vrednosti, katero jim pristoji ob sestavljenju. Dvomljive terjatve se morajo uvrstiti po svoji verjetni vred¬ nosti, neizterljive pa se imajo odpisati. Inventar pišemo navadno paginovano; obrazec je razviden iz spodaj stoječega inventara. V prvi stolpec na levi pišemo zaporedoma tekoča števila, v srednji širji pa tekst. Na desni strani sta dva dvojnata stolpca za denarne vsote \ v prvega pi¬ šemo posamezne, v drugega skupne zneske, nanašajoče se na istovrstne predmete, nahajajoče se pod jednim številom. 73 — Pri sestavljenju inventara se morajo vsi deli premoženja in terjatev postaviti v račun po vrednosti, katero jim pristoji ob sestavljanju. Pri določitvi vrednosti je torej treba pomniti: Kovani denarji in vrednostni papirji se postavijo v račun po dnevnem kursu; blago, katero v zalogi ne zgubi svoje vrednosti, postavimo v račun po tvorni, oziroma po kupni ceni, drugo blago pa po vrednosti, katero dobimo po natančni cenitvi; nepremičnine (zemljišča, zgradbe i. t, d.) postavimo v račun po kupni ceni, ako se ni izpremenila v teku časa vrednost, dru¬ gače pa po natančni cenitvi; premičnine (hišna oprava, oprava v delarni, orodje, stroji itd.) po kupni ceni, odštevsi vsako leto v odstotkih (kakor okoliščine nanesejo 5 do 20) določeno vsoto za obrabo, ali pa po natančni cenitvi. Pri terjatvah smemo se svojim celim zneskom vzeti v račun le tiste, o katerih smemo soditi, da jih bodo dolžniki plačali popolnoma; dvomljive terjatve moramo posebej navesti po svoji verjetni vrednosti, neizterljive pa odpisati ali jih sploh ne uvrstiti v račun. Inventar sestavimo na sledeči način: Pričnemo z aktivi, katere navedemo po sledečem redu: 1. Nepremičnino (zemljišča in zgradbe) — Immobilien, 2. gotovino (bankovci, srebrni denar, drobiž) — Bargeld, 3. branilnične knjižice — -Sparcassebticher, 4. kovani denar (zlatnike) — Mtinzen, ' 5. vrednostne papirje — Wertpapiere, 6. Menice (rimese ali poslatine) — Wechsel, 7. blago (lastno) — Waren (eigene), 8. blago v opravilu (stran 1.) — Commissionswaren, 9. premičnino (hišno opravo, opravo v delarni, orodje, stroji itd.) — Mobilien, 10. dolžnike, sigurne — Debitoren, gute. 11. dolžnike, dvomljive — Debitoren, dubiose. Ako smo navedli vsa aktiva po svoji vrednosti, poiščemo vsoto ter jo zapišemo spodaj in podčrtamo. Potem navedemo pasiva po sledečem redu: 1. Vknjižene dolgove — Hypothekarschulden, 74 2. trate, to so menice, katere moramo plačati o dospetku — Laufende Accepte, Traten, 3. upnike — Creditoren. Tudi pasiva navedemo se svojo vrednostjo, seštejemo stavke in podčrtamo dobljeno vsoto. Potem napravimo pregled, to je mi zapišemo vsoto aktiv v novo vrsto, pod njo pa vsoto pasiv in odštejemo. Ostanek je »čisto premoženje 11 (Reinvermogen). Ako bi bilo pasivno premoženje veče kakor aktivno, imenujemo razliko »deficit 11 , »primanjkljaj 11 ali „nedostatek“ —Deficit; obrtnik je »insol- venten 11 , ali on je »nezmožen 11 plačati svoje dolgove (zahlungs- unfahig, insolvent). Koncem podpiše obrtnik inventar. Vzgled za inventar. Inventar sestavljen dne 31. decembra 1891. 1. 75 Tako sestavljen inventar pove obrtniku natanko njegovo premoženje tako v posameznih oddelkih, kakor v celoti. Ta inventar pa lahko tudi porabimo, da izvemo, s kakšnim vspehom smo opravljali svojo obrtnijo v pretekli računski dobi, ako 76 primerjamo današnje čisto premoženje s premoženjem, izkazanem v zadnjem inventaru. Ako je današnje čisto premoženje veče od zadnjega, oprav¬ ljali smo svojo obrtnijo z dobičkom, v .obratnem slučaju pa v zgubo. Recimo, da smo izkazali čistega premoženja v inventaru dne 31. decembra 1890.1. 1315-45 gld., bil bi pregled sledeči: Pregled: Aktiva. 2491-56 gld. Pasiva .. 770' — „ Današnje čisto premoženje. 172156 gld. Čisto premoženje dne 31. XII. 1890, 1. . 1315 45 „ Dobiček . . 40611 „ 2. Blagajna. Ves promet v gotovem denarju pišemo v blagajno. Navadno je blagajna folijevana. Na levo stran, katera ima nadpis „debet“ („v dolg“, „dohodki“, „prejel“, „dati“ — Soli) in ime meseca, pišemo vse dohodke, na desno stran pa, ki ima zapisano leto in nadpis „kredit“ („na korist", „v imovino", „izdatki“, „plačal“, „dobiti“ — Haben), pa vse izdatke. Da pišemo dohodke na stran pod „debet“, izdatke pa na stran pod „kredit“, utemeljili smo že nekoliko zgoraj, ko smo razložili pomen besedij „debet“ in „kredit“. Še bolj pa postane umljivo, ako si mislimo blagajno kot osebo, katera prejema naše dohodke in ki plačuje naše izdatke; za vse naše dohodke je bla¬ gajna naš dolžnik — torej „debet“, za vse naše dohodke pa naš upnik — torej „kredit“. Vsaka stran folija ima sledeče stolpce: 1. Stolpce za dan (mesec in leto stojita na čelu), 2. širji stolpec, kamor zapišemo kratko pojasnilo, zakaj smo denar prejeli ali izdali, 3. dva dvojnata stolpca za prejete oziroma izdane vsote, Kako prenašamo vsote v blagajni. Ako smo popisali jedno stran folija do predzadnje vrste, ne smemo na drugi strani ničesar več pisati. Potegniti moramo na obeh straneh v isti višini skoz denarne stolpce „vsotne črte" (Summenstriche), sešteti obe 77 strani, vsako za-se in prenesti „odnos“ (Fiirtrag, Transport) vsake strani kot „prenos“ (Uebertrag, Transport) na dotično stran dru¬ gega folija. Pri stolpcih za datum napravimo na obeh straneh folija v isti višini z vsotnimi črtami „dostavni črti“ (Ansatz- striche); dostavno črto napravimo tudi na prazni strani folija neposredno pod tekstom, ter potegnemo skoz prazen prostor povprečno črto, „knjigovodstven nos“ (Buchnase) imenovan. Kako sklepamo blagajno. Blagajno sklenemo navadno vsak mesec. Seštevši dohodke in izdatke odštejemo vsoto izdatkov od vsote dohodkov; ostanek ali saldo se mora strinjati z gotovino v blagajnici. Čestokrat pa se prigodi, da se ne strinjata gotovina v blagajnici in saldo v blagajni. Radi tega moramo napraviti sklep blagajne na posebnem kosu papirja in še le potem vpisati goto¬ vino v blagajno, ko smo uravnali razliko mej gotovino in saldom. Razlika lahko izvira: 1. Da smo pozabili vknjižiti dohodke ali izdatke; 2. da smo napačno seštevali ali odštevali; 3. da smo se ušteli, ko smo prejeli ali izdali denar; 4. da smo napačno vknjižili kak stavek. Ako se gotovina in saldo ne strinjata, treba je pregledati vso knjigo in vse listine, iz katerih smo vknjiževali v blagajno, in poiskati pogrešek. Ako izvira razlika iz napčnega vknjiženja kakega stavka, da smo n. pr. vknjižili stavek pod izdatke na¬ mesto pod dohodke, popravimo napako na sledeči način: Isti stavek vknjižimo pod dohodke s pojasnilom „napčno vknjiženo na strani “ ali „za storno stavka na strani" in potem še jedenkrat s prvotnim tekstom pod dohodke. Ravno na ta način bi bili popravili napako, ako bi bili vknjižili napčen znesek (glej zgoraj „storno“). Če pogreška ne najdemo, moramo vsoto, katere manjka, zapisati kot primanj¬ kljaj" („manko“ x ) pod izdatke, vsoto pa, katera je več, kot „plus 2 ) v blagajnici" pod dohodke. Ko sta si tako v soglasji saldo in gotovina, zapišemo saldo kot gotovino na stran za izdatke in potegnemo na obeh straneh ’ folija v isti višini skoz stolpce za denar vsotni črti, pri stolpcih za datum pa dostavni črti. Dostavno črto papravimo tudi na prazni strani folija neposredno pod tekstom ‘) manco, ital. izraz = primanjkljaj. 2 ) latinski izraz, več. 78 ter potegnemo skoz prazen prostor povprečno črto — knjigovod- stveni nos. Pod vsotni črti zapišemo sedaj na obeh straneh enaki vsoti. Pod vsotama potegnemo „zaključni črti“ (Abschluss- striche), v isti višini z zaključnima črtama pa zopet dostavni črti. Saldo prenesemo kot „gotovina prejšnjega meseca 11 ali „saldo prejšnjega meseca 11 na stran za dohodke za prihodnji mesec. Za vzgled, kako vknjižujemo stavke in kako prenašamo vsote v blagajni, ter kako sklepamo blagajno, naj nam služijo sledeči poslovni dogodki, ki so se vršili meseca januarja 1891. 1. za gotovino: 1. Dne 1. januarja imam gotovine 85:— gld. 2. Dne 1. januarja dam v gospodinjstvo 25' — gld. 3. Dne 3. januarja prodam S. Gorišku tukaj 2 tucata robcev a 215 gld. 4. Dne 4. januarja prodam B. Rajču: 2 namizna prta & 3'75 gld. 1 tucat majhnih serviet a 2'60. 5. Dne 19. januarja plačam krojaču A. Tlapaku njegov račun z dne 9. I. 19 50 gld. 6. Dne 15. januarja kupim od Gregoriča 115 litrov vina a 20 kr. 7. Dne 20. januarja kupim od B. Flegeriča blaga za 65 gld. proti 3% odbitku. 8. Dne 31. januarja sklenem blagajno. 79 M -p . CM ^ N H 05 00 • 5 ? .2 ' Eh < « P O >o ct3 •'—5 O P c3 b£) 2 Is 05 00 (-< CD g .-S • r—i >0 £ , & cž ^ CČ rj P O E M (D £ V O -P O O OJ cd C3 >> O £ nr; O r bi) cž £ 5=1 cč r c3 O T3 -P o O p O £U E r Eib »o >o H L" - CM CO -t« ,c« m ^ CD -p O P rP O 03 03 rP - l P< £, , CŽ g a T0 O >o CO cč /«6 « c ■ rt ep m S “ o3 ^ TO S s -* ep 80 Paginovana blagajna. Nekateri obrtniki vodijo blagajno paginovano. Take blagajne rabimo, ako nimamo mnogo prometa in v slučaju, ako je na strani za dohodke mnogo stavkov, na strani za izdatke pa malo, ali pa obratno. S paginovano bla¬ gajno prihranimo si v tem slučaju nekaj prostora. V- paginovano blagajno pišemo stavke ne oziraje se na to, ali so dohodki ali izdatki, zaporedoma drugega pod drugega; le vsote, katere pre¬ jemamo oziroma izdajamo, pišemo v stolpec za dohodke oziroma v stolpec za izdatke. Ako smo popisali tako blagajno do predzadnje vrste, treba je vsote prenesti. Mi napravimo skoz vsotna stolpca vsotno, pri stolpcu za datum pa dostavno črto in seštejemo stavke vsakega stolpca; te vsoti prenesemo na drugi strani v dotična stolpca. Ako je treba tako blagajno skleniti, poiščemo si tudi saldo, zapišemo ga kot gotovino v stolpec za izdatke, potegnemo vsotno črto, seštejemo stavke v obeh stolpcih (vsoti ste sedaj enaki) in podpisavši vsoti pod vsotno črto potegnemo skoz oba stolpca zaključno črto, pri stolpcu za datum pa dostavno črto. Saldo prenesemo kot „gotovina prejšnjega meseca" ali kot „saldo prejšnjega meseca" v stolpec za dohodke za prihodnji mesec. Kot primer naj nam služijo stavki folijevane blagajne: Vzgled paginovane blagajne. Januar 1891. 1. i. 81 2. Januar 1891 1. Priročna blagajna (Cassahandbuch). Ako ima obrtnik za svoje izdelke posebno prodajalnico, stori jako dobro, ako si priredi „priročno blagajno 11 (Cassahandbuch). V to blagajno vknjižuje iznose, katere je stržil skoz dan; vsak dan iznose sešteje in jih prenese v blagajno s pojasnilom: »Dnevni iztržek v proda- jalnici 11 (Tageslosung im Verkaufsladen). Nekateri obrtniki prenašajo iztržke v prodajalnici še le na koncu vsakega tedna ali na koncu vsakega meseca. Za vzgled naj nam služi sledeča priročna blagajna. Mesec in leto stojita na glavi, dnevi pa v sredi nad tekstom. 82 Vzgled priročne blagajng Januar 1891. 1. Stroškovnik (Spesenbuch). Ravno tako si napravi obrtnik knjižico, kamor zapisuje vse manjše izdatke, katere je imel črez v dan. Te izdatke sešteje in vknjiži celo vsoto v blagajno s po¬ jasnilom: „Dnevni stroški" (Tagesspesen). Tudi iz stroškovnika lahko prenašamo vsotne iznose v bla¬ gajno koncem vsakega tedna ali koncem vsakega meseca. Obrazec je sličen obrazcu priročne blagajne. Naloga v vajo. Mizar Janko Pirc vknjiži meseca februarja 1891. 1. sledeče poslovne dogodke v blagajno: Dne 1. februarja gotovino meseca januarja . 212'60 gld.; ., 1. februarja da za gospodinjstvo . . . 45’— „ ; „1. februarja plača najemnino za mesec februar 1891. 1. 15'— „ ; ,. 5. februarja naroči R. Šuta hišno opravo ter plača na račun.100'— „ ; „ 6. februarja plača delavcem tednine . . 38'— „ ; „ 6. februarja prenese iz stroškovnika teden¬ skih stroškov.18;50 „ ; ,, 8. februarja proda Blažu Erhaliču 2 pisalni mizi a 25 gld.; 83 Dne 10. februarja proda M. Puksiču 1 mizo za 20 gld., 6 stolov a 1'50 gld.; ,, 13. februarja plača delavcem tednine . . „ 13. februarja prenese iz stroškovnika teden¬ skih stroškov. „ 16. februarja kupi M. Roškarja desek za 126'— gld. proti 2% skonta; „ 18. februarja proda M. Petroviču 1 zofo za 35’— gld., 2 naslonjača a 15 gld., 6 stolov & 5.50 gld.; „ 23. februarja plača delavcem tednine „ 24. februarja prenese iz stroškovnika teden¬ skih stroškov.. . . „ 28. februarja sklene blagajno. 38'— gld.; 15-65 38-— n j 17-66 5 Poslovni dogodki naj se vknjižijo a) v folijevano, h) v pagi- novano blagajno. 3. Glavna knjiga. Omenili smo, da so poslovni dogodki obrtnikovi ali poslovni dogodki za gotovino, ali poslovni dogodki na meno, ali pa po¬ slovni dogodki na up. Poslovne dogodke za gotovino vknjižujemo v blagajno; po¬ slovnih dogodkov na meno nam ni treba nikamor vknjiževati, mi le shranjujemo dotične vrednosti, katere smo prejeli za naše izdelke; poslovne dogodke na up, torej poslovne dogodke, iz ka¬ terih izvira ali dolg ali terjatev, pa vknjižujemo v „glavno knjigo" (Hauptbuch), imenovano tudi »knjigo tekočih ra¬ čunov" (Contocorrentbuch). V glavno knjigo torej vknjižujemo: 1. Poslovne dogodke, pri katerih nismo dali oziroma prejeli nobene protivrednosti za prejeto oziroma dano vrednost; 2. poslovne dogodke za gotovino, ako smo dali oziroma pre¬ jeli gotovino, mi pa nismo prejeli oziroma dali ali nobene ali vsaj ne enake protivrednosti. (Taki poslovni dogodki se morajo nahajati v blagajni in v glavni knjigi). Taki poslovni dogodki so: Zadavek ali ara (Anzahlung). plačilo na obračun (a conto Zahlung), poplačilo (Restzahlung), prejem denarja ali plačilo za račun našega trgovskega prijatelj". 6 * 84 Glavna knjiga je navadno folijevana. Vsakemu trgovskemu prijatelju, kateri postane vsled poslovnega dogodka naš dolžnik oziroma naš upnik, otvorimo v glavni knjigi konto ali račun s tem, da zapišemo na levo stran folija njegovo ime, na desno pa njegovo bivališče. Na levo stran z nadpisom „debet“, „v dolg“ ali „prejel“ (Soli) zapišemo vsak znesek, katerega od nas ali za naš račun prejme, torej vsak stavek, vsled katerega postane trgovski pri¬ jatelj naš dolžnik; na desno stran z nadpisom, „kredit“, „na korist 11 , v „imovino“ ali »dal 11 (Haben) vsak znesek, katerega plača on nam ali za naš račun, torej vsak stavek, vsled katerega postane trgovski prijatelj naš upnik. Na desni strani »pripisujemo 11 (gutschreiben) vsote računu, na desni strani pa jih »odpisujemo 11 (abschreiben) od računa. V glavni knjigi označimo poslovni dogodek čisto na kratko, n. pr.: »za poslano blago 11 , »za prejeto blago 11 , »za gotovino 11 itd., kar bi se moralo popolnoma glasiti: »za poslano blago zapišemo računu v dolg 11 , »za prejeto blago zapišemo računu na korist 11 , »za gotovino (poslano oziroma prejeto) zapišemo računu v dolg 11 oziroma »na korist 11 i. t. d. Pri poslovnih dogodkih na up je jako važno, poravnati dolg o dogovorjenem času; radi tega označimo v posebnem stolpcu dospetek, to je dan, katerega dospe v plačilo dolg oziroma ter¬ jatev, ali pa pišemo dospetke tudi takoj za pojasnilom v stolpec za tekst. Vsaka stran folija ima torej sledeče stolpce: 1. Dvojnati stolpec za mesec in dan; leto stoji nad stolpcem; 2. šiiji stolpec, kamor zapišemo kratko pojasnilo, zakaj je postal naš trgovski prijatelj naš dolžnik ali upnik; 3. stolpec za dospetke; 4. stolpec za denarne zneske. Kako prenašamo vsote v glavni knjigi ? Ako smo napisali v glavni knjigi eno stran folija do predzadnje vrste, prenesemo vsoti ravno na isti način na drug folij, kakor prenašamo vsote v blagajni (glej zgoraj »Kako prenašamo vsote v blagajno 11 ?). Na prvotnem foliju označimo, na katerem foliju se nahaja na¬ daljevanje, na novem foliju pa, od katerega folija smo odnesli vsoti. 85 Kako sklenemo glavno knjigo? Na koncu vsakega leta sklenemo navadno vse račune v glavni knjigi, posamezne račune pa tudi med letom o posebnih prilikah. Seštevši na posebnem papirju zneske debet-strani in zneske kredit-strani, odštejemo manjšo vsoto od veče. Saldo ali ostanek postavimo na stran z manjšo vsoto in pristavimo mu še datum sklepa in pojasnilo „za saldo na nov račun". (Vsoti obeh strani ste sedaj enaki.) Za tem potegnemo v isti višini skoz vsotna stolpca vsotni, pri stolpcu za datum pa dostavni črti; dostavno črto potegnemo tudi na prazni strani folija neposredno pod tekstom, skoz prazen prostor pa povprečno črto — knjigovodstven nos. Pod vsotni črti postavimo vsoti in potegnemo pod njima zaključni črti, pri stolpcih za datum pa dostavni črti. Saldo nam pove, kako stojimo z našim trgovskim prijateljem. Ako stoji pri sklepu saldo na debet-strani, ima naš trgovski pri¬ jatelj manj zapisano v dolg, kakor na korist, on ima torej pri nas še terjatev v visokosti salda; ker so pa terjatve naših ter- govskih prijateljev zapisane pod kredit, moramo prenesti pri otvoritvi novega računa saldo na kredit-stran. V obratnem slučaju, v slučaju namreč, da smo prišteli saldo na kredit-stran, je' trgovski prijatelj naš dolžnik, ker ima zapisano več v dolg kakor na korist, in saldo - nam pove velikost dolga; ker pa je zapisan dolg na debet-strani, prenesli bodemo pri otvo¬ ritvi novega računa saldo na debet-stran. Pri otvoritvi novega računa prenesemo torej saldo vsekdar na drugo stran, kakor je stal v starem računu; ob jednem zapi¬ šemo datum, katerega smo otvorili nov račun, v stolpec za tekst pa pojasnilo „za saldo od prejšnjega računa". Sledeči obrazci naj nam predočijo, kako vknjižujemo v glavni knjigi poslovne' dogodke, in kako sklepamo glavno knjigo. 86 1 . V dolg (Debet-Soll) M. Črnko Pojasnilo: Črnko je dobil od nas blago dne 4. I., 10. IV. in 28. VI.; takoj in on nam je poslal za njega gotovino dne 8. I. Blago, poslano ni mogel rabiti in nam ga je torej dne 12. IV. vrnol, kar moramo zapisati še do 30. VI. nismo dobili gotovine. Ako ta dan račun sklenemo, moramo za to vsoto naš dolžnik. 2 . V dolg (Debet-Soll) F. Gornik Pojasnilo: Gornik v Mariboru nam je poslal blago dne 5. I., 10. III. 3 mesecih ali pa takoj proti 2"/, odbitku. Ker sem prve dve pošiljatve Saldo nam pove, da sem še za 380 gld. dolžnik Gornikov., 3. V dolg (Debet-Soll) Davorin Sokol Pojasnilo: Sokol je dobil dne 20. I. od nas blaga v znesku 215 gld.; skleniti in tudi ne prenesti salda na nov račun; iz računa je itak razvidno, 87 1 . tukaj. (Haben-Credit) Na korist zneske smo mu zapisali „.v dolg 11 . Blago, poslano dne 4. I. plačljivo je dne 10. IV., plačljivo je v 3 mesecih, to je 10. VIL; od tega pa ga za 28'40 gld. njemu „na korist“: Blago, poslano dne 28. VI. plačljivo je takoj, vendar saldo prišteti „Na korist 11 . On je 405'60 manj dal, kakor dobil, on je torej 2 . v Mariboru. (Haben-Credit) Na korist in 15. V., zneske smo mu torej zapisali „na korist 11 . Blago je plačljivo v takoj plačal, zapišem poslane vsote in dotične odbitke^računu „v dolg 11 . 3. tukaj. (Haben-Credit) Na korist vsota plačljiva je v 3 mesecih. Ker ima konto le jeden stavek, ni ga treba da je Sokol za 215 gld. naš dolžnik. Kazalo (Index). Glavni knjigi je pridejano kazalo. Obrtnik ima namreč posla z mnogimi osebami, in ker sta na vsakem foliju navadno po dva računa, potrebuje glavno knjigo z mnogimi foliji. Da mu ni treba prelistavati cele knjige, ako hoče poiskati kakšen konto, zapisuje si imena po abecednem redu in pristavi k vsakemu imenu folij, na katerem se nahaja konto. Obrtniku je treba sedaj pogledati samo v kazalo, da najde takoj folij dotične osebe. Obračun (Reehnungsauszug, Conto-corrente). Obračun ali tekoči račun je doslovni prepis kakšnega konta iz glavne knjige. Take obračune pošiljamo našim naročnikom koncem vsakega leta, mej letom pa, ako se to posebej zahteva ali kot priloga opo- minskim listom. Obračunu pristavi obrtnik datum izdatbe in svoj podpis. Čestokrat pristavimo še izraz: „s pridržkom pomote' 1 (Irrthum vorbehalten) ali „s. e. & o. “ *) S tem pridržkom hočemo izraziti izrekoma, da si pridržimo pravico, uravnati obračun o vsakem času, ko bi bili kaj izpustili ali po pomoti zapisali. Blagorodnemu Fol. 10. V dolg gospodu Franu Sekirniku v Toplicah. Na korist V Rudolfovem, dne 5. januarja 1892. Fran Muršec, krojač. *) salvo errore et omissione, lat. izraz = s pridržkom pomote in izpusta. 89 Pojasnilo : Franu Sekirniku je napravil F. Muršee razno obleko in razna popravila, kar mu je zapisal v dolg, vsega vkup 97-60; Sekirnik pa je plačal na obračun v raznih obrokih 60 gld, torej mu še ostane dolžan 37-60 gld. Paginovana glavna knjiga. Kakor vodimo blagajno foli- jevano ali pa paginovano, ravno tako imamo tudi lahko pagino- vano glavno knjigo. Tako glavno knjigo imajo obrtniki, ki imajo mnogo majhnih opravi], naročniki pa plačujejo vse vsacega pol leta ali pa koncem leta. Vse poslovne dogodke pišemo drugega pod drugega, zneske pa zapišemo ali v prvi z „v dolg 11 , ali pa v drugi z „na korist 11 zaznamovani stolpec, kakor je namreč naročnik vsled dogodka postal naš dolžnik ali pa naš upnik. Sklepamo ravno tako kakor paginovano blagajno. Tudi tukaj nam pokaže sklep, je-li trgovski prijatelj naš dolžnik ali naš upnik, kakor smo namreč zapisali saldo ali „na korist 11 ali pa „v dolg 11 . Pri otvoritvi novega računa moramo zapisati tudi tukaj saldo v nasprotni stolpec, kakor stoji zapisan v starem računu. V pojasnilo naj nam služita prva dva izgleda folijevane glavne knjige. Dospetke označimo v stolpcu za tekst. M. Črnko, tukaj. l. Fran Gornik v Mariboru. 2. 90 Naloge: Sledeči poslovni dogodki naj se vknjižijo v glavno knjigo: 1. Dne 8. marca 1891. 1. pošljemo F. Jelšniku blaga za 250 60 gld.; dne 15. marca vrne .Jelšnik blaga za 45'80 gld., ker ga ne more rabiti; dne 4. aprila plača Jelšnik na račun 120'— gld.; dne 20. maja pošljemo zopet Jelšniku blaga za 138'40 gld.; dne 30. junija sklenemo Jelšnikov račun. 2. Dne 3. julija dobimo od J. Ogorelca v Ljubljani surovega blaga v znesku 540'— gld.; dne 10. julija nam naznani Ogorelec, da nam dovoli, oziraje se na našo pritožbo z dne 4. julija, radi preslabe kvalitete od¬ bitka 26'80 gld.; dne 28. avgusta pošljemo Ogorelcu po poštni nakaznici 250'— gld. dne 4. oktobra predstavi se nam Ogorelčev agent ter nam predoči njegovo (Ogorelčevo) pismo, vsled katerega plačamo agentu 50'— gld. dne 31. decembra sklenemo Ogorelčev račun. Praktičen vzgled št. I. Jednomeseeno poslovanje v manjši obrtni ji, kjer so za knjigo¬ vodstvo uvedene le inventarna knjiga, blagajna in glavna knjiga. Vzgled je izdelan dvakrat: a) blagajna in glavna knjiga ste folijevani; b) blagajna in glavna knjiga ste paginovani. Kleparski pomočnik Anton Klobučar si je prihranil sč svojo pridnostjo in štedljivostjo 300 gld.; vrh tega je tudi podedoval 500 gld. Odloči se, pričeti s tem denarjem kleparski obrt sam, katerega kupi od J. Lenarta v Krškem za 350 gld.'; razno blago se je cenilo na 200 gld., oprava in orodje pa na 150 gld. Klo¬ bučar naznani pri c. kr. okrajnem glavarstvu svoj obrt, katerega začne opravljati dne 1. junija 1891. 1. 91 Za svoje knjigovodstvo si je omislil inventarno knjigo, bla¬ gajno in glavno knjigo. Najpreje sestavi inventar; iz inventara prenese 450 gld. v blagajno pod dohodke s pojasnilom „gotovine v poslovanje pri početku obrta“. S tem je storjen začetek knjigovodstvu. Zasledovati hočemo sedaj poslovne dogodke meseca junija; za vsakim dogodkom bodemo pristavili v manjšem tisku, kako je treba vknjižiti dotični dogodek. Štev. | Dan 1 . ! 1 . 2. I 2. 3. 3. 4. 4. Poslovni dogodki meseca junija. Plačam najemnine za mesec julij 15' — gld. Blagajna: Na stran za izdatke. J. Čuček tukaj kupi za 11 gld. razne posode, katero plača takoj. Blagajna: Na stran pod dohodke. Za tukajšno meščansko šolo: 5 m žlebov a 145 .......... 5'75 2 škropilnici a 2'50.. 5'— 1075 Meščanska šola plačuje vse koncem šolskega leta. Glavna knjiga: Meščanski šoli v dolg. H. Turk v Ljubljani pošlje različnega blaga za 168'45 gld.; vsota je plačljiva v 3 mesecih ali takoj proti 2% odbitka. Voznine plačam 5'40 gld. Glavna knjiga: 16845 gld. H. Turku na korist. Blagajna: 640 gld, pod izdatke. 5. i 5. Gospod župnik iz Rake, Janez Dolinar, naroči 15 m žlebov in streho za paviljon na vrtu ter da nadavka 10 gld. Blagajna: Na stran za dohodke. Glavna knjiga: J. Dolinarju „na korist 11 . Iztržek v prodajalnici od 1. do 6. znaša 3015 gld. Manjše vsote, katere iztržim vsak dan in o katerih ne napišem kupcem posebnega računa, zapisujem si sproti v pri¬ ročno blagajno, koncem tedna pa v blagajno. Blagajna: Na stran za dohodke. 92 Štev, ! Dan 7. i 6. 9. 8 . 10. 9. 11 . ; 10 . 12. I 11. 13. 12 . 14. j 13. 15. 1 13. 16. 14. Plačam pomočniku 8 gld. zaslužene tednine. Blagajna: Na stran za izdatke. Gospodu vikarju Ivanu Knavsu pošljem račun za 950 gld., katero vsoto poravna .takoj. Blagajna: Na stran za dohodke. Kupim od Fran Gregoriča 1 hi vina za 24 gld. Z Gregoričem imam protiračun, kateri se poravna kon¬ cem leta. Glavna knjiga: Fran Gregoriču „na korist 11 . Za tukajšno meščansko šolo napravim držalo za daljno¬ gled: 1'20 gld. Glavna knjiga: Meščanski šoli v dolg. Dr. J. Mencingerju tukaj napravim streho za paviljon: 4'5 m“- iz bele pločevine a 2'50 gld. Dr. Mencinger plačuje vse koncem leta. Glavna knjiga: Dr. Mencingerju „v dolg 11 . Pošljem Šimen Sekirniku v Kostanjevici različnega blaga v znesku 68'40 gld. Znesek dospe v plačilo v treh mesecih ali pa takoj proti 2 0, 0 odbitka. Glavna knjiga: Šimen Sekirniku „v dolg 11 . Popravim pri hiši gospe Hočevarjeve št. 67. žlebove. Porabil sem 5 m % bele pločevine a 1'80; delo računam 250 gld. Gospa Hočevarjeva plača takoj. Blagajna: Na stran pod dohodke. Istržek v prodajalnici od dne 7. VI. do dne 13. VI. znaša 32 50 gld. Blagajna: Dohodki. Plačam pomočniku 8 gld. tednine. Blagajna: Izdatki. Pošljem J. Dolinarju naročeno delo: 15 m, žlebov a 115 gld. in streho, 8 m 2 a 250. Glavna knjiga: J. Dolinarju v dolg. 93 Štev. 1 Dan 17. ! 15. 18. 16 . 19 . | 17 . 20 . . 18 . 21. 19. 2 . 2 . 1 20 . 23. 20. 24. | 20 25. 20 . 26. j 22. 27. 23. Poravnam pri H. Turku v Ljubljani svoj račun; od¬ bitka računam 2% bd 168'45, ostalo v gotovini; ob jednem naročim različnega blaga. Blagajna: Gotovino pod izdatke. Glavna knjiga: Gotovino in odbitek H. Turku „v dolg“. Poravna Šimen Sekirnik svoj račun; odbitka računa 2% od 68’40 gld., ostalo v gotovini. Blagajna: Gotovino pod dohodke. Glavna knjiga: Gotovino in odbitek Sekirniku na korist. J. Dolinar poravna svoj račun 25’25 gld. Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: J. Dolinarju „na korist". Čevljar A. Koletič pošlje čevljičke: račun 6 gld. takoj poravnam. • Blagajna: Izdatki. H. Turk pošlje naročeno blago; račun znaša 15390; vsota plačljiva v treh mesecih. Voznine plačam 645. Blagajna: Voznino pod izdatke. Glavna knjiga: 153-90 gld.' H. Turku „na korist". Istržek v prodajalnici od dne 14. VI. do dne 20. VI. znaša 28'40 gld. Blagajna: Dohodki. Plačam pomočniku 8 gld. tednine. Blagajna: Izdatki. Plačam za pomočnika v bolniško blagajno 2 '— Blagajna: Izdatki. F. Gregorič kupi brizgalnico za peronospero za 10'50 gld. Glavna knjiga: F. Gregoriču v dolg. Dr. J. Mencingerju napravim: 15 m žlebov a 115 in 2 vrtni škropilnici & 2'50 gld. Glavna knjiga: J. Mencingerju „v dolg". Za meščansko šolo napravim: 1 kambico za drevesni vosek 0'50 gld., 1 majhno brizgalnico za peronospero 3' — gld. Glavna knjiga: Meščanski šoli „v dolg". 94 Štev, Dan 28. 24. 29. 25. 30. 26. 31. 27. 32. 27. 33. 28. 35. | 30. 36. L 30. Popravil pri F. Gregoriču žlebove; dela 3 dni h 2 gld. Glavna knjiga: F. Gregoriču v dolg. Pošljem Š. Sekirniku v Kostanjevici različnega blaga v znesku 45'60 gld.; znesek dospe v plačilo v treh mesecih ali takoj proti 2% odbitka. Glavna knjiga: Š. Sekirniku „v dolg 11 . F. Gregorič vzame različne kuhinjske posode v znesku 15— gld. Glavna knjiga: F. Gregoriču „v dolg 11 . Istržek -v prodajalnici od dne 21. VI. do dne 27. VI. 48-50 gld. Blagajna: Dohodki. Pomočniku plačam 8’— gld. tednine. Blagajna: Izdatki. Popravim pri hiši št. 25. gospe Hočevarjeve žlebove; račun 12\50 gld. Gospa poravna takoj. Blagajna: Dohodki. Istržek od dne 28. VI. do dne 30. VI. znaša 2 q0 gld. Blagajna: Dohodki. Plačam za hrano za mesec junij 15 - — gld. Blagajna: Izdatki. Plačam za kruh za mesec junij 3’50 gld. Blagajna: Izdatki. Dne 30. junija sklenemo knjige, kakor smo povedali zgoraj ter sestavimo inventar. Gotovino vzamemo iz blagajne. Surovo in izdelano blago cenimo; vrednost surovega blaga je 62'33, vred¬ nost izdelanega blaga pa 2-16’40. Od vrednosti oprave v proda¬ jalnici odštejemo 1%. Iz glavne knjige vzamemo dolgove in terjatve v knjigi. 95 Inventar št. I., sestavljen dne 1. junija 1891. 1. Zaporedoma tekoče šte¬ vilo 1 . 2 . 3. Aktiva. Gotovine ob pričetku obrta .... Blaga: a) dogotovljenega blaga, vrednost po cenitvi. b) surovega blaga, vrednost po ce¬ nitvi . Oprava in orodje, v delarni .... Čistega premoženja. Kr S k o, dne 1. junija 1891. 1. gld. 140 60 kr. gld. 450 200 150 kr. 800 Anton Klobučar. Inventar št. II., sestavljen dne 30. junija 1891, 1. Krško, dne 30. junija 1891. 1. Anton Klobučar. — 96 — B 1 a- 1 a) folij e- Dohodki Junij 97 g a j n a. vana. 1891. 1. Izdatki. 7 — 98 — Glavna l. a) folij e- V dolg- (Debet-Soll) Meščanska šola V dolg (Debet-Soll) H. Turk 99 knjiga. vana. 1. V Ljubljani. (Haben-Credit) Na korist 100 2 . V dolg- (Debet-Soll) Janez Dolinar V dolg (Debet-Soll) Fran Gregorič 101 2 . na Raki. (Haben-Credit) Na korist 102 3 . V dolg (Debet-Soll) Dr. J. Mencinger V dolg (Debet-Soll) Šimen Sekirnik 103 3 . tukaj. (Haben-Credit) Na korist v Kostanjevici. (Haben-Credit) Na korist — 104 — B 1 a- b) pagino- 1 . Junij 1891. 1. 105 g a j n a. vana. Junij 1891. 1. 2. 106 Glavna b) pagino- l. Meščanska šola tukaj. Janez Dolinar na Raki. Dr. J. Mencinger tukaj. 107 knjiga. vana. Hugo Turk v Ljubljani. 2. Fran Gregorič tukaj. Šimen Sekirnik v Kostanjevici. 108 Nekoliko opravilnih spisov k prejšnjim poslovnim do¬ godkom. 1. Okrožnica poprejšnjega obrtnika. P. n. Krško, dne 1. junija 1891. Uljudno naznanjam, da sem prodal svojemu pomočniku An¬ tonu Klobučarju kleparski obrt, katerega sem opravljal v Krškem 20 let. Zahvaljevaje Vas za zaupanje, katero ste mi izkazovali, prosim Vas zajedno, da ohranite to zaupanje tudi mojemu na¬ sledniku. Z odličnim spoštovanjem J. Lenart. 2. Okrožnica sedanjega obrtnika. Krško, dne 1. junija 1891. P. n. Sklicevaje se na zgornjo okrožnico usojam si obvestiti Vas, da bodem opravljal na tukajšnjem trgu št. 18. pod tvrdko Anton Klobučar kleparski obrt. Zagotavljaje Vas, da bodem vestno izvrševal vsa dela, v izgotovljenje mi izročena, in da bodem vedno imel na izbiro zadosti lastnih izdelkov, priložim Vam cenik in Vas prosim, da me skoraj počastite z obilimi naročili. Z odličnim štovanjem Anton Klobučar, kleparski mojster. 109 3. Saldiran račun k poslovnemu dogodku št. 3. Krško, dne 4. junija 1891. 1. Kolek i kr. Račun za gospoda J. Čučka tukaj. 4. Pismo k poslovnemu dogodku št. 12. Krško, dne 11. junija 1891. 1. Gospod Simen Sekirnik v Kostanjevici. Vsled Vašega naročila z dne 5. junija t. 1. sem Vam poslal danes po vozniku J. Urbancu naročeno blago, katerega račun je tukaj priložen. Po tem računu blagovolite mi zapisati 68'40 gld. na korist. Vsota je plačljiva v treh mesecih, to je dne 11. IX. 1.1. a li pa takoj proti 2% odbitku. Nadejaje se, da bodete popolnoma zadovoljni s poslanim blagom, priporočam se Vam še za daljna naročila. Z odličnim štovanjem Anton Klobučar. 110 5. Pismo k poslovnemu dogodku št. 17. Krško, dne 17. junija 1891. 1. Ker imam na razpolaganje večo vsoto gotovine, mogoče mi je poravnati že danes svoj račun z dne 4. VI. t. 1. v znesku 168'45 gld., vsota plačljiva dne 4. IX. Pošljem Vam torej v gotovini 165'09 gld., s katerimi je po odbitih 2°/ 0 skonto 3'36 gld. poravnan moj dolg v znesku 168’45 gld. Prosim, da mi blagovoljno potrdite prejem gotovine. Z vsem spoštovanjem Anton Klobučar, kleparski mojster. Praktični vzgled v izdelovanje. Ivan Martelanec prevzame dne 30. novembra 1891.1. od svo jega očeta ključavničarski obrt. Oče mu prepusti izdelanega blaga, kar ga je, v vrednosti 160 gld., surovega blaga v vrednosti 90 gld., orodje in opravo v delavnici v vrednosti 580 gld. ter mu da še v gotovini 100 gld. Za knjigovodstvo si je naročil Martelanec inventarno knjigo, blagajno in glavno knjigo ter prične obrt dne 1. decembra na svoj račun. Poslovni dogodki meseca decembra. Štev. I Dan 1 . 1 . 2. i 2. 3. j 3. Na trgu kupi 20 meterskih centov oglja a 1’50 gld., katere plača takoj. Blagajna: Izdatki. Hišnemu posestniku Fran Potočniku izvršim razna popravila v znesku 8 60, katerega plača takoj. Blagajna: Dohodki. Mihael Hudovernik naroči za svojo prodajalnico dvo- krilna vrata, 3 m visoka in 2 m široka (težina okoli 200 kg a 0‘48), ter da 20 gld. nadavka. Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: M. Hudoverniku „na korist". 112 113 Štev. Dan 22. 27. Pomočniku plačam tednine 5' — gld. Blagajna: Izdatki. 23. | 27. Za manjša popravila mej tednom sem prejel 2-40 gld. Blagajna: Izdatki. 24. j 28. N. Simončič tukaj plača na obračun 60 gld. Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: N. Simončiču „na korist 11 . Dne 31. XII. sklenem knjige in sestavim inventar. Izdelanega blaga je za 14560 gld., surovega blaga za 80'— gld. oprava v prodajalnici je vredna 592 70 gld. (za 580 gld. sem prevzel opravo, 1% to je 5 80 gld. odštejem za obrabo, kupil sem pa primež za 18-50). Čistega premoženja pokaže inventar 959'95 gld. 4. Dnevnih (Journal). Ako je obrtnija le nekoliko večega obsežka, ne zadostuj ejo j obrtniku do sedaj navedene tri bistvene knjige, temveč on po¬ trebuje kot četrto bistveno knjigo še „dnevnik“ (Journal). V dnevnik zapisuje zaporedoma vse poslovne dogodke, kakor so se izvršili, izvzemši poslovne dogodke za gotovino, katere piše takoj v blagajno. Iz dnevnika prepisuje potem poslovne dogodke na up v glavno knjigo. Dnevnik vodimo vedno paginovano. Na čelu vsake strani stojita mesec in leto. Na levi strani sta dva stolpca; v prvi „kazalni stolpec"*) (Bezugscolonne) pišemo folije glavne knjige, kamor smo prenesli poslovne dogodke na up, -fr drugega pa dan, *) Kazalni stolpec stoji lahko tudi pred stolpcem za denarne zneske, kakor smo to pokazali v II. praktičnem vzgledu. 8 114 katerega se je izvršil dogodek. Sledeči širji stolpec je za tekst, dva dvoj na ta stolpca na desni pa za denarne zneske. Da se razločujejo poslovni dogodki drug od drugega, poteg¬ nemo pod vsakim dogodkom debelo črto. Skleniti dnevnika ni treba. Ker prenašamo nekatere zneske tudi iz blagajne v glavno knjigo, ima tudi blagajna pred stolpcem za datum kazalni stolpec,*) v katerega zapisujemo folije glavne knjige, kamor smo prenesli tiste poslovne dogodke za gotovino, pri katerih smo prejeli ozi¬ roma dali gotovino, mi pa nismo dali oziroma prejeli ali nobene, ali pa vsaj ne enake protivrednosti (glej zgoraj: Glavna knjiga.) Prve vknjižbe se torej vrše ali v dnevniku ali v blagajni; iz teh knjig prenašamo zneske v glavno knjigo ali takoj, ali pa koncem tedna, ali sploh tedaj,. kedar imam na razpolaganje čas. Glavna knjiga ima radi tega ali pred, ali pa za stolpcem za tekst dva stolpca, imenovana tudi kazalna stolpca; v enega pišemo dnevnikove strani, v drugega pa blagajnine folije, od ka¬ terega smo odnesli dotični stavek. Vendar zadostuje v glavni knjigi tudi le eden kazalni stolpec, v katerega pišem dnevnikove strani in blagajnine folije; treba je le pomniti, da smo odnesli stavek iz b’agajne, ako smo pri dotičnem poslovnem dogodku prejeli oziroma dali gotovino, v obratnem slučaju se pa nahaja prenesen stavek v dnevniku.**) Črtanje dnevnika, blagajne in glavne knjige kažejo sledeči obrazci. a) Črtanje dnevnika. *) Kazalni stolpec lahko tudi stoji pred stolpcem za denarne zneske. **) Tudi ako nimamo dnevnika, imate čestokrat blagajna in glavna knjiga kazalna stolpca, ki se nanašata drug na drugega. 115 b) Črtanje blagajne. 1 . 2 . 1 . V dolg e) Črtanje glavne knjige. Ime Bivališče 1 . V imovino u £ o •- » O G l P*'a O« O'e? ■ _S no |rt-« rt B A rt 33 Tekst rid. kr. B 173 rt •— .« rt W -G C/3 3 rt 2 Tekst gld. kr. o 3 N O -s CD 2 P 2 i—■ ♦ g *—■ O P < ■ N P 4 P S. 0) <4 ® UQ P P 0 <1 P H- K P N P H- N P* ® l— 1 P P 0 p 0Q 0 p N 13* O 125 2. Skontro surovega blaga ali blagovnih m surovo blago. (Materialwaren-Scontro). V blagovnik za surovo blago zapisujemo surovo blago, koliko smo ga prejeli in koliko smo ga porabili, tako da imamo vedno pregled o zalogi. Ker surovega blaga ne prodajamo, zapišemo si v blagovnik le kupno oziroma proračunjeno ceno za jednoto, da nam je mogoče določiti tvorno ceno našim rokotvorom. Ker pa imamo kupno ceno navedeno v dotičnih fakturah, ker je cena nekaterim rokotvorom določena že stalno (n. pr. žemlji in kruhu pri peku, čevljičkom pri čevljarju i. t. d.) in ker nam je radi tega dostikrat v prvi vrsti le na tem, da hitro presodimo, koliko še imamo zaloge: zapisujemo si čestokrat prejeto, oziroma po¬ rabljeno surovo blago le po svoji množini, ne da bi navedli tudi kupno, oziroma proračunjeno ceno. Ako hočemo vedeti, koliko še imamo zaloge, poiščemo si le saldo prihoda in razhoda. Blagovnik za surovo blago moramo skleniti koncem leta; dobro pa je,- skleniti ga tudi med letom večkrat in pregledati, se li strinjata saldo in zaloga. Sklenemo ga ravno tako, kakor blagovnik za izdelano blago; vendar se sklep nanaša le na mno¬ žino, ne pa tudi na denar in dobiček. 126 hd ts' o p* O sr* pr i—* p W p iti s O cr pr N 9= P, E e * o s p u* p Gi p« £ £ B H- N P S. <5 <1 (P K5 P O 1 M P BtJ 0 <1 P H- F P N P 0! P 4 0 <1 0 o 1 I - 1 p oq 0 1 Tb) Iz petkovega blagovnika za surovo "blag 127 128 3. Naročbenik. V naročbenik vpisuje obrtnik vsa naročila svojih naročnikov, da ne pozabi naročenega izdelka in da ga izgotovi po želji na¬ ročnikovi. Naročbenik urejen je lahko na jako mnogovrsten način kakor zahteva to dotični obrt. Vendar morajo biti navedeni v naročbenilcu vsi bistveni podatki, kakor so: naročnikovo ime, naročeni predmet po svoji podobi in velikosti, dogovorjena cena in obrok za izgotovljenje. Ako smo vročili delo naročniku, pre¬ črtamo dotično naročilo ali pa navedemo dan oddaje v posebnem stolpcu. Krojači, šivilje, čevljarji imajo v naročbeniku poseben stolpec, kamor vpisujejo mero za naročena oblačila. Iz mizarjevega naročbenika. Naročbenik. 4. Prodajnih. (Ausgangsfacturenbuch.) V prodajniku sestavljamo vse račune prodanega blaga, tako da je račun, katerega dobi naš naročnik, le prepis računa v prodajniku. 129 Posamne račune ločimo s črtami drugega od drugega; vendar je priporočati, pustiti pod vsakim računom nekoliko vrst nepo¬ pisanih, da še lahko vknjižimo pozneje potrebne stvari; take poznejše vknjižbe se nanašajo na to, če smo kaj popustili od cene, če nam je naročnik blago vrnil, v katero knjigo smo od¬ nesli računski znesek. Črtanje prodajnika je slično črtanju dnevnika; manjka mu le kazalnega stolpca. Kar se nanaša na prenašanja računov, pomniti je: a) Račune, katere poravna naročnik popolnoma, vknjižimo v blagajno; take račune lahko prečrtamo s povprečno črto; b) račune, katerih naročnik ne poravna, ali katere le deloma poravna, vknjižimo v dnevnik*) in v glavno knjigo. V blagajni, v dnevniku in v glavni knjigi vknjižimo le ko- nečni znesek. Iz kleparjevega prodajnika.' December 1891. 1. *) Nekateri prenašajo vsote iz prodajnika neposredno v glavno knjigo; v tem slučaju ima prodajnik tudi kazalni stolpec, tako da je črtanje pro¬ dajnika popolnoma slično črtanju dnevnika. 9 130 5. Kupovnik. (Eingangsfacturenbuch.) Pri obrtniji z mnogimi poslovnimi dogodki, posebno ako dobimo mnogokrat blago v prodajo, zbiramo račune kupljenega blaga v posebni knjigi, v kateri sestavljamo tudi proračun, koliko nas stane blago, ako smo si vračunali vse stroške. Tako knjigo imenujemo „kupovnik“ (Eingangsfacturenbuch). Pri majhni obrt¬ niji zadostuje, da napravim proračun na prejetih fakturah, katere shranjujem urejene po kronologičnem redu. Črtanje kupovnika je slično črtanju prodajnika. Iz krojačevega kupovnika. Januar 1891. 1. 131 6. Proračunbenik. (Calculationsbuch.) Ako je izgotovil obrtnik rokotvor, treba mu je določiti tvorno ceno. To se zgodi s proračunom. (Glej zgoraj: Proračun.) Tudi proračune zbira navadno v posebni knjigi, proračunbenik ime¬ novani. Čestokrat pa ne piše proračunov v posebno knjigo, temveč, ko je izgotovil rokotvor, določi mu ceno, katero zapiše takoj v blagovnik izdelanega blaga. Iz mizarjevega proračunbenika. Januar 1891. 1. Opomba. Prodajnih, kupovnik in proračunbenik tvorijo čestokrat eno samo knjigo, fakturnik in proračunbenik (Facturen- und Calculations¬ buch) imenovano. 7. Zapisnik zaslužka. (Lohnbuch.) Obrtnik plačuje svoje delavce navadno koncem vsakega tedna, in sicer ali od dneva ali pa od dugotovljenega rokotvora; radi tega mora imeti knjigo, “V katero zapisuje, koliko dni so delali delavci, oziroma koliko kosov so izgotovili. Ako jemljejo delavci delo na dom, treba je vsekdar tudi zapisati snov, katero je izročil delavcu, in dogotovljeno delo, kadar ga je prejel od njega. Ker zahtevajo delavci mnogokrat predplače, zapiše se tudi to v ta zapisnik. 9 * 132 a) Tednik (Wochenlohnbuch). V tedniku zapisujemo plačo, dogovorjeno od dneva. V takem zapisniku dobi ali vsak delavec svojo posebno stran, ali pa se napravi za vse delavce skupaj vsak teden zapisnik. Sledeča obrazca naj to razjasnita. >N CD rt rt ►“5 O M Namreč, ure po noči. 133 b) Akordnik.*) (Accord-Lohnbuch.) V akordniku zapisujemo plačo po številu dogotovljenih kosov. V tem zapisniku dobi vsak delavec svojo posebno stran. Anton Perušek. 8. Dospetnik (Verfallbuch.) Kakor že omenjeno, razločujemo glede na knjigovodstvo dve vrsti menic, namreč: 1. Trate ali potezke, to so menice, katere' moramo plačati o dospetku; to so torej lastne menice, katere smo izdali, in tuje, katere smo vsprejeli. 2. Rimese ali poslatine, to so menice, katere imamo v svoji listnici, za katere dobimo torej o dospetku denar, ali pa jih lahko tudi vnovčimo pred dospetkom, ali jih pošljemo našim trgovskim * # : ) Accord, francosko in latinsko = soglasje, sporazumljenje, pogodba. 134 prijateljem mesto gotovine; to so torej tuje in lastne menice, katere je izdatnik postavil po naši naredbi ali na katerih smo navedeni kot prevodojemniki. Menice, glaseče se na tujo veljavo, imenujemo devize. Za vsacega obrtnika je velike važnosti, vedeti na tanko, kedaj dospe dan, katerega je treba plačati trato, ali pa, katerega bode dobil za rimeso denar. Če ne more plačati obrtnik o do- spetku svojih trat, ne zgubi samo zaupanja pri svojih trgovskih prijateljih, temveč nastanejo mu v kratkem precej veliki stroški; ravno tako trpi lahko škodo, ako ne predloži o dospetku rimes v plačilo. Treba je torej vedeti natanko dospetek trat in rimes- Ako nima obrtnik mnogo posla z menicami, lahko mu služi v označenje dospetka vsak koledar, kjer si označi n. pr. dospetke rimes z rudečim, dospetke trat pa z modrim pisalom; ako pa imamo mnogo posla z menicami, moramo si omisliti v to posebno knjigo, katero imenujemo menični dospetnik. Ta knjiga je urejena kaj različno, vendar je podobna bistveno koledarju, to je, vsakemu dnevu določimo eno vrsto, eden stolpec ali eno stran. Menično vsoto zapišemo k dnevu, katerega dospe v plačilo; pri rimesah označimo še navadno trasata in plačilno mesto, pri tratah pa trasanta in zadnjega meničnega posestnika, to je osebo, katera nam je predočila menico v plačilo. Ako smo prejeli za rimeso denar, ali jo poslali mesto goto¬ vine, ali če smo poslali trato: prečrtamo dotično rimeso, oziroma trato, ali pa označimo to v posebnem stolpcu „opomba“. Kimese Menični dospetnik. Trate 135 10. Prepisnih. (Copierbucb). V prepisnik prepisuje obrtnik vsa poslovna pisma, ki jih odpošlje, da se še lahko čez več let obvesti, kaj je pisal, za kaj se je zavezal. 136 Knjiga je paginovana. Pri vsakem prepisu zapišemo na levo stran v prvo vrsto kraj, kamor je namenjeno pismo, v sredo ime trgovskega prijatelja, na desno stran pa datum. V sledeči vrsti začnemo z doslovnim prepisom; končni poklon izpustimo. Ako je obrt majhen, lahko mu služi prepisnik tudi v to, da vpisuje v njega došle in odposlane račune in da sestavlja v njem proračun ,svojim rokotvorom; v tem slučaju tvorijo kupovnik, prodajnik, proračunbenik in prepisnik eno samo knjigo, prepisnik imenovano. Prepisnik ima na konci kazalo, kjer so navedena vsa pisma po abecednem redu trgovskih prijateljev z dostavbno stranjo, kjer se nahaja dotično pismo. Drugi praktični vzgled. Jednomesečno poslovanje v obrhi, kjer so za knjigovodstvo uvedene sledeče knjige: a) Inventarna knjiga, b) blagajna, c) dnevnih, d) glavna knjiga, e) naročbenik, g) dospetnik, h) prodajnik in i) kupovnik. Opomba: V dnevnik zapisujemo vse poslovne dogodke izvzemši poslovne dogodke za gotovino; - v glavno knjigo prena¬ šamo vsote deloma iz dnevnika, deloma iz blagajne- Ivan Križanič, mizar v Ljubljani, omisli si z novim letom nove poslovne knjige. Pri sestavi inventara je našel sledeče pre. moženje: 1. Gotovine 315 - 60 gld. 2. Oprava v delarni po posebnem popisu 366’50 gld. 3. Surovega-blaga po posebnem popisu 24P24 gld. 4. Izdelanega blaga po posebnem popisu 461'20 gld. 5. Rimesa: 412-— gld. na C. Goloba v Ljubljani v dan 9. I. 6. Terjatev v knjigi: 138'50 gld. pri J. Kokošinku na Vrhniki. 360 - — gld. pri S. Jankoviču tukaj. 137 7. Trat: 248'— gld. po naredbi F. Kralja v dan 15. I. 483’ — gld. po naredbi G. Preskarja v dan 13. II. 8. Dolg v knjigi: 565 gld. V. Koležniku, tukaj. ev Dan Poslovni dogodki: 1. 1.1. Posamezne dele premoženja prenesemo v dotične knjige, gotovino v blagajno, terjatvi in dolg v knjigi v dnevnik in v glavno knjigo, rimeso in potezki v dospetnik. 2 . 1.1. Za gospodinjstvo dam 50’ — gld. Blagajna: Izdatki. 3. 2 . 1 . B. Sinkoviču tukaj prodam za gotovino: 1 umivalnik iz mehkega lesa 16'— gld. 1 kuhinjski stol 1'60 gld. Prodajnih: Sestavim račun. Blagajna: Dohodki. 4. 3.1. Strugar V. Strgar tukaj mi odda naročenih 12 stolovih nog a 0 50 gld. Račun plačam takoj. Blagajna: Izdatki. 4.1. Gospod Fran Peružek tukaj kupi 2 omari a 32.50 gld., 2 posteljnjaka a 50 gld., 2 omarici pri postelji &, 12'— gld.; plačal bode že le o svečnici. 6. 5.1. F. Fakturnih: Sestavim račun. Dnevnik in glavna knjiga: Račun F. Perušku „v dolg“. Čeh na Vrhniki naroči opravo za spalnico in sicer: 2 omari, 1 predalnik, 2 posteljnjaka, 2 omarici pri postelji, 2 umivalnika, vse iz orehovega lesa. Obrok za vročenje do konca meseca. Naročbenik: Zapišem naročilo. I. : F. Čeh d& ob enem 50'— gld. nadavka; ostalo bode plačal pri prejemu oprave. Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: 50 gld. F. Čehu „na korist". 138 139 140 Štev. 22 . Dan 21 . S. Jankovič tukaj kupi: 2 omari za obleko a 26'— gld. . . . 2 posteljnjaka h 16'— gld. 5 omaric k postelji a 12'— gld. . . . 4 umivalnike a 14'— gld. 12 stolov iz orehovega lesa a 3'50 gld. .12 stolov iz hrastovega lesa a 4 gld. . 52'— gld. 32'— 33 60 — 56' — 42'— 48'— 5) 33 31 290— gld. Računski znesek, odštevši 5% rabat, plačljiv je v 3 mesecih ali pa takoj z 2% skontom. Prodajnik: Sestavim račun. Dnevnik in glavna knjiga: Računski znesek po odštetem 5% rabatu S. Jankoviču v dolg. 23. 22 . Pošljem kot tovornino F. Čehu na Vrhniki naročeno opravo za spalnico: 2 omari a 56'— gld., 1 predalnik 35 gld., 2 omarici pri postelji a 18'— gld., 2 umivalnika a 12'— gld. Zaboji 560 gld., odpravniku plačam 4 60 gld. Naročbenik: Označim odpošiljatev. Blagajna: Odpravnina pod izdatke. Prodajnik: Sestavim račun. Dnevnik in glavna knjiga: Računski znesek F. Čehu v dol 24. | 23. Fran Perušek tukaj plača na obračun 25'— Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: F. Perušku „na korist“. gld. 25. 1 24. S. Jankovič plača račun z dne 21. I. po odštetem 2% skontu. Blagajna: Račun po odštetem 2°/ 0 skontu kot dohodki. Glavna knjiga: S. Jankoviču gotovo plačilo in skonto na korist. 26. 25. j Plačam V. Kolešniku tukaj na obračun 250'— gld. Blagajna: Izdatki. Glavna knjiga: V. Kolešniku v dolg. 27. 26. Pošljem z voznikom G. Hrastnikom M. Filipiču naro¬ čeno omaro; zavojnino in voznino računam 7'80 gld. Prodajnik: Sestavim račun. Dnevnik in glavna knjiga: M. Filipiču v dolg. 141 Štev, 28. 29. 30. 31. 32. Dan 27. 27. 28. Plačam pomočnikom 38'50 gld. tednin za čas od 21. I. do 27. I. Blagajna: Izdatki. 29. Voznik G. Hrastnik prinese prijemnico, podpisano od M. Filipiča; izplačam mu 5’— gld. voznine. Blagajna: Izdatki. Predoči se mi V. Kolešnikova potežka za 150'— gld v dan 27. III. po naredbi M. Vodnika; potezko vsprejmem. Dospetnik: Označim dospetek. Dnevnik in glavna knjiga: Menična vsota V. Koležniku v dolg. R. Kmet tukaj naroči pisalno mizo po posebnem na¬ črtu za dogovorjeno ceno 35 gld.; obrok za vročitev je do srede februarja. Naročbenik: Označim naročilo. 29. R. Kmet da 15 gld. nadavka, ostalo plačal bode pri prejemu. Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: R. Kmetu na korist. 33. 30. F. Čeh na Vrhniki izplača svoj račun z dne 22. I. Blagajna: Dohodki. Glavna knjiga: F. Čehu na korist. 34. 35. 31. Od S. Gregorčiča, trgovca z železnino, prejel sem v teku januarja različno železnino. Račun znaša 38'50 gld., katerega bodem poravnal kon¬ cem marca. Dnevnik in glavna knjiga: S. Gregorčiču na korist. 31. Od K. Štancerja, trgovca s špecerijskim in barvarskim blagom, prejel sem na knjigo v teku meseca janu¬ arja različnih materij alij; račun v znesku 18 50 gld. plačam takoj. Blagajna: Izdatki. 36. 31. Sklenem knjige in sestavim inventar. 142 Gotovino mi pove blagajna; od oprave v delarni odštejem 1%; vrednost surovega blaga je 11610, vrednost izdelanega blaga pa 22514 gld.; iz dospetnika vzamem rimese in trate, iz glavne knjige pa terjatve in dolgove v knjigah. Inventarna knjiga. 1. Popis oprave in orodja v delarni dne 1. januarja 1892. 1. 143 Popis 2. surovega blaga in materijalij dne 1. januarja 1892. 1. Popis izdelanega blaga dne 1. januarja 1892. 1. — 144 Inventar, 3 . sestavljen dne 1. januarja 1892. 1. 145 Inventar, 4 . *) Kakor smo dne 1.1. sestavili poseben popis, ravno tako tudi da si prihranimo prostora, smo to opustili. n. i. 10 Dohodki Januar Blagajna. 1892 1. Izdatki 146 O Cl i o i ft C0 o i a ' rg ■ ’i> o • o -H 02 'S • 'S ' 2 b> ‘0 >0 ‘P TO bJD ctž ^ c3 g ^§:n n ■ o 0 a 0 M rt . • CS3f> 1 o3 N O 1 rt g 4 J H >TO w g 2.o -i >0 M w ^£rrj bD g ce CS 3 N X 2 T 3 OHO > 0 ~ g Sg,£ o 7 o P 4 I >0 Oh. • O . Ph O jo 'S * {> rt o . O O or3 S 3 g.2,3 3 >® o c 3 ® N NI N ' >6 H S h 3 g O L- ^ o3 ‘I -9 a o?‘3 ^ 2 I. TO ^H-I CŽ O • S-. & r & ■ 'S oci5 j§ w ^ rt o 2 H rt g 'S Pa O M M . O r 5 ^ TO >0 £ N rt H O O o jD O rt bD N c 3 TL O c* N fltSJ o ’> O !s Ja ® . gpq ^ cž N cSCO . -Q fl 03 O >rh O ts ^ ra ■d • ® 2 ° § C c3- t- Ž* g fl O g .. O 03 m O £r>r ■j o o > > O _ M p O >TO r« 'g g>o § ® g oH - 0 o . ° ts c« tS 8=1 NtSJ S ^ O H !2 3 £> c 3 o M ■ §<* ^ o 0 M o o > --H rt >o HO CO HO >o až o N 8 W Ot O W>o P 5 c3 ct 3 ESI ES3 § Q Ph (M 05 00 S-t - gr5 c 8 p s» M r^J ž o CD g V O -H O o r 2 IS! c3 M ii stolpec stoji lahko tudi pred stolpcem za dneve. ZDnevnilc- Dnevnik. Januar 1892 1. Januar 1892 1. 147 44 74 'bo 44 74 lab £ rt c o >o 00 co 00 co 44 .S •d *■* 6 0 4h »d u ^ J> o • A,^ O CL 44 4 N c3 N pjS ^5 ■£•3 44 r 4 O A 0,5 ‘r? 0 0 gw » C« L ' 'S N !> P3 V g ' M a 4§ ' sS • J4 .g . '3 u “.Od ■o 5; :* > nS 43 44 '3 3* Co o 44 £4 4! ■+J 4 ^ 5 o s s fl &H-- 4°1- ^ >• >co • o3 cč 74 C/2 N 54 O g 6 CD _cD_ 44 o ‘4 S-j I a !> > g 0 3 g fi 4 4 cD !°! • c6 g P4 N 4 o »1 E> o S § A^ ' m o P, CČ N S-> O °° *S ^ N > P cd p P & C M „-P •<-* O o 4 8/7 o ^ o ® ^ W 'S 5 ^ ^ c<3 ""g f> N £ c$ O G .S •s>’3 cd n -M

cč 4 4 44 •S 8 » O 44 o M > 4 ci 5 cD id >N 4 o >0 24 V g o 44 ^ O 4 74 Co 1 -J -» S od g g > >■ 4 5 •^>N 4 CTŽ 4^ J4 4 Sh •+° O 4 44 •M 872 O ^ 74 ,9 ^ w ® l • cč f> N 4 ._^24 ‘ 03 rj 44-g> • p,g ■+0 74 O 9 & * 44 ^ »g ^ • u o o 9 CP c$ g S&l SH c« &H N c« P g id'~id 873 . N |> > P ° o -g 3^ p, g • O P bc^- c. r^J r*-H o'3 ■ N cS ^ S g « |=J 2 !> 3 .§,■?.§ 73 s-a s > CP 4-3 A 4 9 4 r-J O A > Jll P ® C w o2 P P<« £ ood d i> - ■ K» 0 4 P bDf=^ +4 o p M '573 ^ 74 . • p 3 tS3 fH T* e6' 4 -m.-3 4 A o3 43 ^ ^ S 9 A 4 ^ ' ’ > o cd 2 o d P o fl P P 0 O

8/3 fr § g 74 A *h 4 c M ■§ J-i , vO . 4 c3 Q 10 * * Kazalni stolpec stoji lahko tudi pred stolpcem za dneve. — 148 l Glavna 2 V dolg (Prejel) ' S. Jankovič 4 v dolg (Prejel) Fran Perušek 149 lm.jiga._ l 2 tukaj. (Dal) V imovino 3 4 tukaj. (Dal) V imovino 150 Glavna 6 V dolg (Prejel) M. Filipič 7 V dolg (Prejel) S. Gregorčič 151 Icnjig-a. na Vrhniki. (Dal) V imovino 6 V Št. Vidu. (Dal) V imovino < tukaj. (Dal) V imovino tukaj. 8 (Dal) V imovino 1892 Januar 29 Za gotovino 15 152 Rimese. Dospet- 1 Januar 1892. 1. 4 April 1892. 1. 153 n.ik_ Trate. Januar 1892. 1. 1 Februar 1892. 1. 2 Marc 1892. 1. 27. M. Vodnika 150 April 1892. 1. 4 ITST aročbenik. 154 o 3 a © O ozz—ooz o f-i > o 3 >o j 3 a M Cj • rH -Q o S o © Pl Ph ^ j; 2-6 Ššfj 3 © -£ > .2 © §0 g ^ ffl (D © CG c 3 £ ►> © P rj ,Q S © t, 01 >o O o 3 PhPJ O Ah -+3 01 H3 U Ph c 3 ;■ go n ^ © th § P 55 s-a S o Ph.£ O SNHfMN o 5 : 9 6 ' © O ft Ph o -fO p O # tiD S 'p’ a^ o o jn c 3 w 2 p >o o p cž s £ *a rP J> o 3 P rP © >o 2 rs r © >co }> >o ‘gl o 3 M P © a M 2 (M Ci co 155 ZProda-jnik:. 1 Januar 1892 1. 156 IPr o dajnlk:- 2 Januar 1892. 1. 157 ZKuLpoviilk:- 1 Januar 1892. 1. 158 Kazalo v glavni knjigi. 159 Nekoliko opravilnih spisov k prejšnjem ra¬ čunskem vzgledu. 1. Račun k poslovnemu dogodku št. 3. V Ljubljani, dne 2. januarja 1892. 1. Račun za blagorodnega gospoda B. Sinkoviča tukaj Vsoto hvaležno prejel Ivan Križanič. 2. Potrdilo o prejetem nadavku k poslovnemu št. 6. Da sem prejel danes od gospoda F. Ceha na Vrhniki pet¬ deset (50) goldinarjev kot nadavek za naročeno opravo za spal¬ nico, sč svojim lastnoročnim podpisom potrjujem. V Ljubljani, dne 4. januarja 1892. 1. Ivan Križanič, mizarski mojster. 3. Pismi, račun in menica k poslovnemu dogodku št. 9. V Ljubljani, dne 7. januarja 1892. 1. Gospodu J. Križaniču tukaj. V prilogi dobite račun o obkladkih in plohih. Kakor sva se dogovorila, potegnil sem za fakturni znesek . . 378'55 gld. na Vas menico, plačljivo 3 mesece od danes po naredbi moji lastni, Prosim Vas, da sprejmete priloženo potezko ter mi jo takoj vrnete. Priporočam Vam se še za daljna naročila. S poštovanjem F. Grmovšek. Faktura. Potežka. 160 V Ljubljani, dne 7. januarja 1892. 1. Faktura. Gospod J. Križanič, tukaj prejel od F. Grmovška, trgovca z lesom v Ljubljani. 4575 m 2 orehovih obkladkov a 2 gld. 91'50 gld. 3520 m 2 hrastovih obkladkov a 2’— „ 70'40 „ 1-862 m 3 hrastovih plohov d, 50’ gld. 9310 „ 1765 m 3 orehovih plohov a 70' — gld. 12355 „ 378'55 gld. Za menico 3 mesece od danes. V Ljubljani, dne 7. I. 1892. 1. Za 378'55 gld. Tri mesece od danes plačajte za to prvo menico svoto od po naredbi moji lastni Tristooseminsedemdeset *’ 0 goldinarjev vrednost pri meni in postav jo na račun poročil Gospodu J. Križaniču v Ljubljani. F. Grmovšek. V Ljubljani, dne 7. januarja 1892. .1. Gospodu F. Grmovšku tukaj. Blago, naznanjeno mi z Vašim današnjim pismom, sem prejel in sem ž njim popolnoma zadovoljen. Vrnem Vam torej priloženo Vašo potezko za . 378 55 gold. plačljivo po naredbi vaši lastni tri mesece od danes, kateri sem zajedno pristavil svoj vsprejem. Ako imate morebiti v zalogi dobre suhe slavonske hraste, obvestite me! Tak les vedno potrebujem. S poštovanjem Potežka. Ivan Križanič. 161 V Ljubljani, dne 7. januarja 1892. 1. Za 378'55 gld. Tri mesece od danes plačajte za to prvo menico po naredbi moji lastni vsoto od Tristooseminsedemdeset ^ goldinarjev vrednost pri meni in postav.jo na račun.poročil Gospodu Ivanu Križaniču v Ljubljani. Ivan Križanič F. Grmovšek. 4, Menica k poslovnemu dogodku št. 12. V Ljubljani dne 11. januarja 1892. 1. Za 324’90 gld. Dne 11. aprila 1892. 1. plačajte za to prvo menico po naredbi moji lastni vsoto od Tristoštiriindvajset goldinarjev 90 kr. vrednost pri meni in postav.jo na račun. poročil Gospodu S. Knezu v Ljubljani. 5. Knez. Ivan Križanič. 5. Menica k poslovnemu dogodku št. 13. Sprednja stran, kakor zgoraj. Hrbet. 6. Faktura k poslovnemu dogodku št. 23. V Ljubljani, dne 22. I. 1892. 1. Blagorodnemu gospodu V. Čehu Kot na Vrhniki. tovornino poslal sem Vam na Vaš račun in Vašo nevarnost: 2 omari k 56'— gld.112' — gld. 1 predalnik. 35’— „ Odnos . 147,— gld. 11 162 Prenos . 147’ — gld. 2 omarici pri postelji & 18' — 36' — „ 2 umivalnika a 12' — gld. . . 24' — „ zaboji. 5'60 „ odpravnina.4'60 „ 217-20 gld. nadavek dne 5. 1. 50'— gld. 167 20 gld. to je edenstosedeminšestdeset goldinarjev 20 kr., katero vsoto mi zapišite blagovoljno na korist. Ivan Kržanič. 7. Vozni list k poslovnem dogodku št. 27. V Ljubljani, dne 26. I. 1892. 1. Gospodu M. Filipiču v Št. Vidu. Z voznikom G. Hrastnikom dobite naročeno omaro za knjige, katero je prevzel voznik v dobrem stanu in dobro zavito. Vozn ik Vam mora pripeljati omaro še danes voznine prosto; blagovolite mu izročiti pri prejemu prejemnico o prejeti omari. Ivan Križanič. 8. Prejemnica k poslovnemu dogodku št. 27. Voznik G. Hrastnik iz Ljubljane pripeljal mi je danes vo¬ znine prosto omaro za knjige, naznanjeno mi z voznim listom I. Križaniča z dne 26. I. t. 1. Št. Vid, dne 26. januarja 1892. 1. M. Filipič. IV. Dodatek. O naložitvi in dobavi denarja. Za osnovo in za oskrbovanje vsakega obrta potrebujemo primerno upravno premoženje (stran 67.). Obrtnik mora gledati na to, da nakupi surovino z ugodnimi pogoji, da izdela svoje ro- kotvore trpežno in pripravno, in da mu rokotvori ne pridejo pre¬ drago; živeti pa mora tudi primerno svojim dohodkom, in sicer 163 tako, da pokrije z dobičkom svojega obrta potrebščine za svojo obitelj in za svoje življenje, ter da mu še vrh tega preostaja vedno nekaj dobička, s katerim povikša svoje upravno premoženje. Večkrat se prigodi, da ima obrtnik več denarja v blagaj- nici, kakor ga potrebuje za opravljanje svojega obrta; prigodi se pa tudi, in naj je obrtnik še tako skrben, da mu primanjkuje gotovine, ter da mora vzeti denar na posodo. Važno je torej za obrtnika vedeti, kje naj nalaga svojo gotovino in kam se naj obrne v denarnih stiskah. A. O naložitvi denarja. Denar, katerega ne potrebuje obrtnik za upravljanje svojega obrta, lahko naloži z dobičkom na sledeče načine: I. On nese denar v hranilnico (Sparcasse) ali kako hranilno in posojilno društvo (Spar- und Vorschussverein). Tak zavod mu potrdi prejem vsote v posebni knjižici (hranilni knjižici, Spar- cassebuch), plačuje mu za hranjen denar določene obresti in mu ga tudi vrne na zahtevo, ako je dotekel določen obrok po odpo¬ vedi ; pogoji za obrestovanje, za izplačevanje obresti in za odpoved glavnice so navedeni v dotični hranilni knjižici. II. Obrtnik kupi pri denarnem zavodu dolžno pismo, ime¬ novano „blagajnično potrdilo 11 (Casseschein). Denarni zavod vrne mu po odpovedi, ko je dotekel v dolžnem pismu naveden obrok za odpoved, dolžno vsoto z obrestmi vred. III. Obrtnik pa kupi tudi lahko za prihranjen denar vred¬ nostne papirje (Wertpapiere, Effecten) posebno v slučaju, ako ima gotovino za delj časa na razpolago. Vrednostni papirji so dolžna pisma, ki so jih izdali ali država, dežele, občine, trgovske in obrtne družbe, ali pa zasebniki. Znesek, na katerega se glasi vrednosten papir, je njegova pisana, ime¬ novana ali nominalna*) vrednost (Nominahvert); znesek, katerega dobimo pri prodaji z,9, vrednosten papir, ali katerega moramo plačati pri nakupu, pa je njegova vrednost po kurzu (Cursvvert) ali njegov kurz**) (Curs), Vrednostni papirji so: *) Nomen, lat. = ime. **) Cursus, lat. = tek, cena vrednostnih papirjev. 11 * 164 1. Vrednostni papirji, ki dgjo določene obresti in sicer: a) Obrestni papirji ali rente (Rentenscheine, Renten). To so državni papirji, ki dajo samo obresti, kapital se pa pravi¬ loma ne vrne, ali država vsaj ni obvezana, izplačati ga. (K tem papirjem prištevamo n. pr. avstrijsko papirno rento i. dr.) b) Obveznice ali obligacije (Obligationen), to so državne, deželne, občinske i. t. d. zadolžnice, ki dajo določene obresti, ka¬ terih kapital se pa tudi vrača v določenih obrokih. Posebne vrste obligacije so: la) Zastavnice (Pfandbriefe) in hipotekarne obveznice (Hypothekar Obligationen), ki so vknjižene na zastavljeno nepre¬ makljivo lastnino. (N. pr. Zastavnice štajarske hranilnice, zem¬ ljiškega kreditnega zavoda i. t. d) bb) Prijoritetne ali predstvene obveznice (Prioritats- Obligationen), ki jih izdajajo delniška društva o izposojilih, po- vračljivih v določenem času, in ki imajo pri izplačevanju obresti prednost ali prijoriteto pred delnicami, to je, najpreje se izpla¬ čajo obresti obligacijam, in ako še ostane kaj čistega dobička, dobijo tudi posestniki delnic svojo dividendo. (N. pr. Prijoritetne obveznice „Albrechtove železnice 11 i. dr.) c) Nekatere srečke (Lose, Praemienscheine), to so posojila, katerih dolžna pisma (srečke) se žrebajo po določenem, od države potrjenem načrtu. Izžrebane srečke se plačujejo z določenimi zneski, posamezne pa dobijo veliko veče dobitke. Načrt žrebanja je naveden na dotičnem vrednostnem papirju. Take srečke sq: Državne srečke 1852. 1., 1860. 1. i. dr. Obresti vrednostnih papirjev se plačujejo ali vsakega pol leta ali pa vsako leto jedenkrat. Da se lahko potegnejo obresti, pri- djana je obligaciji pola z natisnjenimi nakaznicami. Take nakaznice obsegajo obrestni znesek, dospetek za obresti in ime blagajnice, katera izplačuje obresti. Tako nakaznico imenujemo „kupon“ ali „odrezek. 11 Kupon lahko o dospetku odrežemo in ga unovčimo ali pri dotični blagajnici, ali pa pri kakšni banki ali kakšnem drugem denarnem zavodu, ki se peča s takim menjanjem. Na spodnjem koncu pole je talon, to je nakaznica, s katero dobimo novo polo s kuponi, to pa še le po dospetku vseh kuponov. 165 — Primer kupona s talonom jednotne papirne rente. Talon Gegen diese Anweisung erfolgt die k. k. Staatsschul- dencasse dem Ueberbringer vom Monate August 1895 ange- fangen neue Zinsen-Coupons. v. Ram. Derm. 2. Vrednostni papirji, ki ne dajo določenih obrestij, dajo pa dohodek, ki je odvisen od tega, kako se je obneslo dotično podjetje; tak dohodek imenujemo dividendo* vrednostne pa¬ pirje pa akcije ali delnice. K tem prištevamo n. pr. kreditne akcije (akcije kreditnega zavoda za trgovino in obrt), delnice c. kr. Ferd. severne železnice, delnice „Narodne tiskarne", del¬ nice Kranjskega obrtnega društva, delnice dolenjske železnice i. dr. 3. Srečke, ki ne dajo nobenih obrestij, temveč ki se žre¬ bajo po določenem načrtu; n. pr. srečke Ljubljanskega mesta i. dr. B. O preračunanju vrednostnih papirjev. Omenili smo že, da so vrednostni papirji ali taki, ki dajo določene obresti, ali pa taki, ki ne dajo nobenih obrestij. Ako kupimo vrednosten papir, ki daje določene obresti, treba je izračunati 1. njegovo vrednost po kurzu, 2. obresti; pri papirju, ki ne nosi obresti, treba pa je izračunati le njegovo vrednost po kurzu. Kurz vrednostnega papirja določi se na borzi**, izdaja ga * Lat. izraz = kar se naj razdeli. ** Borza (Borse) je postavno določeno mesto, kjer se shajajo o do¬ ločenih časih trgovci, da sklepajo mej sabo trgovske poslove. V cislaj- taniji so borze na Dunaji, v Trstu in v Pragi. 166 borzna komora in priobčuje se navadno v dnevnih listih. V kurznih listih avstr, borz se nahajata dva stolpca za ceno, ena z nadpisom „denar“ (Geld), druga z nadpisom „blago“ (Ware); po kurzu, naveden v stolpcu „denar", lahko prodamo, po kurzu v stolpcu „blago“ pa lahko kupimo vrednosten papir. Kurz vrednostnih papirjev je naveden ali za jeden kos ali pa za 100 gld. nominalne vrednosti, to je v odstotkih. 1. Preraeunanje vrednostnih papirjev po kurzu. a) Ako je treba preračunati po kurzu take vrednostne pa¬ pirje, pri katerih je naveden kurz za jeden kos, treba je le mno¬ žiti kurz se številom vrednostih papirjev. Vzgled: Koliko velja 27 srečk „Ljubljanskega mesta 2 * * * * * * * * 11 po kuzru 22'50? Kurz 22'50 pomeni, da velja 1 srečka 22-50 gld. Torej: Vrednost 27 srečk == gld. 22-50.27 == gld. 607-50. b) Ako je treba preračunati po kurzu take vrednostne pa¬ pirje, katerih kurz je naveden v odstotkih, moramo množiti kurz z nominalno vrednostjo in vzmnožek deliti sč 100. Vzgled: Kolika je vrednost po kurzu na 10.000 gld. se glaseče pa¬ pirne rente po kurzu 95'45? Kurz 95'45 pomeni, da je treba 100 gld. no¬ minalne vrednost plačati s 95’45 gld., torej: 95-45.10.000 Vrednost po kurzu = gld. = gld. 9545. 2. Preraeunanje obrestij vrednostnih papirjev. Ako kupimo vrednosten papir, kateri daje doložene obresti, plačati moramo razven vrednosti po kurzu tudi še tekoče obresti, to so obresti od dospetka zadnjega kupona do dneva, katerega kupimo vrednosten papir. Pri določitvi dni vzamemo vsak mesec za 30 dni in ne štejemo dneva, katerega smo kupili vrednosten papir. Obresti računamo vedno od nominalne vrednosti,' ker izpla¬ čuje tudi dotična blagajnica obresti od nominalne vrednosti. Ako se glasi nominalna vrednost na konvencijsko veljavo, pretvoriti jo moramo preje v avstrijsko veljavo. Ker je 100 konv. velj. = 105 av. velj., pretvorimo konvencijsko veljavo v avstrijsko, da jo množimo sfe 105 in delimo vzmnožek se 100, ali pa da doštejemo h konvencijski veljavi njeno dvajsetino. 167 N. pr. Koliko v avstrijski veljavi je 850' — gld. konv. velj.? 850.105 gld. knv. velj. 850 == gld. av. velj. ^oo ~ = av ' vel i 892-50; P a f„ „ » 850 . 850 = 1 120 od 850 4259 895'50 Obresti lahko izračunamo na sledeče načine: a) Mi izračunamo obresti za jedno leto, da množimo nominalno vrednost z odstotki in delimo vzmnožek sč sto, torej: nominale X % 100 ’ sedaj izračunamo obresti za jeden dan, da delimo s 360, , . nominale X % t0r8): — 0M60 -1 obresti za določeno število dni dobimo, da množimo sč šte¬ vilom dni, torej: nominale X % X dnevi obresti za dneve = I. 100.360 ' ' b) Ako okrajšamo v formuli I. števec in imenovalec z %, do¬ bimo za izračunanje obrestij sledečo formulo: nominale X dnevi TT ^ 100.360 . U ' a) V." nominale X dnevi . . Število: - 77 ^ —— imenujemo obrestno število, šte- obresti za dneve = vilo 360 0 / /0 100 pa obrestni divizor, tako da je naša konečna formula: obresti za dneve = obrestno število II b) obrestni divizor Za posamezne odstotke dobimo sledeče formule: obrestno število nominale X dnevi Obresti za dneve & 2% 180 Obresti za dneve & 2 1 / 4 % a li & 2'25°/ p = nominale X dnevi = ” 100 X 160 Obresti za dneve a 2 2 / 6 % ali h 2'4°/o = nominale X dnevi 100 X 180 obrestno število Teo = obrestno število 150 100 X 150 168 a 3°/* Obresti za dneve a 4% Obresti za dneve & 5% = a £0/ _ » n U /0 — 60 ~ 100 X 60 cl za odstotke, kateri ne dajo obrestnega divizorja kot celega števila, izračunamo obresti ali po formuli I. ali pa formuli II. najpreje za odstotke z obrestnim divizorjem kot celim šte¬ vilom, tem obrestim pa doštejemo ali tudi odštejemo do¬ ločeno vsoto. N. pr.: f Obresti a 3 1 / 6 ali a 3 2% = obr. a 3'6% — obr. a 0'4% I. , . obr. a 36% , 1 = obr. ^ 3'b% - g -— , torej: 9 169 nominale X dnevi 100. ioo devetina obresti & 3% ali & 3 2 % = dobljenega števila. Obresti a 3%% ali a 3'8% = obr. & 4% — obresti 0'2% , „ . , obr. a 4°/ 0 , = obr. ži 4<>/o - Hn 1 tore J : II. IV. V. VI. VII. nominale X dnevi 100.90 dvaj- III. 20 obresti & 3%% ali a 3'8°/ 0 setina dobljenega števila. Obresti, h 4%% ali 4'2°/ 0 = obr. a 3 6°/ 0 + obr. a Q'6% = obr. & 3-6% + ° br ' a 6 3 6 °^, torej: , nominale X dnevi obresti a 4 1 5 ° 0 ali 4 - 2% = 1AA . AA -fsestma 1UU . 1UU dobljenega števila. Obresti A 4.65% = obresti & 4\5% + obresti 045% 1 obresti a 4’5% , = obresti a 4'5% + — - , torej: obresti ži 4’65°/ nominale X dnevi + tridesetina dob- 0 100.80 ljenega števila. Obresti a 4% ali & 4’75% = obresti a 5% — obr. a 0'25% obr. 5% 20 ’ = obr. & 5% torej: , ,. , nominale X dnevi , . obresti 5, 4% ali a 4.75% = 100 7 t;> ' — dvaj- setina dobljenega števila. Obresti a 5%% ali 5'25% = obresti & 5% + obr. a 025% = obresti k 5% -f obresti a 5% 20 torej: nominale X dnevi 100.72 + dvaj- obresti 5, 5%°/ 0 ali 5'2o% : setina dobljenega števila. Obresti a 5%% ali a 5’75% = obresti & 6% — obresti a 0'25% = obresti & 6% — obresti 6 /o, ^ ore j. 170 VII. obresti a 5 8 A% ali ct 5'75% nominale X dnevi 100.60 — štiri¬ indvajseti del dobljenega števila. Obresti vrednostnih papirjev se plačujejo ali v papirju, ali v srebru ali pa v zlatu; vendar se pri nakupu ali pri prodaji ne oziramo na to posebnost, in obresti se računajo le v papirju. C. Preraeunanje vrednostnih papirjev, služečih čestokrat v naložitev našega kapitala. 1. Obligacije jednotnega državnega dolga, in sicer: a) Papirna renta, obresti plačljive v papirju, b) srebrna renta, obresti plačljive v srebru. Rente se glase na 50, 100, 1000 in 10.000 gld. av. velj. in nesejo 5% obresti; ker pa se odračuna takoj 16% dohodarina, izplačajo se le 4 2% ali 4 1 / 6 % obresti. Kurz je naveden v odstotkih; obresti dospejo v plačilo vsakega pol leta (le pri obligacijah, gla¬ sečih se na 50'— gld., vsako leto), in sicer: za papirno rento dne 1. februarja in dne 1. avgusta ali pa dne 1. maja in dne 1. novembra; za srebrno rento dne 1. januarja in dne 1. julija ali pa dne 1. aprila in dne 1. oktobra. Z dospetki obresti označimo navadno tudi dotične rente; govorimo torej pri papirni renti o februarjevi ali majevi renti, pri srebrni renti pa o januarjevi ali aprilovi renti. Posamezni kuponi se glase na polletne obresti odštevši do- hodarino, in sicer: pri rentah, glasečih se na 100 gld., glase se kuponi na gld. 2'10 M n M H « 1000 .. ,, ,1 11 1, M 21 10000 210 '- Kuponi, ki se v 6. letih ne predočijo v plačilo, zastarajo to je državna blagajnica jih ne izplača več. Vzgled 1. Dne 9. februarja kupimo za 800'— gld. majeve rente po kurzu 95' 10; koliko moramo plačati? Zadnji kupon je dospel v plačilo dne 1. IX.; računati moramo torej obresti od 1. IX,—9. II.; od 1. IX.—1. II. so 3 mesci, od 1. II.—9. II. pa 8 dni, skupaj 98 dni. 95 10.800 Vrednost po kurzu = gld. jqq = gld. 760'80 800.4'2.98 Obresti a 4'2 0 / 0 za 98 dni = jjgdbb- = gl d- 915 Vrednost rente . . . . •.gld. 769 95 171 Vzgled 2. Dne 20. junija kupimo za 1000 gld. srebrne rente s kuponi, plačljivimi meseca aprila in meseca oktobra po dnevnem kurzu 9455; kolika je vrednost rente? Zadnji kupon je dospel v plačilo dne 1. IV.; računati moramo torej obresti od 1. IV.—20. VI.; od 1. IV,—1. VI. sta 2 meseca, od 1. VI.—20. VI. pa 19 dni, skupaj torej 79 dni. 94-55.1000 Vrednost po kurzu = gld. -- = . . . gld. 945'50 1000.79 Obresti a 3'6°/ 0 za 79 dni == gld. jiqq pqq — gld- 7 p 90 7'90 „ „ 0-6'7„ » „ = gld. = gld. 1-32 gld. 9'22 Vrednost rente. 954'72 2. Državne srečke 1854. 1. Te državne zadolžnice se glase na 250 gld. konv. velj. in nesejo 4°/ 0 obresti, ki se izplačujejo vsako leto dne 1. aprila; vendar se takoj odračuna 20% doho- darina, tako da se izplačajo le 3'2% ali 3%% obresti. Kupon, glaseč se na 10'— gld. konv. velj. (= 1050 gld. av. velj.), izplača 'se po odšteti 20% dohodarini z 8’ — gld. konv. velj. (= 840 gld.a. velj.). Dne 2. januarja in dne 1. julija vsakega leta se izžreba določeno število serij, dne 1. aprila in 1. julija pa je žrebanje dobitkov. Kurz je naveden v odstotkih, in ker se glasi vsaka srečka na 250 gld., dobimo vrednost po kurzu, ako množimo kurz z 2 %. Vzgled: Dne 9. februarja kupimo 1 srečko 1854. 1. po kurzu 139' — ; kolika je cena srečke? Dospetek zadnjega kupona je bil 1. IV.; računati moramo torej obresti za čas od 1. IV,—9. II.; od 1. IV.—1. II. je 10 mesecev, od 1. II—9. II. pa 8 dni, skupaj torej 308 dni. Konv. velj. moramo pretvoriti v av. velj. 250.105 250' — gld. konv. velj. = gld. av. velj. = 262'50 gld. av. velj. Vrednost po kurzu = gld. 139.2VJ = .gld. 347-50 L _ 262-50.308 _ Obresti a 3'2»/ 0 za 308 dni = a 3 6l>/ " — 100.100 ~ glcL 8 08 _ (a 0-.4°/o = gld. 8-08: 9 = „ 0 89 gl d. 719 Cena srečke . . . gld. 354'69 3. Državne srečke 1860.1. Te državne zadolžnice se glase na 1000, 500 in 100 gld. av. velj. Srečke, glaseče se na 500 gld., imenujemo navadno cele srečke (ganze Lose), srečke, glaseče se na 100 gld., pa petinske srečke (Fiinftel Lose). 172 5% obresti plačujejo se vsacega pol leta dne 1. maja in dne 1. novembra; ker pa se odračuna takoj 20% dohodarina, nesejo te srečke efektivno le 4% obresti. Dne 1. februarja in dne 1. avgusta se izžreba določeno šte¬ vilo serij dne 1. maja in 1. novembra pa dobitki. Kurz je na¬ veden v odstotkih. Vzgled: Dne 1. avgusta kupimo celo državno srečko 1860. 1. po kurzu 140'30; koliko moramo plačati za srečko? Obresti je treba računati od 1. V. do 16. VIII.; od 1. V.—1. VIII. so 3 meseci, od 1. VIII.—16. Vlil. pa 15 dni, torej skupaj 105 dni. 140-30.500 Vrednost po kurzu = gld. -j™- =.gld. 701'50 500.105 Obresti 5, 4% z a 105 dni = gld. pjjfPgo ==.■•• . gld. 5’83 Cena srečke. . gld. 707-33 4. Državne srečke 1864. 1. so državne zadolžnice glaseče se ali na 100 gld. ali pa na 50 gld.; obrestij ne nesejo nobenih. Dne 1. marca in dne 1. decembra je žrebanje. Kurz je naveden v odstotkih. Vrednost srečke za 100 gld. je torej jednaka kurzu, vrednost srečke za 50 gld. pa jednaka % kurza. Vzgled: a) Kaj veljajo 4 državne srečke 1864. 1. po kurzu 183'—? Vrednost = gld. 183'—. 4 = gld. 732'— b) Kaj velja ‘/a srečke 1864. 1. po kurzu 183-50? Vrednost = gld. 183 50: 2 = gld. 9175. 5. Avstrijska zlata renta. Te obligacije so državne za¬ dolžnice kraljestev in dežel v državnem zboru na Dunaji zasto¬ panih in se glase na 200 gld., 1000 gld. in 10.000 gld.; dajo 4%, dohodarine proste obresti, katere se izplačujejo vsako leto dne 1. aprila in dne 1. oktobra z zlati po 4 gld. ali 8 gld. Kurz je naveden v odstotkih. Vzgled: Dne 25. avgusta kupimo zlate rente za 800'— gld. po kurzu 111*50; koliko moramo plačati za njo? Zadnji kupon je dospel v plačilo dne 1. IV.; računati moramo torej obresti za čas od I. IV,—25. VIII.; od 1. IV.—1. VIII. so 4 meseci, od 1. VIII. do 25. VIII. pa 24 dni, skupaj torej 144 dni. 111-50.800 Vrednost po kurzu = gld. -- = gld. 892-00 gld. 800.144 Obresti a 4% za 144 dm = gld. “%oo 90 ~ ” 12’80 Vrednost rente =. gld. 904.80 173 Ravno tako preračunamo ogersko zlato rento; 4% obresti se izplačujejo v zlatu dne 1. januarja in dne 1. julija. 6. Avstrijska papirna renta (je razločevati od jednotne papirne rente) so državne zadolžnice kraljestev in dežel, v držav¬ nem zboru na Dunaji zastopanih. Glase se na 100, 1000 in 10.000 gld.; 5°/o dohodarine proste obresti se izplačujejo dne 1. marca in dne 1. septembra v papirju. Kurz je naveden v odstotkih. Vzgled: Dne 20. februarja kupimo avstrijske papirne rente za 7200 gld. po kurzu 103'75; kolika je vrednost? Obresti treba je računati od 1. IX. do 20. II.; od 1. IX,—1. II. je 5 mesecev, od 1. II.—20. II. pa 19 dni, skupaj torej 169 dni. 103-75.7200 Vrednost po kurzu = gld. - jqq - = gld. 7470'— 7200.169 Obresti a 5°/„ za 169 dni = gld. ^ = gld. 169-— Vrednost rente = .gld. 7639'— Ravno tako preračunamo ogersko papirno rento; 5% obresti ” se izplačujejo dne 1. junija in dne 1. decembra. 7. Zemljiško-odvezne obveznice (Grundentlastungsobli- gationen) imajo svoj izvor v odvezi dolžnostij, katerih so se zem¬ ljišča rešila leta 1848.; glase se na 100, 500, 1000, 5000 in 10000 gld. konv. velj., imenujejo se po kronovinah, za katere so se izdale in se dele v dve skupim, v avstrijsko in ogersko. K ogerslcim prištevamo hrvaško-slavonske in ogersko zemljiško- odvezne obveznice. Dolg plačuje se s tem, da se izžreba vsakega pol leta določeno število obveznic. Avstrijske zemljiško-odvezne obveznice dajo 4’5% čistih obrestij, hrvaško-slavonske 4-65°/ 0 in ogerske 4%; obresti izpla¬ čujejo se dne 1. V. in dne 1. XI. Kurz je naveden za 100 gld. konv. velj., le pri ogerskih za 100 gld. av. velj. Vzgled 1. Dne 9. februarja kupimo za 800’ — gld. koroških zemljiško- odveznih obveznic po kurzu 10950; koliko moramo plačati? Obresti računati je za 158 dni; 800 gld. konv. velj. 800.105 100 av. velj. = 840 gld. av. velj. Vrednost po kurzu = gld. 109-50.800 100 » 840.158 Obresti a 4'5% za 158 dni = ^qq gQ Vrednost obveznice =. gld. 876'00 gld. 1659 gld. 892-59 174 Vzgled 2. Dne 5. julija kupimo za 1200 gld. hrvaško-slavonskih zem- ljiško-odveznih obveznic po kurzu 108'50; kolika je vrednost? Obresti je računati za 64 dni; 1200 gld. konv. velj. = 1200.105 = av. velj. = 1260 gld. av. velj. 108 50.1200 Vrednost po kurzu = gld. - Jqq - = gld. 130200 ( , _ 260.64 Obresti a 4-65% = a 4 ' 5 ° /o ~ gId ’ 100.80 ~ gId ' 10 08 _U.0-15% = gld. 10-08:30 = gld. 0'34 gld. 10'42 Vrednost obvez nice =. gld. 1312-42 8. Srečke za reguliranje Dunava (Obveznice posojila za reguliranje Dunava z leta 1878.). Kurz je naveden za 100 gld. nominalne vrednosti, in ker se glase srečke na 100 gld., je to ob jednem kurz za jeden kos; so pa tudi srečke, ki se glase na 1000 gld. Dajo 5% obresti, ki se izplačujejo brez vsake do- hodarine dne 1. januarja in dne 1. julija. Žrebanje je vsako ■leto dne 2. januarja. Vzgled: Kaj veljate dne 1. aprila 2 srečke za reguliranje Dunava po kurzu 116"50? Obresti je računati za 90 dni. Vrednost po kurzu = gld. 116’50.2.gld. 233'— 200.90 * Obresti a 5°/ 0 za 90 dni = gld. foQ 72 = . . gld. 2 50 Vrednost 2 srečk =. . gld. 235'50 9. Druge srečke, ki dajo ob jednem obresti so: 4% tržaške, 3% avstr, zemlj. kred. dolžnih pisem, 4°/ 0 za reguliranje Tise i. dr. 10. Srečke Ljubljanskega mesta. Kurz je naveden za jeden kos; obresti ne dajo nobenih. Žrebajo se vsako leto dne 2. januarja; glavni dobitek je 30.000 gld., najmanjši pa 30 gld. Vzgled: Koliko velja 10 srečk Ljubljanskega mesta po kurzu 22'50. Vrednost = gld. 22'50.10 = 225'— gld. 11. Druge srečke, pri katerih je kurz naveden za jeden kos, in ki ne dajo nobenih obrestij, so: kreditne srečke, dunajske ko¬ munalne srečke, krakovske srečke, inomostne srečke, solnograške srečke, srečke avstr, rudečega križa i. dr. D. O dobavi denarja. 1. O realnem in o osebnem kreditu. Ako primanjkuje obrtniku gotovine, mora si vzeti denar na posodo. 175 Pri izposojevanju moramo natanko razločevati, v kaj po¬ trebujemo denar, ali v povečanje našega obrta (nakup Strojevi, t. d.), ali pa za njegovo oskrbovanje (nakup surovine). Ta razločitev je važna radi tega, ker denar, porabljen v povečanje obrta, mo¬ remo povrniti še le čez delj časa z dobičkom, katerega nam donaša naš obrt; denar, izposojen v oskrbovanje našega obrta, pa povrnemo z dohodki prodanih rokotvorov navadno v kratkem času. Po tem, kako izkoristimo svoj kredit, razločujemo realni in osebni kredit. Realni kredit je 'kredit, pri katerem da dolžnik kakšno vrednost kot varščino za posojilo, osebni kredit pa je tisti, ki ga ima dolžnik z ozirom na svoje osebne lastnosti (varč¬ nost, pridnost, ročnost i. t. d.). Realni kredit lahko izkoristi obrtnik, ako ima nepremičnine (hiše i. t. d.) ali vrednostne papirje. Na nepremičnine se izposo¬ jeni denar vknjiži, vrednostne papirje pa lahko zastavimo pri kakšnem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici) za določen čas. Za izposojeni denar plačujemo določene obresti. Na vrednostne papirje dobimo navadno polovico ali dve tretjini vrednosti po kurzu kot izposojilo. Ako o dospetku ne moremo poravnati dolga, moramo prositi, da se dospetek za vračilo podaljša ali prolongira. Ako nima obrtnik ne nepremičnin, ne vrednostih papirjev, izkoristiti mora svoj osebni kredit in si izposoditi denar pri kakšni privatni osebi ali pri kakšnem kreditnem zavodu (poso¬ jilnici, hranilnici i. t. d.). Za izposojeni denar, „kapital“ ali „glavnica“ imenovan, pla¬ čuje določene obresti, kapital sam pa vrne o določenem času, ali vsega naenkrat, ali pa v obrokih. Obresti plačujemo ali naprej (anticipativno *), ali pa nazaj (posticipativno * ali dekurzivno*). Zadruge, posojilnice, hranilnice i. t. d. dovolijo čestokrat posojila s pogojem, da se vračajo kapital in obresti skupaj v določenih obrokih; vsako tako plačilo, obsegajoče del kapitala in obresti, imenujemo „anuiteto“ **) (Annuitat). O prejetem posojilu in o tem, kako se bode vračalo posojilo, mora podpisati dolžnik zadolžnico. *) lat. izraz. **) lat. izraz = vsakoletno plačilo. 176 Take zadolžnice so: 1. Dolžna pisma za veča izposojila, katera vrnemo še le čez delj časa. 2. Boni (Bons); to so potrdila o prejetih manjših izposojilih, ki jih vrnemo v kratkem času.*) 3. Menice (glej spredaj!). 2. Kreditne zadruge. (Creditgenossenschaften). Posameznemu obrtniku je čestokrat težko dobiti kredit za opravljanje svojega obrta. Osnovale so se torej takoimenovane kreditne zadruge, katerim je smoter, ustanoviti si z majhnim, navadno mesečnim uplačevanjem glavnico (Fond). Ker jamčijo pri takih zavodih navadno jeden za vse in vsi za jednega („soli- darično"), mogoče je takim zadrugam, izposoditi si potreben denar, ki ga lahko potem izposojujejo svojim zadružnikom. Tudi poso¬ jilnice" po Slovenskem so slične kreditne zadruge. Korist takih zadrug je v tem, da zamorejo zadružniki dobiti o vsakem času majhna, svojim razmeram primerna izposojila za majhne obresti, ter da se vsakoletni dobiček uporabi za zadružne namene. Take zadruge pa delujejo tudi kot hranilnice, ker pre¬ jemajo vsakomesečne doneske od zadružnikov. 3. Diskontiranje *) menic. Posebna vrsta upotrebljenja kredita je diskontiranje menic. Ako ima obrtnik menice, ki še niso dospele v plačilo, lahko jih diskontira ali eskontira, to je, lahko jih proda, se ve da le " v slučaju, ako so osebe, podpisane na menicah, kar se kredita tiče, na dobrem glasu. Menice diskontirajo tako privatne osebe, kakor tudi kreditni zavodi. Umeva se, da kupec ne plača prodajalcu cele menične vsote, temveč odračuna si obresti od dneva, katerega je kupil menico, do dospetka. Ta odbitek imenujemo diskont. Diskont računamo od menične vsote in sicer se ne oziramo na krajcarje, ako jih je manj kakor 50, ako jih je pa 50 ali več kakor 50, izpustimo jih, menično vsoto pa povišamo v goldinarjih za 1 gld. _ % *) O dolžnih pismih in bonih glej: Funtek, Obrtno spisje str. 72. *) Dislcontirati, eskontirati = menice z odbitkom prodajati in kupovati. 177 Pri preračunanju dni vzamemo vsak mesec za toliko dni, kolikor jih ima, dan kupa oziroma prodaje se pa ne računa. Visokost diskonta je odvisna pri privatnih osebah od dogovora mej prodajalcem in kupcem, kreditni zavodi pa razglašajo peri- jodično, s katerimi odstotki diskontirajo menice. Vzgled: Dne 15. aprila prodamo s 5% diskontom menico, glasečo se na 86380 gld. z dospetkom v dan 2. julija; koliko dobimo za menico? Obresti računamo od 864 gld. za čas od 15. IV.—2. VII., april 15 dni, maj 31 dni, juni 30 dni, juli 2 dni, skupaj 78 dni. Menična vsota.gld. 863'80 „ 864. 78 Obresti a 5% z a 78 dni = ioo~"72 =: gld. 9 36 Diskontirana menica .gld. 854'44 « i Kazalo. I. Uvod. Stran Nakup in prodaja. 1 Naročena opravila. 1 Potovalni opravniki. 1 Nakupni račun. 1 Prodajni račun. 2 Pošiljalnica, spremnica. 2 Proračun. 2 Ceniki. 3 Pošiljatev obrtnih rokotvorov. 3 Carina. 3 Zavarovanje. 4 Poslovi za gotovino, na meno in na up . 4 Plačilna sredstva. 4 Prodaja na up. 5 II. Kratek pouk o menicah. 1. Bistvo in razvrstitev menic. 5 a) Tuja ali potegnjena menica. 6 aa) Navadna potežka. 6 ab) Potežka po lastni naredbi. 9 ac) Lastna potežka. 10 b) Lastna menica.,.13 c) Udomljene menice.15 2. Običajne nebistvenosti.22 3. Menični prevod .35 4. Menična predočba v sprejem.42 5. Menično poroštvo.43 6. Glavni dolžnik, predniki in nastopniki.49 7. Dospetek. 50 8. Predlaganje v plačilo.51 9. Nazadovanje, kadar se ne plača.52 10. Meničnopravna zamuda in zastaranje meničnopravnih pravic . . 55 11. Zgubljene menice.58 12. Nepristne menice.59 13. Podpisi na menicah. 59 « 14. O sposobnosti, zavezati se po menici. 59 15. V kaj nam lahko rabi menica.60 16. Vzgledi in naloge . 60 A. Vzgledi.60 B. Naloge.64 III. Obrtno knjigovodstvo. A. Temeljni pojmi. 64 Pojem in smoter knjigovodstva.. . 64 Postavne določbe.65 Kolkovanje. 66 Premoženje .67 Debitor in kreditor.67 Debet in kredit.68 Konto.69 Saldo .69 Storno.69 Pagina in folij.69 Kolona. 70 Odnos in prenos. 70 Rimesa, deviza, trata. 71 Poslovi.71 Stavek. 71 B. Neobhodno potrebne poslovne knjige.71 1. Inventarna knjiga. 72 2. Blagajna. 76 Kako prenašamo vsote v blagajni .76 Kako sklepamo blagajno.77 Paginovana blagajna.80 Priročna blagajna . 81 Stroškovnik. 82 Naloga v vajo.82 3. Glavna knjiga.83 Kako prenašamo vsote v glavni knjigi.84 Kako sklenemo glavno knjigo.. ■ 85 Kazalo.88 Obračun . 88 Paginovana glavna knjiga.89 Naloge.90 Praktičen vzgled št. 1.90 Praktičen vzgled v izdelovanje.110 4. Dnevnik .113 Vknjiženje poslovnih dogodkov na meno.115 Vknjiženje poslovnih dogodkov na up.117 Dostavek.119 Iv C. Pomočne knjige .121 1. Blagovnik za izdelano blago.121 2. Blagovnik za surovo blago.125 3. Naročbenik.128 4. Prodajnik.128 5. Kupovnik.180 6. Proračunbenik.131 7. Zapisnik zaslužka..131 a) Tednik.132 b) Akordnik. 133 8. Dospetnik.133 9. Prepisnik.135 PraktiCen vzgled št. II.136 IV. Dodatek. Naložitev in dobava denarja ..162 A. Naložitev denarja.163 B. Preračunanje vrednostnih papirjev.165 1. Preračunanje vrednostnih papirjev po kurzu.166 2. Preračunanje obrestij vrednostnih papirjev.166 C. Preračunanje vrednostnih papirjev, služečih čestokrat v naložitev denarja.170 D. Dobava denarja .174 1. Realni in osebni kredit.174 2. Kreditne zadruge.176 3. Eskontiranje menic.176 Zapisnik obrazcev. A. Iz meništva. Št. 1. Menična golica. 6 Št. 2. Potežka. 7 Št. 3. Vsprejeta potežka. 9 Št. 4. Potežka po lastni naredbi. 10 Št. 5. Lastna potežka. 11 Št. 6. Lastna menica.13 Št. 7. Udomljena potežka. 15 Št. 8. Udomljena potežka, pri kateri je vsprejemnik dostavil udomljenca 16 Št. 9. Udomljena menica, pri kateri je izdatnik dostavil udomljenca 16 Št. 10. Pri pošiljatelju udomljena potežka.17 Št. 11. Udomljena potežka po lastni naredbi.18 Št. 12. Udomljena potežka po lastni naredbi z udomljencem, od vspre- jemnika ostavljenim . 18 St. 13. Pri izdatniku udomljena potežka po lastni naredbi .... 19 Št. 14. Udomljena lastna menica. 19 St. 15. Udomljena lastna menica z dostavljenim udomljencem ... 20 Št, 16. Pri pošiljatelju udomljena lastna menica.20 Št. 17. V vsprejem poslana prva menica, katero hrani hranilec po vsprejemu.24 Št. 18. Prevodjena druga menica z dostavkom, kje se nahaja prva menica .25 Št. 19. Prevodjena druga menica, ko se je njenemu posestniku izro¬ čila prva menica.26 Št. 20. Prva menica z ovržnim pristavkom.27 Št. 21. Druga menica z ovržnim pristavkom.28 Št. 22. Pošiljateljev dolžnik kupi menico, postavljeno še po naredbi pošiljateljevi.30 Št. 23. Naročena rimesa ..31 Št. 24. Naročena potežka.32 Št. 25. Prevodjena menica s popolnimi prevodi .37 Št. 26. Prevodjena menica s popolnimi prevodi na sprednji strani in z nepopolnimi na hrbtu.38 Št. 27. Menica s prevodno prepovedjo.39 Št. 28. Prevodjena menica z očitnim poroštvom.44 Št. 29. Na poroka prevodjena menica.45 Št'. 30. Menica z neočitnim poroštvom.46 Št. 31. Lastna menica z neočitnim poroštvom.47 Št. 32. Na dolžnika in poroka potegnjena menica. 48 Št. 33. Pošiljateljev povratni račun.54 Št. 34. Prevodnikov povratni račun.55 št. 35. Potežka plačljiva na pokaz.61 Št. 36. Lastna menica, plačljiva v določenem času po izdatbi ... 61 Št. 37. Tuja menica, plačljiva v določenem času po izdatbi .... 62 Št. 38. Prevodjena menica.63 Št. 39. Plačana menica s pobotnico na hrbtu.63 B. iz knjigovodstva. Inventar.74 Folijevana blagajna.•. 79 Paginovana blagajna.80 Priročna blagajna.82 Folijevana glavna knjiga.86 in 87 Obračun.88 Paginovana glavna knjiga.89 Dnevnik iu blagajna.120 Blagovnik za izdelano blago. 122, 123, 127 Blagovnik za surovo blago .126, 127 Naročbenik .128 Prodajnik.129 Kupovnik.130 Proračunbenik.131 Tednik. 132 Akordnik. 133 Dospetnik.135 Važnejši popravki. Na str. 13. stati mora v 6. obrazcu „plačam“ namesto »plačajte". Na str. 17. je v 10. obrazcu izostalo „Dne 1. maja 1891. 1. plačajte za to prvo menico". Na str. 30., vrsta 7 od zgoraj 1 stati mora „Naročena rimesa" namesto Na str. 31., obrazec 23. j „Naročilna rimesa". Na str. 31., vrsta 7. od spodaj ) „ „ 32., vrsta 9. od zgoraj statl mora »Naročena potežka' namesto „ „ 32., obrazec 24. J „Naročilna potežka". . | kupčijsko sodišče, kjer pa takega ni, deželno, oziroma okrožno ali Na str. 42. stati mora v 3. opombi: » ” 52 ' » >’ v L °P° mbi: j okrajno sodišče, Na str. 59. stati mora v opombi: Kupčijsko sodišče, ali če bi takega ne bilo v plačilnem okraju, deželno, oziroma okrožno sodišče. s % Popravki. Popravki. Stran 78. Poslovna dogodka št. 3. in 4. se naj glasita: 3. Dne 3. januarja prodam S. Gorišku tukaj: 2 tucata robcev a 215 gld. 2 namizna prta a 3 75 gld. 1 tucat majhnih serviet a 2 60 gld. 4. Dne 4. januarja prodam B. Raiču 4 m sukna a 6'20 gld. „ 78. Poslovni dogodek št. 5. se glasi: „Dne 10. januarja" ne „19- januarja" in „10.50 gld. “ ne „19-50 gld.“ „ 78. Poslovni dogodek št. 6 naj izostane. „ 87. V Gornikovem kontu stati mora „Marc, 10.“ ne „Marc, 12.“ in v pojasnilu „20. V.“ ne „15. V.“ „ 91. Poslovni dogodek št. 1. naj izostane. „ 92. Dogodek št. 8. naj stoji pred dogodkom št. 7. „ 92. Dogodek št. 13.: „delo računam „2 gld“ ne „2.50 gld.“ V dolg. Stran 148 in 149. Konto Za prodano opravo . . . Stran 93. Dogodek št. 22.: „Istržek znaša 28-45“ ne „28'40“. „ 94. Kot dogodek št. 37. se naj postavi: 30. Plačam davka 8'50 gld. Blagajna: Izdatki. „ 96. Dne 6. „Ivan Knaus plača svoj račun: 5 m žlebov iz bele ploče¬ vine a 4.15 gld.“ ne „1.55 gld.“ „ 97. Plačilo H. Turku se naj vknjiži dne 15. ne 17. „ 98. Konto »Meščanska šola“ 4. in 5. poslovni dogodek se naj vknji¬ žita dne 23. ne 27. „ 98. Konto „H. Turk“, 1. in 2. poslovni dogodek se naj vknjižita dne 15. ne 17. „ 103. Konto „dr. J. Mencinger". Mej sklepnima črtama naj stoji 33-50 ne 18-50. „ 104. Plačilo H. Turku se naj vknjiži pred Sekirnikovo plačilo dne 15. ne 17. „ 106. Konto »Meščanska šola". 4. in 5. poslovni dogodek se naj vknji¬ žita dne 23. ne dne 27. „ 107. Konto „Hugo Turk". 2. in 3. poslovni dogodek se naj vknjižita dne 15. ne dne 17. » 134. 2. vrsta od spodaj beri »plačali" mesto »poslali". „ 140. Poslovni dogodek št. 27. V pojasnilu se še naj dostavi: Naročbenik: Označim odpošiljatev. » 141. Poslovni dogodek št. 34. Račun znaša 25-50 gld. ne 38-50 gld. 147. Zadnja vrsta od spodaj beri 25-50 ne 28'50. „Fran Perušek" se glasi: V imovino. Stran 150. Konto „M. Filipič" naj stoji 32-80 gld. ne 32-00. » 157. Dne 3. Od V. Strgarja 12 stolovih nog „a 0.50 gld. = 6 gld.“ ne „a 0-52 gld. = 6-24 gld.“ /' * *