GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 30. maja 19*8 LETO V., ŠTEV. 42 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o problemih sodelovanja gospodarskib-organizacij* Poročilo o problemih sodelovanja gospodarskih organizacij je podal 0v* Lojze Fortuna, tajnik Okrajne-sindikalnega sveta na 6. seji :P°ra proizvajalcev okrajnega Ijud-ke$a odbora dne 16. maja 1958. ... Smernice in nučcla, ki so nam jj1'* glede perspektivnega razvoja sSegu gospodarstva in nadaljnjega vJKa družbenega standarda začrtali osi družbeno politični orguni. nam "Ofekujejo, da v sklopu številnih rugih problemov, ki sc nenehno P°rojajo v našem gospodarstvu, kot to n. pr. vprašanje povečanja poduktivnosti dela, melianizacije 0 modernizacije proizvodnega pro-.fjsa, ekonomsko utemeljene poli-pe nagrajevanja, racionalnosti in-'“stiranja itd., razpravljamo tudi o Pfašanju kooperacije v vseh ust rez-11 Panogah našega gospodarstva. .Okrajni sindikalni svet je nave-(‘no problematiko že nekajkrat ob-ttvnaval v okviru svojih organov {** tudi z določenimi gospodarskimi pganizacijami in prišel do zaključ-da predloži spričo izredne polnosti tega faktorja za nadaljnji pzitivni razvoj našega gospoda r-v#. celotno problematiko v obrav-“v<» okrajnemu zboru proizvajal-)I‘V' ki naj po navedenih vprašanjih >me določena stališča in da * tre* n a priporočila obeinskini zho-, 'n Proizvajalcev in gospodarskim 0rRanizacijam. ozirom na to mi dovolite, tdva-I, in tovariši, da vam zaradi j'J šeg® razumevanja in lažjega od- 1 .anja podam v nadaljevanju ne-I 1 osnovnih misli in ugotovitev o 'L Vprašanju. PniJ* Pristopamo k obravnavanju Uy i'ema kooperacije, lahko takoj ,, '"oma ugotovimo, da smo no tem L r°^jn že dosegli določene uspe-bj^endar šh ne tolike, da hi lahko i,j * n jimi povsem zadovoljni in da Jul?0 njihovi rezultati opazno odru-1 v našem gospodarstvu, d,Operacija med nekaterimi in-lc()v.r,iskiTni podjetji, predvsem v riat',,ski »troki se je pričela na ini-brj 'v° P°djetij samih že v letu 1951. y,ekaterih pa že mnogo prej. l«tov .družbenem planu okraja za šice so bile že nakazane smer-® Potrebi ekoinonmske koopc-katero bi industrijska p roli e 1 n,ia lahko dosegla boljše uspe-t>H|((l;ti izpolnjevanju predvidenih 'Hit,.Jv Predvsem pa bi mogla eko-*Uv» ,?®je izkoristiti razpoložljiva ^ (|oljska sredstva. «kr 'operacija na področju našega yins|t- ,S(1 je razvila najprej v ko-hrj , 1 'ndustriji in sicer predvsem '"n,,, ‘"'.išili podjetjih, ki so bila k (boj>„i>j*8iljena zaradi ozkih grl v Pilil ' odijji. Med temi podjetji so 'ki ^fonvsem »Indose, Agroidusr, k?rn'n L°^nrnn pianinih strojev, To-k|lg jJ10 J'* ild. Elektroindustrija jo radi postopnih osvajanj pro- izvodnje prisiljena h kooperaciji, kar je veljalo še posebno za industrijo radioaparatov, naprav za zveze, elektroniko itd. Mislim, da bi bilo prav, da na današnji seji zbora proizvajalcev še posebej podčrtamo vprašanje kooperacije v elektroindustriji in to s posebnim ozirom na zadnje dogodke v podjetju Telekomunikacije in Inštitutu zuelcktro-zveze. Posebna komisija okrajnega ljudskega odbora je to vprašanje že obravnavala in podala tudi omenjenim organizacijam poročilo kakor tudi priporočila v pogledu nadaljnjega sodelovanja na tem področju. zlasti omenjenih dveh organizacij. Ker so tovariši odborniki to poročilo že v naprej prejeli, se ne bi dalj časa zadrževal samo na tem vprašanju. Vendar pa smatram, da jv prav elektroindustrija tipična gospodarska panoga, kjer se da na osnrtvi kooperacije trenutno največ napraviti. Ker pa kooperacija v tej panogi presega meje okraja, bi bilo pot rdb no, da zbor proizvajalcev sprejme tildi ustrezna priporočila za republiški zbor proizvajalcev kakor tudi za prizadete gospodarske organizaciji*. V ostalih strokah, oziroma panogah pa se kooperacija le delno uveljavlja ali pa je šele v razvojni fazi. Nekatera večja podjetja z ve-liimi proizvodnimi kapacitetami svojega proizvodnega programa še niso v zadostni meri na osnovi kooperacije prilagajala zahtevam tržišča in so zaradi tega ostale njihove kapacitete neizkoriščene. Upoštevaje navedene možnosti in ilu bi dosegli povečanje proizvodnje, je družbeni plan okraja za leto 1957 predvideval konkretne naloge za tesnejše sodelovanje med proizvodnimi podjetji, inštituti in drugimi ustanovami. ?.e obstoječo kooperacijo naj hi še povečala predvsem podjetja kovinske stroke in podjetja elektroindustrije. Kot rezultat povečanja ekonomske kooperacije je plan predvideval tildi možnosti proizvodnje novih artiklov. Kooperacija v pomembnejšem obsegu je bila predvidena" v podjetju Saturnus, v proizvodnji žarometov in svetilk za motorna vozila, v Tovarni pisalnih strojev, Litostroju, Telekomunikacijah in Inštitutu za elektrozveze. Večina podjetij je vedno težila za tem, da si za vse potrebo zagotovi lastne kapacitete, s čimer so zavlačevala specializacijo proizvodnje in delitev dela ter s tem povzročala neracionalno koriščenje sredstev. Nasprotno pa so podjetja, ki so samoiniciativno pričela kooperacijo, dosegla pomembne uspehe. Lep primer za to je podjetje Indos. Vprašanje kooperacije se prav tako postavlja v gradbeništvu, in sicer glede boljšega izkoriščanja obstoječe gradbeno mehanizacije. O tein vprašanju so razpravljali žo tudi za to pristojni sveti. Družbeni plan okraja za leto 1958 opozarja in upošteva kooperacijo kot enega od osnovnih pogojev, ki zagotavlja povečanje proizvodnje. Omenjeni plan predvideva razširitev kooperacije zlasti v kovinski in elektroindustriji, na novo pa so vključujejo v kooperacijo tudi podjetju kemične stroke (Helios Domžale, Kemična tovarna Kočevje itd.). Vprašanje kooperacije postaja aktualno tudi na področju obrti. Svet za obrt predlagat sodelovanje med obrtnimi podjetji, prav tako pa sodelovanje med obrtjo in industrijo, ki naj'' prevzame od obrti čim več serijske proizvodnje, zagotovi s teni povečanje proizvodnje, istočasno pa sprostitev obrtnih kapacitet za usluge. Možnosti za kooperacijo obstajajo skoraj v vseh strokah naše proizvodnje, vendar moramo ugotoviti, da doslej kooperacija še ni organizirana na principih skupnega programa, raziskovalnega in razvojnega dela, standardizacije elementov in skupne priprave dela, kar bi zagotovilo trajnost in utrditev organizacijskih oblik kooperacije. Kakor v ostalih gospodarskih dejavnostih, tako se tudi v kmetijstvu teži z različnimi oblikami sodelovanja doseči večje gospodarske uspehe, in to toliko bolj. ker jo kmetijstvo pri nas, še dosti zaostalo in ker imamo še mnogo neizkoriščenih rezerv. Res je, da imamo na tein področju opravka s privatnimi proizvajalci, katere je teže vključevati v kmetijsko proizvodnjo, vendar to ne sme hiti ovira in jo zato potrebno, da kmetijske zadrugo odigrajo vlogo povezovanja individualnega kmetijskega proizvajalca v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Ta nujnost je stopila toliko bolj v osnredie. k<*r nam tako resolucija zvezne ljudske skupščine, kakor tudi družbeni plan o perspektivnem razvoju kmetijstva nalagala velike odgovornosti v zvezi z nenehnim povečevanjem kmetijske proizvodnje. * Okrajna zadružna zveza kakor tudi gospodarska poslovna zveza sla v zvezi z gornjimi nalogami pristopili k pripravam in konkretnemu delu v zvezi s kooperacijo med kmetijskimi zadrugami in individualnim kmetijskim proizvajalcem. Pri vsem tein ne smemo prezreti, da je bilo potrebnih dosti političnih priprav, prav tako pa je bilo treba njiorab-tjati tudi najrazličnejše oblike za gospodarsko sodelovanje med kmetijsko zadrugo in kmetovalcem. Do danes ima gospodarska poslovna zveza preko kmetijskih zadrug sklenjenih pogodb zn pridelovanje semenskega krompirja na površinah 150 ha, kakor tudi industrijskega krompirju na površinah 100 ha, in to v tako imenovani višji kooperacijski obliki — to je, da je kmetijska zadruga udeležena na povečani proizvodnji z 20—40”/«. Poleg tega imajo pogodbeno vezane kmetijske zadruge za proizvodnjo m crknili ilnega prompirja na površinah 120 hu. rrav tako ima sklenjenih pogodb za proizvodnjo lanu na površinah 130 ha v višji kooperacijski obliki. Nu področju sadjarstva je do sedaj organiziranih 23 sadjarskih skupnosti (na površinah 247 ha. V zvezi z živinorejo se je že v teku lanske jeseni pričelo z močno akcijo pogodbenega pitanja živine. kakor tudi pogodbene vzreje živine. Zal zaradi neurejenosti notranjega kakor tudi zunanjega trga ta akcija ni dobila take širine kot bi jo lahko, če bi se pogodbe pravočasno realizirale. V letošnjem letu je močna akcija,za pogodbeno vzrejo brojlarjev, in sicer 60.000 kosov, kakor tudi za vzrejo kokoši za proizvodnjo jajc v vzrejnih središčih. Akcija za čim širše sodelovanje med zadrugami in individualnim proizvajalcem je v teku in bo prav gotovo v naslednjem letu dosegla mnogo širši obseg, posebno če borne pri sedanjih nalogah izpolnili obveznosti in tako ustvarili zaupanje kmetovalcev do kooperacije. Mislim, da bi morala biti ta kooperacija močno naslonjena tudi na itaša trgovska podjetja, ki se ukvarjajo z notranjo ali zunanjo trgovino, ker bo edino na ta način zagotovljeno nemoteno poslovanje od proizvodnje do prodaje posameznih artiklov. Čeravno o kooperaciji že mnogo časa govorimo, razpravlja se domala na slehernem pomembnejšem sestanku, tako v gospodarskih organizacijah kot pri ostalih organih, mnogo je bilo o tem že tudi napisanega, pa se kljub vsemu temu kooperacija uveljavlja relativno zelo počasi. Izhajajoč iz teh ugotovitev, se nujno postavlja pred nas vprašanje, kje so vzroki za tako stanje. Razne analize in proučevanja navedene problematike ter razgovori z gospodarskimi organizacijami so nam duli dokaj jasne odgovore, iz katerih vidimo, da nezadostna dinamika in obseg kooperacije izhaja prvenstveno iz. naslednjih momentov: 1. Ena osnovnih slabosti naših gospodarskih organizacij v tem pogled it je dokaj močna težnja k avtarkiji. popolnoma neekonomska težnja. du se organizira proizvodnja posameznih proizvodov v celoti v enem podjetju in prihaja celo do tozadevnih investicijskih naložb za osvojitev določene proizvodnje, ki jo je neko drugo podjetje žc osvojilo. 2. Na nezadosten razvoj kooperacije je tudi vplivala težnja določenih gospodarskih organizacij j>0 monopolizmu, bojazen pred konkurenco in s tem stremljenje za samostojno proizvodnjo. 3. Neizdelani perspektivni proizvodni programi gospodarskih organizacij in nezadostno razvita standardizacija proizvodnje sta bistveno vplivali na to, da so se gospodarske organizacije v celoti orientirale same nase. 4. Nič manj ni v tem smislu vplivala tudi negotovost glede točnegs Izpolnjevanja dobavnih rokov, čestokrat slaba kvaliteta kooperantovega dela, visoke cene in transportni stroški. 5. Znaten delež za nezadostno uveljavljenje kooperacije je doprineslo tudi splošno pomanjkanje specializiranih podjetij. Poleg teli skupnih in za vse gospodarske organizacije enotnih momentov pa se nam poraja še cela vrsta drugih objektivnih in subjektivnih činiteljev, od katerih so nekateri delovali prilično destimulativno. Dosedanje investicije so bile na primer usmerjene v gradnjo velikih objektov, medtem ko smo gradnjo manjših speicaliziranih podjetij zanemarili, čeprav so ta podjetja najprimernejša za kooperacijo z velikimi proizvajalci. Negotovost v preskrbi z uvoženim materialom je prav tako do neke mere otežkočalu kooperacijo. Dnlie so nezadostna ekonomsko vzpodbuda nosilca dela za kooperacijo in visoke stopnje dobička kooperantov silila gospodarske organizacije k avtarkični proizvodnji. Slabo je vplivalo tudi to, da se je n. pr. za izdelke v kooperaciji plačeval prometni davek, medtem ko se je pri medfazni proizvodnji bilo možno plačilu tega davku izogniti. Nič manj kakor v zgoraj navedenih momentih ni na razvoj kooperacije vplivala v negativnem smislu slabost tehničnih kadrov, nezaupanje med gospodarskimi organizaijami že iz prej navedenih razlogov itd. Vse te ugotovitve nas iz dneva v dan bolj silijo, da napravimo, kolikor je le največ mogoče, ener- m^r naj tudi strokovna združenja nudijo gospodarskim organizacijam več pomoči. Posledica vsega tega je očitna anomalija, da pri nas ob najnaprednejšem načinu družbenega upravljanja zaostajamo v načinu proizvodnje, ki je v več primerih bolj obrtniška kot pa tovarniška. Ob tej- priliki nuj omenim še nepravilne tendence po razvoju oziroma 'koncentraciji proizvodnje v industrijskih centrih, kajti ta zahteva vedno več delavcev, ki se vozijo na delo iz oddaljenih krajev, poleg tega pa tudi več stanovanj. Okrajni sindikalni svet je mnenju, naj vsa podjetja, katerim način proizvodnje to dopušča", postavljajo svoje obrate v krajih, kjer je od-višnn delovna sila in kjer to narekujejo tudi ekonomski in drugi razlogi. Okrajni sindikalni svet nadalje meni, da je dobra volja poleg objektivnih težav, ki jih bo treba prav tako odstranjevati, -eden poglavitnih pogojev za kooperacijo med gospodarskimi organizacijami. gično prelomnico s preteklostjo in da praktično pričnemo reševati vpra- Z . .. I « Inn in !n rnTITII I 11 V fll« Sanje uvajanja in razvoja kooperacije tako v industriji, kmetijstvu kot v obrti. Splošno je znano, kako visoko stopnjo kooperacije so dosegle industrijsko razvite dežele, in to ne brez razlogu. Zdi sc mi, da ni potrebno posebej poudarjati tehnično in ekonomsko utemeljenost kooperacije. Nam vsem Je danes popolnoma jasno, da solidna kooperacija v znatni meri lahko vpliva na popolno angažiranje obstoječih proizvodnih kapacitet, na povečanje obstoječih kapacitet brez dodatnih investicij, na izbiro ugodnega proizvodnega programa, ki gospodarski organizaciji najbolj ustreza, na znižanje proizvodnih stroškov itd. Kooperacija omogoča vzdrževanje standarda delov, določenih zalog materiala tako po vrstah kot po količini, opravljanje del z nižjo kvalificirano delovno silo. dvig produktivnosti dela z modernizacijo, poenostavitvijo in boljšo organizacijo proizvodnega postopka, povečanje in pocenitev proizvodnje. Izboljšanje kvalitete proizvodnje itd. Poleg vsega tega pa izhaja nujno kot rezultat vseh navedenih momentov tudi povečanje dohodka, ki bi ga gospodarske organizacije na tn način ustvarjale. Vse te prednosti, ki jih kooperacija prinaša s seboj, lahko ogromno pripomorejo k nadaljnjemu in naglemu dvigu našega gospodarstva in življenjskega nivoja našega delovnega človeka. Okrajni sindikalni svet smatra za pravilno in je temu primerno zavzel točno stališče, da je treba odločno nastopiti proti miselnosti, da je večjo proizvodnjo mogoče doseči le z novimi investicijami. Zn boljše izkoriščanje kapacitet v celotnem našem gospodarstvu nal se odločno stopo v kooperacijo, pri Če- Tako kolektivi kot organi .upravljanja si morajo biti na jasnem, da bomo le na ta način prešli k sodobni proizvodnji. Seveda pa to sodelovanje ne sme biti enostransko, enkratno in neorganizirano. Samo slučajno in stihijsko sodelovanje med gospodarskimi organizacijami ne bo moglo nikdar roditi vidnih in trajnih uspehov. Kooperacija mora postati stalna metoda delu, podvržena nenehnemu študiju ter mora biti tehnično in ekonomsko utemeljena. Z drugimi besedami: kooperacija mora odjireti gospodarskim organizacijam v perspektivi pot v specializacijo." S tem, da bodo gospodarske organizacije prebujale v sistem kooperacije, bodo nedvomno -laže in načrtneje sledile problemom tržišča, istočasno pa bodo interno lahko odpravljale probleme ozkih grl, katere skušajo do sedaj v nemali iribri reševati v obliki dodatnih investicij. sodkov, je vsako naše prizadevanje v tej smeri že vnaprej obsojeno na neuspeh. Okrajni sindikalni svet meni, da je prvenstveno potrebno odpraviti v določenih gospodarskih organizacijah niz subjektivnih slabosti, zapiranja vase, precenjevanje samega sebe, podcenjevanje drugega itd., da bo tako lahko prišel splošni družbenopolitični koncept v tem pogledu do popolnega izraza. S tem bomo napravili odločen preokret z zastarelimi pojmovanji v pogledu proizvodnje in prešli nu sodobno, ceneno in kvalitetno proizvodnjo. * Da pa bomo lahko te naše težnje realizirali, je potrebno, da okrajni zbor proizvajalcev nakazano problematiko temeljito prouči in da da vsem prizadetim jasno določene smernice v zvezi z nadaljnjim razvojem kooperacije. O poročilu so razpravljali odborniki zbora proizvajalcev: Franc Smolej. Ivan Curk, Danica Ster, Tone Dobravec. Jože Vonta, Stane Bregant, Jože Žagar, Andrej Petelin. Lojze Fortuna, Neda Samec, Frane Plazar, predsednik OLG dr. Marijan Dermastia in predstavniki delavskega sveta gospodarske organizacije Telekomunikacije. Po razpravi je zbor proizvajalcev sprejel naslednjo resolucijo: Ne glede na to, da obstajajo katere objektivne in subjektivne žave, ki ovirajo uspešnejši raz'; gospodarskega sodelovanja, ugoj” Ija zbor proizvajalcev, da sc tez*' postopoma odstranjujejo. To sc * že predvsem v novih gospodar** predpisih, ki dajejo zakonsko os* vo za gospodarsko združevanje j'1’ jeti j, za vsklajevanje proizvodnja proizvodnih programov, skupin*1 liavo surovin in prodajo blag*.! skupno opravljanje raziskoval*] konstrukcijskih in projektivnih in podobno. S skrbjo pa zbor proizvajal** ugotavlja, da je v primeru i*|“ strije elektrozvez prišlo do obral* RESOLUCIJA Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je na svoji seji dne 16. maja 1958 razpravljal o potrebi čim širše kooperacije med gospodarskimi organizacijami. tendenc in odločitev posameznih k' lektivov. . Prav v elektroindustriji je p* na važnost skupnega razvoj;1*' dela in težav pri standardizacij* likega števila sestavnih delov, elementov proizvodnje koopera*1 nujno potrebna. Nn to kože . svoječasni poizkus združitve el* troindustrije v interesno skup*1*' ki pa zajadi subjektivnih vz*'0* ni uspel. Ker je tn proizvodnja dlslocu1 na področju izven ljubljans*! okraja, predlaga naš zbor rep*1* škcinu zboru proizvajalcev, da <*' primeru razpravlja in priporoči r zadetim kolektivom, do po**°' sklepajo o oblikah in vsebini ** 1 sebojnega sodelovanja, ki noj , gotovi nadaljnji uspešni razvoj e> | troindustrije. OBJAVA Vse dotlej, dokler bomo gledali vprašanje kooperacije z očmi konservativnega opazovalca in bomo imeli nešteto pomislekov in pred- Ugotovil je, dn se niornjq prednosti takega sodelovanja* pokazati predvsem v povečanju proizvodnje ob boljši izrabi Istih kapacitet, Izboljšanju kvalitete in pocenitve proizvodnje. Sedanja stopnja kooperacije med podjetji šc ni dosegla zadovoljivih rezultatov. Zato je nujno mobilizirati vse sile preko občinskih zborov proizvajalcev, organov delavskega samoupravljanja in vseh oblik gospodarskega združevanja, da se doseže v tej smeri čim večji efekt. o javni dražbi Tajništvo za finance OLO Ljj ljana bo v četrtek, dne 5. Jp* 1958 razprodalo na javni dražbi r' ne najdene predmete, in sicer * lesu, aktovke, dežnike, ročne *, razna oblačila in druge m®*j predmete, katerih lastnikov ni možno ugotoviti in so postali SLP. .ji Javna dražba bo na dvor1 magistralnega poslopja s pričet*; ob 8. uri. J Tajništvo zn finance Ob j Ljubljana OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KOČEVJE 218. Zavod začne poslovati s 1. majem 1958. II. Na podlagi 22. Člena in 16. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborili (Ur. list LRS št. 19, 88i*52) ter 7. točke 26. člena in 57. člena Statuta občinskega ljudskega odbora Kočevje ter 2. člena temeljne uredbe o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 51/55) je ObLO Kočevje nn seji občinskega zbora in na seji občinskega zbora proizvajalcev dne 22. aprila 1958 izdal Zavod opravlja vzgojno delo predšolskih otrok. Skrbi zn prebrano otrok, ki so v vrtcu celodnevno in neguje mladoletne otroke,. Zavod vodi upravnik, ki j®J svojem polojfuju član upravneg®(l| bora. Imenuje in razrešuje lfa J Činski ljudski odbor Kočevj6 I predlog Sveta za šolstvo. Pravice in dolžnosti *ipr0^j j so določene s pravili zavoda, predpiše občinski ljudski odb<’ ODLOČBO o ustanovitvi otroškega vrtca v Kočevski reki Zavod posluje samostoj.no s premoženjem, ki ga sprejme. Ima svoj proračun dohodkov in izdatkov. Finančno sredstvu dobi z dotacijo Občinskega ljudskega odbora Kočevje in s liranarino, ki jo plačujejo starši za oskrbo otrok. Zn plače in pogoje o naprc*L nju uslužbencev zavoda se ljajti predpisi zakona o javnih u bencin. VII. Zn zadeve in naloge zayO*‘^[ pristojen svet zn šolstvo pri skeiii ljudskem odboru KočeVJ Zavod je pravna oseba. Ustanovi se otroški vrtec v Kočevski reki. (V nadaljnjem besedilu »Zavod« kot finančno samostojni zavod.) Ime zavoda je »Otroški vrtec Kočevska reka«. Sedež zavoda je v Kočevski reki. Zavod vodi upravni odbor, ki šteje 9 članov, v katerega izvoli tretjino članov delovni kolektiv zavoda, ostali dve tretjini pa imenuje Občinski ljudski odbor Kočevje, Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti. VIII. Ta odločba velja z dnevo*11^ jave v »Glasniku«, uradnci*1 niku okraja Ljubljana. St. 04/2-2821/1. Datum: 17. aprila 1958. Predsednik ^ Janez Rigler >• OBČINA LJUBLJANA-CENTER ska> Sinartinska cesta, dolenjska proga. 219. 3. člen Na podlagi 59. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/55), 92. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odporov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in 62. člena statuta občine Ljubljana-Center izdaja Svet trgovino, gostinstvo in turizem ObLO Ljubljana-Center po sklepu svoje seje z dne 8/5-1958 ODLOČBO o spremembi odredbe o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Ljubljana - Center 1. Odredba o spremembi odredbe o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Ljubljana-Center, ki jo je izdal Svet za •trgovino, gostinstvo in turizem občine Ljubljana-Center po sklepu seje z dne 4/9-1957 in je objavljena v »Glasniku« št. 76/57, se spremeni tako, da se 4. člen odredbe glasi: »Poslovni čas je različen pozimi in poleti. Zimski čas traja od 15. septembra do 15. maja.« Občinske takse se ne plačajo za pse varnostnih organov, če se uporabljajo v službene namene, zn lavinske in reševalne pse ter pse z rodovniki, ki so registrirani pri Kinološki zvezi. 4. člen Taksa se plača v celem letnem znesku vnaprej, ne glede na čas vzdrževanja psa. Za psu, ki izpolni šest mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, občinske takse za to leto ni treba plačati. Za pse, ki so jih nabavili lastniki namesto psov, ki so jim poginili, pa so za te v istem koledarskem letu že plačali takso, sc ta taksa ne plača, če • novo nabavljeni psi služijo istemu namenu. To taksa se ne plača tudi za pse, ki so menjali lastnika, če je bila za tisto leto že plačano taksa po prejšnjem lastniku. 5. člen To takso pobira Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste v gotovini proti pobotnici, ki jo lastnik psa predloži na vpogled pri delitvi pasjih znamk za tisto leto. 6. člen Ta odredbo velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. • St. 03/9-3760/1. "Datum: 20. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora dr. Stefan Šoba 1. r. Predsednik Sveto za trg., gostinstvo in turizem Franc Švab 1. r« OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 220. Na podlagi 6. člena Uredbe o •Premem ha h in dopolnitvah taksne •Brife Zakona o taksah (Uradni list *LRj št. 16/57), 2. odstavka 15. člena *n 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list tLRj št. 19/52) in 23. členu Statuta občinskega ljudskega odbora Ljub-jjana-Moste je občinski ljudski od-®nr Ljubljana-Moste no seji občinskega zbora in na seji zbora pro-,Zvajulcev dne 18. aprila 1958 sprejel Ta odlok začne veljati z dnem, ko je objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1659/1. Datum: 18. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ciril Fam 1. r. OBČINA LJUBLJANA-POLJE 221. Na podlagi 9., 38., 39., 40. in 48. točke 105. člena Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) v zvezi s 16., 73., 74., 77., 90. in 93. členom Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29/54 in št. 49/57) in 2. točke 26. člena statuta občine Ljubljana - Polje izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Polje po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 9. aprila 1958 ODLOK o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih ODLOK ? spremembi odloka o občinskih 'nksoh na območju občine Ljub-I ljana-Moste, ^'javljenega v »Glasniku« štev. 81 dne 19. oktobra 1956 in, v »Glas-,1|ku« štev. 3 z dne 10. januarja 1958. 1. člen i Farifna številka 11 sc spremeni 11 glasi: Taksa za posest psov znaša letno: ®) v ožjem mestnem območju: 1. za psa čuvaja 1200 din , 2. za vse druge pse 2000din b) izven ožjega mestnega območja: j 1. za psg čuvaja 500 din 2. za vse druge pse 1300 din 2 2. člen le 1,1“ °*j