vzgojitelj Biti Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 23 Kljub temu, da je delo z otroki in mladostniki lahko zelo prijetno in nas nagrajuje, je poklic vzgojitelja/učitelja eden izmed najbolj obremenjujočih in stresnih. Doživljanje stresa je pogosto povezano z zahtevnimi delovnimi razmerami (delo z velikim številom otrok, delo z zahtevnejšimi otroki, delo s starši, časovna preobremenitev …). Spoprijemanje s stresom Kako si lahko pomagamo in dobro poskrbimo zase Maja Bajt, mag., univ. dipl. psih., spec. integrativne psihoterapije, Inštitut tukaj in zdaj, je izvajalka delavnic in predavanj o duševnem zdravju. Učitelji/vzgojitelji v stresu Zahteve dela z otroki in njihovimi druži- nami so fizične, intelektualne in predvsem čustvene, saj zahtevajo veliko fleksibilno- sti, sočutja in stalno visoko raven energije. Ni presenetljivo, da se tudi najbolj predani vzgojitelji/učitelji srečujejo s pogostim do- življanjem stresa in celo izgorelostjo. Stres je normalen, avtomatiziran odziv našega organizma, ki se pojavi v situaciji, ko zaznamo, da nas nekaj oziroma nekdo ogroža, oziroma ko ocenimo, da naše zmo- žnosti presegajo zahteve iz okolice. Odzo- vemo se na način 'beg ali boj', v zelo ogro- žajočih okoliščinah pa celo zmrznemo. Odziv je bil enak že v pradavnini, saj je člo- veku in človeški vrsti omogočal preživetje, vendar pa so se od pradavnine spremenile naše obremenitve. Danes nas ne ogrožajo več divje zveri, temveč na videz povsem ba- nalni dražljaji, kot so časovni pritisk, zahte- ve dela ipd. V stresni situaciji se v telesu sproži močna reakcija – aktivirajo se stresni hormoni, predvsem adrenalin in kortizol, kar telo iz- jemno izčrpa. Če lahko zaznamo, kdaj se v nas sproži stresna reakcija, lahko opazimo, da srce bije bolj pospešeno, dihanje posta- ne hitro in plitvo, mišice se napnejo in so pripravljene na akcijo, čuti se izostrijo in pozornost se ozko usmeri na vir nevarno- sti, miselno in vedenjsko postanemo zelo omejeni – razmišljamo in vedemo se zelo avtomatizirano, reaktivno, lahko se pojavijo močne čustvene reakcije. Ko stresna reakci- ja mine, se praviloma sprostimo, kadar pa je stresa preveč ali/in traja predolgo, pa osta- jamo v pripravljenosti in napetosti. Lahko se pojavijo številni neprijetni simptomi, ki so posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu. Simptomi, ki nakazujejo, da smo v stresu, so lahko telesni, mentalni, vedenj- ski in čustveni. Pri vsakem posamezniku oz. posameznici lahko prevladujejo njegovi tipični simptomi stresa. Doživljanje in stre- sni odzivi so sicer močno povezani z našimi življenjskimi izkušnjami, osebnostnimi la- stnostmi ter splošnim stanjem in počutjem. Stres – ga prepoznamo? • Telesni simptomi: potne dlani, pospešeno dihanje, zakrčene mišice, tresenje, glavo- bol, slabost, slabša imunost in pogosto zbolevanje … • Mentalni simptomi: pomanjkanje pozor- nosti, togo mišljenje, težave pri koncen- traciji, neorganiziranost, neodločnost, občutljivost na kritiko, izguba smisla za humor, negativne samokritične misli (»T ega ne zmorem.« »T o je preveč zame.« »Eksplodiral/a bom.«). • Vedenjski simptomi: jok, kričanje, prekli- njanje, preobilno prehranjevanje, motnje spanja, socialni umik, izogibanje določe- nim situacijam … • Čustveni simptomi: občutja napetosti, pomanjkanje volje, tesnobnost, pretirana čustvenost, izbruhi jeze, razdražljivost, prepirljivost … Kadar je stresa preveč ali/in traja predolgo, doživljamo kronični stres, ki ima škodljive telesne in psihične posledice. Kljub temu da je stres del našega vsakdana, ponavadi ne iščemo pomoči, ko se pojavijo znaki stresa, ampak se skušamo prepričati, da ni tako hudo in da bo že bolje. Ko obču- timo stres, v večini primerov ne naredimo nič posebnega, vendar bi stres morali jema- ti resneje. Če pride do kroničnega stanja, se stres težje reši; dlje ko odlašamo, več stisk se nabere v nas. Pozorni bodimo na opozorilne znake stre- sa. Ključno je prepoznavanje: • znak o v , da smo v str esu (mo ji ti p ični zna- ki); • p r ep ozna va n je sp r ožilce v ozir o ma celo vzrokov (kaj nam povzroči največ stresa, kdaj se stres pojavi …); • ka j s e zg o di z na mi, k o je str esa p r e v eč (npr. postanemo jezni …). Ni dovolj zgolj to, da se po obremenitvah sproščamo, saj je takrat lahko že prepo- zno. Živeti moramo tako, da je sprostitev del človekovega vsakdana. Sproščamo se lahko na več načinov; medtem ko nekomu pomaga vsakodnevni sprehod, drugemu pomaga urica s prijatelji. V veliko pomoč so nam lahko tehnike, ki dokazano koristi- jo pri spoprijemanju s stresom: meditacija, čuječnost, avtogeni trening, molitev itn. Učinkovito spoprijemanje s stresom je pomembno Doživljanje stresa pri vzgojiteljih/učiteljih ima lahko negativen učinek na otroke, saj lahko zaradi lastne preobremenjenosti po- stanemo manj občutljivi in manj odzivni na resnične potrebe otrok, zato smo manj v stiku z njihovimi zanimanji, imamo manjšo kapaciteto in motivacijo za delo z otroki. Kadar smo v stresu, pogosto ravnamo re- aktivno, avtomatizirano, kot bi bili na avto- pilotu. Umirjena, stabilna odrasla oseba, ki se je zmožna uglasiti s čustvenim stanjem otroka, ima izjemno pomembno vlogo pri njegovem čustvenem razvoju. Zato je sploh pri delu z majhnimi otroki izjemno pomembno, da si krepimo samozavedanje, poznamo lastne sprožilce in uravnavamo lastne odzive na stres. vzgojitelj Biti 24 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 Med seboj si lahko pomagamo V vseh kolektivih so zelo pomembni dobri medosebni odnosi med sodelavci, saj spo- štljiva, iskrena in podporna komunikacija lahko zmanjša breme stresa. Med seboj si lahko pomagamo in se podpiramo na raz- lične načine: • p ozo rni smo na s o dela v ca, p r ep ozna va- mo znake, kdaj je v stresu, mu ob tem ponudimo pomoč; • s s o dela v ci s e p og o v o rimo o deja vnikih, ki nam povzročajo stres, se tako razbre- menimo in morda najdemo nove načine ravnanja (npr. težave z določenim otro- kom/starši; rutina in specifične naloge, ki so za nas posebej stresne); • meds eb o jno dr užen je (sp r osti te v , p rilo- žnost za pogovor); • p rak tična p o mo č (mo r da za neka j tr en u t- kov prevzamemo delo namesto sodelav- ca, kadar ima občutek, da je preobreme- njen); • r edna p o d p o rna p og o v o rna sr eča n ja za zaposlene, na katerih se pogovarjamo o temah, ki nas posebej obremenjujejo, in skupaj iščemo rešitve; • p o iš čemo p o mo č str ok o vn jaka. Ključna je skrb zase Četudi so urejene delovne okoliščine in prijetno okolje izjemnega pomena, pa lah- ko pri spoprijemanju s stresom največ na- redi vsak sam. Dobra skrb zase je pri tem zelo pomembna. To pomeni v prvi vrsti poskrbeti za svoje osnovne življenjske po- trebe: zagotoviti si dovolj spanja, skrbeti za urejeno in uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo, dovolj počitka, imeti dobro organizirano vsakodnevno življenje. Umirjenost in stabilnost si zagotovimo že s tem, da v svojem življenju najdemo čas za sedem ključnih sestavin, ki pomagajo ustvarjati dobro počutje in zdravje: • Čas za spanje: priporoča se 7–9 ur spanja na noč; vsaj eno uro pred spanjem izklo- pimo digitalne naprave in elektronske zaslone, zmanjšamo osvetlitev prostora vsaj pol ure pred spanjem, izogibamo se poživilom. • Čas za šport: čas za telesno gibanje – vsaj pol ure na dan, na svežem zraku. • Čas za zbranost: čas za usmerjeno pozor- nost, kar pomeni, da počnemo eno stvar naenkrat in vsako stvar posebej. • Čas zase: čas za refleksijo o svojem notra- njem svetu – za zaznavanje čustev, misli, spominov, hrepenenj, mnenj, pogledov na svet itn. Preprost način je usmerjanje pozornosti v notranje dogajanje, čustva, podobe, misli, občutke. • Čas za počitek: čas brez načrtov in ciljev, ko ne skušamo ničesar doseči, čas, ko pu- stimo domišljiji prosto pot. Takrat mož- gani polnijo baterije, psiha si odpočije. • Čas za igro: čas za smeh, ustvarjalnost, uganjanje norčij nas razbremeni in razve- dri. • Čas za povezovanje: povezovanje z dru- gimi ljudmi in planetom (živalmi, rastli- nami …). Posebej pomemben je čas, ki ga preživimo v podpornih odnosih. • Štetje: v mislih štejemo, lahko si omisli- mo bolj kompleksne načine štetja, npr. štetje nazaj, štetje po 3, štetje po lihih šte- vilih … nekaj, s čimer vklopimo razmi- šljujoči del možganov. • Petje: glasno ali tiho; tudi s petjem vklo- pimo razmišljujoči del možganov. • Priklop na 'tukaj in zdaj': zavestno se osredotočimo na zaznave dražljajev, ki prihajajo do nas v tem trenutku. Ozremo se naokrog – kaj vidimo? Kaj vonjamo? Česa se dotikamo? Kaj slišimo? Včasih pomaga, če si na glas povemo, kaj nas ob- daja oz. kaj zaznavamo. • Prizemljitev: osredotočimo se na stik svojega telesa s tlemi oziroma s podlago pod seboj, da začutimo ta stik. • Spijemo požirek vode: aktivacija žlez sli- navk v ustih spodbudi prefrontalni kor- teks (razmišljujoči del možganov), ki ima vlogo regulacije čustev in vedenja. • Podporni samogovor: pogovorimo se s sabo, lahko le v mislih, na podporen, sprejemajoč in sočuten način, npr. v smi- slu: »Zdajle mi je res težko. Čutim jezo, najraje bi eksplodirala. Vendar je XY samo otrok, ki v tem trenutku ne zmore drugače. Tega ne dela nalašč. Moja nalo- ga je, da poskrbim zanj.« Umirjena, stabilna odrasla oseba, ki se je zmožna uglasiti s čustvenim stanjem otroka, ima izjemno pomembno vlogo pri njegovem čustvenem razvoju. Foto: JA Če imamo težave s stresom, nam lahko zelo pomaga akcijski načrt, kako ravnati v času, ko je stresa preveč. Prva pomoč v stresu Kaj lahko naredimo v trenutku, ko imamo občutek, da je vsega preveč in izgubljamo nadzor? • Vza memo si čas za predah (kadar je to mogoče): sodelavca/sodelavko prosimo za pomoč, odidemo iz prostora, kjer se nahajamo, poiščemo miren prostor, ne- kajkrat globoko zadihamo in se skušamo umiriti. Včasih pomaga, da si obraz ali roke oplaknemo s hladno vodo. • Dihanje: dihanje nam je lahko v veliko pomoč, kadar smo v stresu. Pod vplivom stresa je dihanje plitvo in hitro, da pa bi lahko prekinili odziv telesa v stresu in se umirili, moramo dihanje ozavestiti, upo- časniti in poglobiti. Še bolj si lahko po- magamo, če zavestno nekoliko podaljša- mo fazo izdiha.