Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 19. novembra. 1939 Štev.47 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. I tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Glas iz tüjine. Te je poslani: „Ednok ste že rešili ladjico Slovenske Kra- jine i jo pripelali v zlato sloboš- čino, pripelajte jo tüdi zdaj v teh temnih časaj. Što je te glas poslao i komi, i je pristranska stvar. Jedro glasa je odmev tistih borb, štere so se vršile za osloboditev Sloven- ske Krajine. Tiste borbe so ši- nile na tabernakli. V cerkev so zahajali voditelje naroda i od Njega prosili svetlost i moč za borbo. V cerkev je zahajao tla- čeni narod i pri prijateli v taber- nakli dobivao poslüšnost i moč. Tak je prišla sloboda, tak je pla- vala mirno i varno ladjica Slov. Krajine v pristanišče sloboščine. Isto moramo i zdaj včiniti. Zbirati se moramo pri Njem, ki noč no den sprejema nas i vse naše zadeve v tabernakli. Več se mora moliti. Svet ravna ta mala hoštija v tabernakli, a ravna ga po kakovosti i meri naših Prošenj. Vladarje ravnajo svoje države po pogovori s svojimi vernimi sve- tovalci, ministri i generali. Krao vseh kralov dela tüdi tak. Kem bole verni smo njemi, tem vekše zavüpanje ma do nas i tembole se vda našim prošnjam. Vladarje dostakrat pri najbolšoj voli ne morejo dosegnoti svojega name- na, ar nemajo moči za to, ar njim menjkajo sredstva za to. Naš Gospod v oltari je pa vse- gamogočen. Zato je tak mirna ta mala hoštija pred nami, da za- vüpamo na Njo, ki nema i ne- more meti nikšega straha. Organizacije, drüštva, pro- sveta, izobrazba so samo pripo- močki, rešiteli ne. Rešiteo je sa- mo On pod belov hoštijov. K Njemi hodimo dühovniki z go- stilni pogovori i k Njemi vodi- mo narod Slovenske Krajine z gostilni obiski, pa de v teh i vseh temnih časaj mirno pa varno pla- vala naša ladjica z pristanišča sloboščine v prištanišče velikoga zemelskoga i tüdi večnoga mirü. Ka pravite. g. urednik? Na düšni den se je vršo v nekoj krčmi Slovenske Krajine sledeči pogovor: Kmet: Jaz sem na Miška Kranjca dao votum, čeravno mi je pop zamero z vučitelom vred. V,- roko da kmeta pravi: To ste pa pač dobro naredili, da ste na Miška Kranjca glasali. Kmet: Oda mi je pop ne- kaj muvo, zakaj ne idem ž njim, sam te vole bio, da ga splüskam. Poslüšalec: Pa bi vi vüpali dühovnika vdariti? Kmet: I bi to tüdi včino, če tisti den ne bi meo ravno mrtveca v hiši. V.: Kmetje ste nori, zakaj plačate dačo. Če bi čedni bili, ne bi je plačali. Poslüšalec: Kak mislite to, g. V.? Z koj bi pa te pla- čüvali državne stroške, če kmetje, ki nas je nájveč v državi, dače ne bi plačüvali. V.: Pa vendar trdim, da ste nori i dače ne bi vam trbelo plačüvati, če bi čedni bili. Kmet: Gospod V. majo prav. Pop naj ide v cerkev, vučiteo naj ide v šolo i naj se v politiko ne mešata. Poslüšalec: Prav, pop naj ide v cerkev, vučiteo v šolo, kmet na njivo, živinozdravnik med živino, Itd. Nišče naj se ne meša v politiko. Što de nam pa te vodo državo? Pop i vučiteo tak plačata dačo kak mi vsi, zato pa teliko pravice mata do politike, to je do ravna- nja v državi, kak mi. Ka pravite na te guče g. urednik? Par reči na letak Miška Kranjca? Z naslovom „Prekmurskemu ljudstvi z podpisom: „Volilci! Miška Kranjcaˮ, se je razširo med našim lüdstvom letak, na šteroga tü kratko odgovarjamo. Namen letaka je pripraviti naš narod na bližajoče se volitve. Letak je izišo v tistom časi, kak obvestilo dr. Adžija odvetnika v Zagrebi, ki tüdi zbira delavno, kmečko lüd- stvo v politični tabor. Horvatski listi so jasno i glasno napisali, da je agitacija dr. Adžija komu- nistična. Nam toga ne trbe po- vdarjati, predobro poznamo našo komunistično levico. Letak trdi sledeče: 1. Volitve l. 1938. dec. 11. so bile izvršene s strahüvanjom (terrorjem). Če bi bilo to stra- hüvanje, Miško Kranjec niti ed- noga glasa ne bi dobo. Ar so pa volitve bile popolnoma slo- bodne, je pobrao z pomočjov komunističnih agitatorov več je- zer glasov v Slov. Krajini. 2. Zrüšo se je prle tak mo- gočni Stojadinovič i prišlo je do sporazuma. Zrüšo se je ravno zavolo slobodnih volitev i zrüšo ga je dr. Korošec ravno zato, ar ne šteo držati dane reči, da bi izvedo sporazum z Hrvati i dao njim pa Slovencom aotonomljo. 3. Slovenski voditelje so la- žlivi i so Stojadlnovičovi prigan- jači. Vsaka reč je laž. Dr. Ko- rošec i njegove stranke lüdje so pokazali skoz 20 let odkrito vso lübezen do slovenskoga lüdstva, ti so njemi spravili sloboščino i jo obdržali, ti so se borili ne- vstrašeno za aotonomijo ne- samo Slovencov, nego tüdi Hr- vatov celo te, gda so voditelje hrvatskoga naroda sedeli vu vladi i vodili centralistično politiko. Te istine nikša laž pobiti nemore, ar. jo zgodovina potrdjava, zgodo- vina vseh 20 let. 4. Država mora pripadali malomi človeki. Tisti mali lüdje, ki so bili smeti človeče drüžbe, so prišli do penez, do oblasti, do vse ugodnosti v Rusiji, kmeti so vzeli vse, narodnjake so spo- klali, cerkve oropali, nedužnost osramotili, Boga zatajili. To po- meni, da „država mora pridadati j malomi človeki.ˮ Bog nas čuvaj takših malih lüdi, komunističnih roparov, tovajov i morilcov. 5. Zahteva letak tiste olej- šave, za štere smo se borili pod vodstvom dr. Korošca že 20 let j i tüdi vnogo priborili malomi človeki. Zahteva letaka, naj se penez ne vlaga niti v banke, niti v posojilnice, jasno kaže na ko- munistični rogeo: Komunistična držáva naj pograbi vse za par „mali lüdiˮ, ka do tej dobro ži- veli, kmetje pa od glada vmirali. Ka bi sezonski delavec iste pra- vice meo, kak fabrični, to zah- tevo so gospodje vkradnoli z programa Zveze Poljedelskih De- lavcov. Pa kak to, tüdi drüge zahteve so v svoj koš spravili iz koša naše krščanske stranke samo zato, da preslepijo narod: glejte, kak se brigamo mi za vas, glasajte za nas. 6. „Prekmurje naj bo v vsem popolnoma ravnopravno z drügi- mi pokrajinami.'ˮ S tem pozivom vábi naše lüdi v novo stranko „delavnoga lüdstvaˮ i zahteva tisto, ka smo mi vsikdar zahtevali i vnogo tüdi dosegnoli. Naša za- slüga je most, železnica, gimna- zija, okrožno sodišče, delavski dom, trgovski dom itd. Komu- nisti naj ne devajo svojih prstov na naše lűdstvo, to pozna svoje dobrotnike i tüdi svoje sovraž- nike. Ponesrečen napad na kanclera Hitlera. Ob 16 letnici, ka je pod vodstvom HÍtlera začeo boj v Nemčiji narodni socijalizem i pri- šeo do zmage, je v Müncheni v kletnoj dvorani Pivovarne obdr- žao Hitler 8. novembra večer ob 8. govor. V tom govori je ostro napadao Anglijo i njeno politiko i glasno povedao, da se Nem- čija bo borila, dokeč ne zmaga i ka klonila ne bo. Vnogo nje- govih starih borcov je bilo na- zočih pri slovesnosti. Po govori je Hitler šo na kolodvor i se je odpelao po državnih poslaj v Berlin. V tom časi, kak se je zdigno z Berlina, je nastala gro- zovita eksplozija od peklenskoga stroja v dvorani. Strop (feub) dvorane se je podro i pod sebe zakopao ministre Hessa, namest- nika Hitlerovoga, dr. Goebelsai i Streichera, ki pa neso mrtvi, pa vnožino Hitlerovih prijatelov, tüdi nešterne ženske. Nemško uradno poročilo pravi, da je mrtvih 8 oseb i 57 ranjeníh. Drüge države trdijo, da je dosta več žrtev. Nemci krivijo Anglijo, ka je ona nahujskala domače Nemce, ki neso z politikov narodnoga so- cializma zadovolni i so tej na- pravili atentet. Drügi krivijo sa- me narodnosocialiste, da so ga oni napravili proti gotovim vo- dilnim osebam, z šterimi neso zadovolni. Vlada je razpisala 600.000 mark, to je nad sedem milijonov dinarov nagrade tisto- mi, ki najde krivce. Obetajo se od dozdašnjih še hüjša prega- njanja tistih, ki ne odobravajo na- rodnosocialistične politike. Aten- tat je hüdobija i zato vreden vsega obsojenja. Preiskava nemške ob- lasti je dognala, da je peklenski stroj delani v nemškoj tovarni. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Sv. Oča se je 20. oktobra vrno iz letnoga bivališča Castel Gan- dolfo v Vatikansko mesto. Lüs- tvo je sv. Oči med celov potjov prirejao tople manifestacije. V Rimi ga je čakala velika vnožina lüdi, tak da je morao auto na več mestih henjati. — Na svetek Kristuša Krala je sv. Oča pos- veto 12 püšpekov i to 8 doma- činov, 2 Indijca, 1 Kitajca i 1 Črn- ca iz Ugande. Ob priliki posve- titve je meo krasno predgo, v šteroj je omeno, da cerkev v težkom časi nadalüje Kristušovo delo i da pošila v široki svet 12 püšpekov, kak je Kristuš v za- četki poslao 12 apoštolov med svet, pun sovraštva i neprijatel- stva. — Kardinal Fumasoni Bi- ondi, ki je bio nekda apoštolski delegat v USA, je meo na mi- sijonsko nedelo po radio govor na ameriške katoličane, v šterom je pozivao amerikanske katoli- čane, naj molijo za misijone. Omeno je tüdi veliko misijonsko delo amerikanskih katoličanov. V misijonih delüje 987 misijo- narov, ki so člani raznih katoli- čanskih ameriških redovnih drüžb. Irak. V Amadiji je vmro kaldejski škof Mons. Francis Da- vid. Verniki njegove škofije so jako Siromaški. Kda je 1. 1910 postao škof, so meli samo ne- kelko siromaških cerkvic i ka- plic, v šterih ne bilo niti naj- potrebnejših stvari za slüžbo bo- žo. Goreči škof se je brigao za postavlanje spodobnih cerkvic i krščanskih šol. Svoje vernike je brano preganjanj, ki so je trpeti od törske i nestorijanske strani. Vsako drügo leto je obišao celo škofijo. Sam je živo v velikom siromaštvi, a je bio jako Poštü- vani i prilübleni pri svojoj dü- hovno! čredi. Kanada. V Kanadi je osno- vana nova dijeceza Amos, ki se je morala ustanoviti zavolo po- vekšala števila prebivalcov, ki je zavolo kolonizacije jako na- raslo. Za prvoga škofa nove di- jeceze je imenüvani Mons Des- maris. Pri njegovom prihodi so ga pozdravili tüdi štirje ministri iz Quebeka. Brazilija. V Permambuci se je vršo III. narodni Euhari- stični kongres, šteroga se je vde- ležilo 30 škofov, 1000 dühovni- kov i 300.000 vernikov. Procesija z Najsvetejšim po mesti je na- pravila na vse romare velki vtis, tak, da so se Vnogi stari grešniki spreobrnoli. Štrti den kongresa je sprijalo sv. obhajilo 10.000 žensk, peti den 15.000 dece i šesti den 10.000 možkov. Na zastopnika sv. Stolice kardinala Sebastijana Leme je kongres tak vplivao, da je pravo: »Po tom kongresi samo nebo!* Rim. Stari slavni zdvod Germanikum se letos znova seli. Dozdajšnja zgradba se mora za- volo regulacijskih načrtov pod- reti. Dokeč ne bo nova hiša, ki bo stala na istom mesti, dogra- jena, bodo gojenci bival! v hiši Drüžbe Jezušove pri cerkvi Al Gešű. — Novomešnik Zagrebške nadškofije vlč. g. Štefan Lacko- vič, ki je bio gojence Germanika, je sprijao na svetek Kristuša Krala v Rimi posvečenje i na Vse Sveče je slüžo prvo sv. mešo v cerkvi sv. Jeronima. — V Rimi bodo na novom trgi piazza Ce- sare Augusta pri cerkvi sv. Ka- rola postavili dve velikivi svet- niškivi podobi. To bota podobi dva svetiva milanskiva nadškofa sv. Ambrozija i sv. Karola Bo- romejskoga. Italija. V Milani se pripra- vlajo na proslavo 16. Stoletnica rojstva sv, milanskoga nadškofa Ambrozija. Proslava bo trajala celo leto 1940. — V župniji sv. Tarzicija nedaleč od Rima Je vmro vice-kamerlengo sv. rimske Cerkve Mons. Giannini. 1905. 1. je bio imenüvani za apoštolskoga delegata v Širili. Bio je dobro znana, poštüvanana i ovažüvana osebnost v Rimi i Italiji. Francija. V mesti Paray - le - Monial so jako svečano pro- slavi]! 250 letnico dogodka, kak se je Srce Jezušovo razodelo sv. Marjete Alacoque. Pri toj priliki je Pariški nadškof kardinal Ver- dier pozvao vernike, naj molijo za mir. Irska. V Kilmori je škof Mons. Lyons po svečanoj slüžbi božoj posveto temelni kamen za novo katedralo. Po sv. obredaj je kardinal Mac Rory, ki je so- delüvao, meo govor, všterom je čestitao vernikom kilmorske Ško- fije na začetnom velikom deli i je pozvao, naj vzgajajo nazlük težkim prilikam, v šterih se na- haja ves svet. Chile. V Magalhaesi v Jüž- noj Ameriki se je skoro istočasno kak v Ljubljani, vršo kongres Kristuša Krala i to v mesti Punta Arenas. Kongresa se je vdeležilo vekše število Hrvatov -t kolo- nistov. ki so tam naseljeni. Kon- gres je obiskao tüdi jugoslovan- ski poslanik iz Santiaga Dr. Fi- lip Dobrečič, a za zaščitnika kon- gresa sta proglašeniva sv. Ciril i Metod. Kongres so priredili i vodili č. o. Salezijanci i je trajao 7 dni. Eden izmed predgarov je bio Hrvat Vladimir Borió iz Punta Arenas. Svečnnoga Zborovanja se je vdeležilo 20.000 lüdi. Litvanski poslanik pri sv. Oči. 18. oktobra je sv. Oča spri- jao novoga litovskoga poslanika Dr. Stanislava Gvidvanio v sve- čano audijenco. Minister je pri toj priliki pozdravo sv. Očo v imeni predsednika republike Lit- ve i v imeni litvanskoga naroda. Sv. Oča je odgovoro v dugšem francoskom govori, v šterom je Pohvalo vernost Litve očinsko] veri, one Litve, ki se po pravici zove „Severna predstraža kato- ličanstvaˮ. 2 NOVINE 19. novembra 1939. po Risalaj dvajsetipeta. Nebesko kralestvo je spo- dobno gorčičnomi zrni, štero je vzeo človek i posejao na svojoj njivi. To je toti najmenše zmed vseh semenj, gda pa zraste, je vekše kak zelenje i postane drevo, tak, da priletijo ptice nebeske prebivajo na njegovih vekaj. ešče drügo priliko njim je po- vedao: „Nebesko kralestvo je spodobno h kvasi, šteroga je vzela ženska i ga zmesila v tri dre- venke mele, dokeč se ne vse skvasilo.ˮ Vse to je povedao Je- zuš vnožini v prilikaj i brez pri- lik jim ne gučao, da se je spu- nilo, ka je bilo povedano po proroki, ki pravi: „Odpro bom svoja vüsta v prilikaj, nazvesto bom, ka je bilo skrito od začejka sveta.ˮ (Mat 13, 31-35) * Nebesko kralestvo na zemli je katoličanska Cerkev. Njeno zvanje je v tom, da oznanja sv. vero i deli sv. Svestva. To ne- besko kralestvo na zemli se je pričelo v najskromnejšoj formi. Dvanajst vučencov si je Gospod izbrao, večinoma siromaške, ne- vučene ribiče. Vučencom se pri- drüži še nekaj prijatelov i tej možje naj idejo pridobivat Gos- podi ves svet? Ali si je že što gda zmislo kaj tak nemogočega? Oznanüvanje se začne, a ka je krščanstvo v primeri z oblast- jov poganskih vladarov, ali v primeri z modrostjov poganskih modrijanov? Kat. Cerkev je spodobna zrni. živomi teli, živlenji, ki raste, drevi, ki se razvija i se bo razvijalo do konca dni. Sv. vera je ne kak dragoceni biser. Vladari majo svoje dragocene bisere, diamante; takši biser je dnes samo to, ka je bio Včera i bo po sto letaj še ravno isto. Sveta vera pa je živa, delavna, čüdotvorna. Kralestvo bože je spodobno semem, ki raste i bo raslo do konca dni. Najprle požene seme malo klico, klica se raz- vija v steblice, steblice zraste v steblo i drèvo pa itak je zmerom ista raslina. Tak je tüdi s člo- vekom. Dete je, dečkec, mlade- nec, mož, starec, starček, pa vsigdar isti, čeravno se je spre- meno v lataj.Tak je rasla Cerkev, a se je bistveno ne spremenila. Že v prvoj klici rastline spijo moči, ki bodo kesnej zgo- dile drevo. Tak nosi sv. Cerkev že v prvoj dobi vse klice kes- nejšega svojega razvoja. Tak na priliko. Prva krsčanska doba je še ne poznala presv. Srca Jezušo- voga, še ne poznala častenje Brezmadežne, še ne poznala ver- skoga navuka o papovoj nezmot- livosti, a vsi tej i drügi navuki so kak v klici že v Gospodovih rečaj. Krivoverci so toga ne ra- zmili, pa so zato Cerkvi v oči metali, da je ne več tista, ki je bila cerkev Kristušova. Tak je delao tüdi Luter Martin. Napa- dali so živo, rastočo Cerkev pa stvarjali mrtve cerkve, mrtva ve- revadlüvanja, ki nemajo ne rasti, ne moči. To vse vidimo. Malo Gospodovo zrnce pa zraste i postane vekše, kak vsa zeliščá. Krščanski navuk je več kak štérište drügi navuk na sveti. Krščanske istine so bole gotove kak navuki raznih zna- nosti. Naravoslovec se dostakrat moti, zgodovinara norijo najza- neslivejši viri, fizika se je motila, veronavuk pa je nezmotlivi. Kat. Cerkev se v verskih rečeh še nikdar ne zmotila. Potem Gospod pravi, da je nebesko kralestvo spodobno kvasi. Ka je kvas? Mela, v šte- roj so začnole delati neke gli- vice. To so tak male stvarice, da jih komaj vidi najbolši dro- bnogled. Zveličar primerja moč evan- gelija delovanji teh glivic. Glivice delajo iz mele krüh, glivice delajo pole rodovitno, glivice nabirajo rastlinam hrano, glivice davlejo vini tek i glivice razdirajo v prah vse, ka je ze- mla rodila. Vse to pa delajo ta- jinstveno, nevidno. Nišče toga delovanja ne čüti, nišče ga ne meri, ne vaga, pa itak ono da- vle vsemi živörni sveti hrano. Takše je delovanje krščan- skoga navuka, krščanskih načel. Učenika bi radi! „Na zrak bi radi, da zaja- memo svobode, — k učeniku šli bi radi, da bi slišali kaj o resnici . . .ˮ Tako se je začela dekla- macija ob neki mladinski akade- miji. Martin, ki se je stisnil za- daj v kot, je zdaj zamišljeno po- gledal proti odru. Mladina je bila tam, mla- dina njegovih let in je pela. Pela je pesem prošnje, ki je prihajala tudi iz njegovega srca. Da, Mar- tinu se je takrat celo zdelo, da je to prošnja vsega človeštva, da je pel tako že Adam v raju: svoboda, učenik, resnica ... Odšel je med zadnjimi. Po razsvetljenih ulicah je vse vrvelo. Kakor da hoče ubežati življenju to ljudstvo, ki mu vü vajo mo- derne iznajdbe dan za dnem dü- ha mehkužnosti in odtujenosti od Boga. Kakor bi bilo brez misli, brez višjega Smotra . . . Zbal se je Martin tega hudour- nika in stopil na Grad. Skoraj vsak večer je hodil sem. Tukaj je z lahkoto odprl svoje srce in potem je spet zadihal svežost mladosti, kakor je včasih doma v sobi, ko je mati odprla okno na log pred hišo. Pred njim je ležalo razsvet- ljene mesto. Zdaj pa zdaj je pre- dgalo hrup cviljenje, ko se je ustavil voz električne. Kakor obupen krik umirajočega je se- gel ta glas Martinu v srce. — Burno se je pretakalo življenje po mestnih žilah, toda nekaj ne- popolnega se je zdelo Martinu v tem telesu. Ozrl se je tja proti severozapadu. Tam, v predmestju na cesti Treh cesarjev se je tudi svetlikalo. Toda le kakor poje- majoče življenje so trepetali tisti posveti. Da, pojemalo je upanje v tistih v srcih. Svetlost se je odmikala v temo... Pa ven- dar, saj je tudi tista cesta del tega mestnega telesa — in zakaj je tako strašno ločena? * Zadnjo nedeljo je bil s pri- jateljem na tisti cesti. Žalostna slika jima je obstala pred očmi. Pred razpadajočimi barakami so se pojavili skoraj nagi otroci. Lačni so bili, to se jim je videlo v njihovih žalostnih očeh. In pri- jatelj mu je pokazal na barake in potem na mesto v ozadju rekoč: „Poglej, Martin. Tukaj, za temi nizkimi okni životarijo be- rači in bolehajo za jetiko; tam, po onih visokih palačah pa sta- nüjejo mogočnjaki, ki si iz krvi in potu drugih sesajo prokleto svoje zlato. Tukaj so ljudje in tamkaj so ljudje, tu je Ljubljana in tam je Ljubljana — in vendar... Vidiš, da na svetu nekaj ni prav. Praviš, da Bog je. Toda jaz vem, da tega ne bi dopustil, ako bi sploh bival. Toda Boga ni. O tem sem prepričan. In — če Boga ni, zakaj bi potem eni trpeli, drugi pa uživali? — Vsi imamo kot ljudje enake pravice. Nas je mnogo. Udarili bomo in sami zavladali! Tedaj bomo imeli ráj na zemlji in ne bo nam treba obetanje za drugi svet...“ Zasmejal se je oni in po- tem mu je začel razlagati o no- vem drüžabnom redu, ki ga imajo že v Rusiji. Kako da je tam lepo. Ljudje da imajo vsega v izobi- lju, je pravil dolgo je govoril, toda vedno bolj tuje je bilo Mar- tinu to govorjenje. Obrnil se je k tovarišu, ki se mu je zadnja leta skoraj popolnoma odtujil po mišljenju in dejal: „Čüj, Mirko. Govoriš, ka- kor da bi pravkar dospel iz Ru- sije. Kdo te je vendar tako kruto prevaril? Saj vendar ne smeš nasedati vsakemu koristolovske- mu agitatorju. Kako more biti tam, kjer je človek oropan vse- ga dobrega in lepega, življenje lepo? Človek vendar ni samo živina, ki ji vržeš v jasli sena in je zadovoljna. Nato pa jo z bičem naženeš na delo. Tako pa je prav v Rusiji, kjer so Bo- ga zavrgli. Hoteli so si ustvariti nebesa na zemlji, pa so si pri- pravili pravo peklo. In tak pekel hočeš ti preseliti tudi k nam, Slovencem? Sramuj se, Miroslav! Ali ne pomisliš, s čim je oven- čana naša Slovenska zgodovina? Ali ti ne vztrepeta srce, ko se spomniš, koliko je naš narod moral prestati, da si je očuval ta drag zaklad ?“ Martin je nekoliko pomol- čal. Nepremično se je zazrl v prijatelja. Čutil je, da mu silijo v oči solze. Svojih najdražjih zakladov si ne bi dal oropati za ves svet ne. Dal bi za svoje sveto prepričanje tudi kri. In zdaj mu hoče ta prijatelj vsiliti prepriča- nje, ki se norčüje vsemu tistemu,’ kar ga je učila mati ljubiti in nositi v svojem srcu nedotaknje- no... V srce ga je zadelo. Si- loma se je zadržal, da ni v svoji bolesti zakričal na ves glas. V globoki žalosti je le dejal; „Ko bi le kmalu spozna!, kako si nepameten. Rešitve iz bede hočeš najti tam, kjer je be- da najhujša. Želiš rešiti te ubo- ge ljudi izrabljanja, pa jih hočeš obenem dovesti do najhujšega izrabljanja, kar jih pomni člo- veška zgodovina...ˮ „Povej mi no, kako rešitev pa vidiš potem ti?ˮ — je hotel vedeti Mirko. „Da, rešitev vidim; rešitev, ki bi prinesla svetu odrešenja in prave sreče. Rešitev, ki je pra- vična vsem, ki pa jo je svet že od nekdaj blazno zavračalo Mar- tin se je čedalje bolj razvnemal. „No — in to je?ˮ — je Mi- roslav nestrpno mahnil z roko. »To je velika zapoved lju- bezni. Velika in krasna je ta re- šitev. Sam Bog jo je prinesel na svet. Bogatini, delodajalci bi mo- rali nositi v svojih srcih ljube- zen do ubogega delavstva, de- lavci bi pa morali z vestnim de- lom dokazati, da so te ljubezni ludi vredni. Zaistino, duh božji mora prežeti vse ljudi. Takrat bo šele izginila s sveta ta ne- znosna in žalostna beda. — To je moja rešitev". Mirko je nekoliko poble- del. Toda prepričati se ni dal. Da bi tako nalepem propade! v debati s tem kmečkim nerodne- žcm? Samo kaj takega še ne! Ostal je zakrknjen. Martinovo besed si ni jemal k srcu. Šle so mimo njegovih misli. Samo ma- lomarno je zamahnil z roko, kot bi mislil reči: — Ti in tvoje sanje o taki pravičnosti v današnjem svetu... Kam pa pridemo? ... Martin je ta hip spoznal svojega nekdanjega prijatelja. Mi- roslav je študiral tehniko. V času svojega študija se je popolnoma izprevrgel. Zgubil je vero v Boga. Sovražil je vse, kar je v zvezi z njo. Tukaj v predmestju je imel dekle, ki jo je varal. Deklica pa je verjela v njegove obete, v lju- bezen, ki mu je pa bila samo na jeziku. Nekoč se je celo s tem pred tovariši pohvalil, češ: delam lahko z njo, kar mi je drago... In taki brezvestneži naj bi potem prinašali svetu izboljšanja?! Ti širokoustni zapeljivci naj bi Slo- vencem pripravili raj na zemlji ? — O, to se pa še Zaenkrat ne bo zgo- dilo. so se Martinu bliskale oči.. # Mirko se je po- slovil Po opravkih da gre, je nedolžno omenil. Martin pa je razumel, z bo- lestjo razumel Takrat na cesti Treh cesarjev se mu je Miroslav naravnost zagnusil. Obenem se mu je pa zasmilil. hudo zasmilil. Nato se je obrnil in odšel. Mesto je bilo sivo in iz tovarniš- kih dimnikov se je kadilo, čeprav je bilo v nedeljo -- na Gospodov dan. Pravili so mu, da je belo ili slovensko to mesto, pa je Martin tisto ne- deljo podvomil o tem. Ozrl se je naokrog. Po cesti proti barakam so prihajali ljudje. Mrki so bili in molče so se opo- tekali pa blatni cesti. Sosed je pogledal soseda, a beseda mu je zastala v grlu in smeh mu je zamrl na ustnicah. — „Zmagali ibomo in potem nam ne bo treba obetanja lažnjivih farjevˮ — to je menda hotel povedati ta ali oni, si je mislil Martin. Toda — ali ni podobna ta bedna procesija še eni, ki je pa bližja Martinovemu srcu? Da, bilo je večkrat v nedeljo, ko je tam doma gledal ljudi, ki so pri hajali, po kolniku in so potem šli po logu proti cerkvici. Gle- dal je vse to Martin z nekim po- sebnim občutjem, ki je bilo tako sorodno onemu pri sveti daritvi. In potem je vedno dolgo razmiš- ljal o tem svojem vernem ljud- stvu. — Sključeni so šli po logu, j kakor da bi nesli posebno težko breme. Revni so bili in lačni, povsem podobni tem revežem na cesti Treh cesarjev. Vsak je mol- če nesel svoje težave in bridkosti pred oltar, pred najsvetlejši Po- svet, pred Duha Tolažnika. Tudi potem, ko so odhajali od cerkvice, jih je Martin videl. Bili so, kakor bi odložili svoja bremena in vse svoje bridkosti, ki so jih prej molče in trudni nosili in so veselo šli v življenje. Spet so delali ves teden, spet so stradali in trpeli. In drugo nedeljo je Martin gledal spet isto sliko — sliko svojega ljudstva. In tam, na cesti Treh ce- sarjev? — Da, tam je beda in mraz. Mraz je v onih revnih srcih; svetlost se je morala umak- niti temi — in to je tako žalost- no ... Tujci vlivajo dan za dnem strupa v ona sestradana in že tako obupana srca. Jemljejo jim vero v najvišje, vero v Boga. To vero, ki je bila toliko stoletij Za- klad slovenskega naroda, to vero, ki ga je tako dolgo vodila v nje- govih borbah za pravico. To naj- višje, ta Zaklad, zapuščino naših prednikov zdaj tepta ,tuja učenost. In ko mu je vzel ta zak- lad, ko mu je zatemnil pogled I navzgor, zdaj mu še meče peska v oči. Obeta mu raj na zemlji; ga slepi z lažnivimi obeti in ga pripravlja na razredni boj. „Mi bomo zmagali in potem bomo j svobodno živeli,ˮ molče ponavlja množica za svojimi laži-učeniki. Oslepljena s sanjami o Mo- dni svoboda o varljivem zemelj- skem raju in o namišljeni resnici drvi ta množica v žrelo strašnega zmaja, v žrelo najhujše oblike kapitalizma, ki je državni kapi- talizem. Bolj kot kdajkoli preje je bilo Martinu ta večer jasno: „Bog je, a ni ga v teh mrz- lih in prevaranih srcih, ni ga ne pod njim v tem vrvenju, ne na tisti žalostni poti med barakami. Prišla pa je beseda iz ust Boga- človeka. V njej je bilo življenje, ki mora napolniti vsa ta neverna srca s svojim poživljajočim mirom. Vsi ti prevarani ljudje bi radi na zrak, da bi s potnimi prsi zajeli svobode. K učeniku bi radi šli, da bi slišali kaj o resnici. Saj to je bila že prošnja Adama in danes vre iz src vse- ga človeštva. Tudi slovenski na- rod je pri tem udeležen. In — ali bi naj pustil tüjca, da bi lagal temu prosečemu narodu in ga pogubil? * Tisti večer na Gradu je Martin začutil moč. Moč, ki je prišla že preroku Elizeju: od zgoraj, po angelu. Začütil je, ko je v duhu zaslišal to prošnjo, da mora on, da mora nova mla- dina voditi bodočnost tega slo- venskega naroda, ki mu je tako pri srcu. Spoznal je, da se mora strniti Slovenska mladina, ki bo posvet, ki sveti v temi, da se mora strniti v strumne vrste, ki bodo branile slovenski narod pred bobnečimi koraki od vz- hoda in ga vodile v novo, veli- ko bodočnost, ki je zamisel sv. Tomaža Akvinskega — v bodoč- nost düha, ki vlada nad materijo. Martin se je počutil moč- nega, kakor še nikoli. Okoli nje- ga je v jesenskem pišu šumotalo napol že golo drevje. Posveti pod njim so migotali in se nenehoma prelivali. Obraz se je mladeniču ob tem pogledu nekoliko zjas- nil. Ves mu je bil oblil z svet- lost. Stal je na vzvišenem pro- storu; okoli njega so se v rah- lem soju belili ostánki nekdan- jega močnega zidovja. Začutil je v sebi neko čüdovito harmo- nijo mišljenja in občutkov. Z o- braza mu je seval spokojen mir. V njegovem srcu pa je po trenutnem boju vstala trdní od- ločitev. — Letos bo maturiral. In potem? — Da. Potem se začne pripravljati na veliko in lepo, dasi težavno pot: da ponese ve- selo oznanilo tudi vsem tem za- krknjenim düšam, ki tavajo v temi, ko je vsenaokrog toliko, toliko bele božje svetlosti, Stanislav S. Š. Jeli bi Hitlerova smrt zbolšala položaj? Ne. Narodnosocialisti bi o- gorčeni nad vmorom ešče bole preganjali svoje politične nas- protnike i ž njimi kruto obraču- nali, vojska bi pa dobila nov pogon, da se ešče bole junaško bori. Položaj bi se zbolšao samo po povrnitvi Hitlera. On je ka- toličanec. Če bi on začeo živeti pravo krščansko živlenje i če bi popravo vse, ka je krivičnoga vči- no narodni socializem Cerkvi i lüdem, to bi bila svetovna zmaga i bi položaj sveta spremenila v nedogledno višino dobrin. V te namen moliti je krščansko. Ne je pa krščansko Hitleri smrt že- leti ali pripravlati. Zdala sta se Habacht Mar- geta vučitelica s Šarac Konštan- tiom vučitelom. Bog blagoslovi. 19. novembra 1939 NOVINE 1 oral prvo- vrstnih goric, z sadovnjakom i lepov stanovanjskov hišov, prešov ino lagvami. Več se pozve pri: E P Pl N GE R S., DOL. LENDAVA. 3 MATIJA BALAŽIC: V N KRIŽOPOTJI ŽIVLENJA PRIPOVEST CENA 10 DIN. Na not. Kogakoli pot zanese prek Müre, se vsakšemi na šör- ko odpre ravnica, posejana z vesnicami, štere se skrivlejo med sadovnjákami. Tü v teh vesnicaj žive lüstvo, sloven- sko lüstva že iz časov panonskoga kneza Koclja, že iz tis- tih sadovi gda sta sv. Ciril pa Metod stopala po toj zemli pa glasila božo reč v domačoj reči. Pa je za tem prišla vihérna doba, spotrla pa zgab- zala je vse, ka je že tak lepo zelenelo i obetalo obilen sad. S tem se je začnola jezeroletna križna pot, jezeroletno trp- lenje, štero se je vleklo skoz treseti rodovin, živečih na tom falački Slovenske zemlé. Domača reč je bila zatreta, vržena med smeti (tót nem ember !) Samo tisti stan, ki je vsikdar tesno bio povezani z lüstvom v njegovom veselji pa trple- nji — najmre dühovniški — je rešavao to pozableno boga- stvo. Vsi drügi so zvekšega šli mimo vseh teh dragotin, malošto se je prigno, da bi je pobrao pa obrisao prah ž njih. Što pa se je prigno i je vzeo v svoje dlani, je z ob- čüdüvanjom sprevido, da se v teh smetaj skrivlejo lepi, bleščeči biseri starih, slovanskih reči. Kelko napou pogüblenoga bogástva čuva naše lüstvo v svojem jezlkovnom bogastvi, 60 zaslüto samo tisti, ki se z lübeznijov poda med nje. Vido bi, da je dosta rodovitnoga klasja razstepenoga na njivi düševnoga živlenja naših lüdi. Obilen snop bi nastao, či bi se vse to zébralo vküp. Škoda bi bilo vrčti v pozablenje té dragotine naših reči. V pripovesti „Na križopotji živlenjaˮ sam šteo samo nekelko razgnati té kinče. Je pa zmes tüdi opletena zgodba, stara zgodba, štero dožive skoro vsakši dijak, ki je količkaj povezani z lüs- tvom: dih domačega doma, domače vesi pa zemlé i njeno lepoto v trdom deli pa razgibanom veselji. Či ta pripovest ne dosegne drügo kak to, da vzbüdi v vseh tistih, ki so zrasli na toj zemli, toplo lübezen do ze- mle pa lüstva — je dosegnola svoj namen. S tov iskrenov željov, naj bi naišla pot med vse tis- te, ki živejo i delajo med našim lüstvom, jo uredništvo „Novinˮ pošila v svet MATIJA BALAŽIC. Pripovest se dobi v Črensovcih na upravi Novin. Glasi iz Slovenske Krajine. Turnišče. Naš bogoslovec, g. Štefanec Anton, je teliko ozdravo, da lehko nadalüje svoje študije v mari- borskom bogoslovji. Dober Jezuš naj njemi da trdno zdravje, da bo mogo z gorečnostjov delati v njegovih goricaj. Cankova. K nam je premeščeni za kaplana g. Su- kič Ivan, ki je bio nameščeni v Starom trgi pri Slovenj- gradci. Kak čüjemo, se je sam proso k nam na našo lejko faro, da si okrepi živce, šteri so njemi oslabeli v semenišči. Bog daj, da bi se to zgodilo. Naše fare oskrb- nik, g. Zafošnik, so tüdi prosili za kaplana. Črensovci. Kak so nam sporočili g. Zelko Ivan, kaplan pri sv. Martini pri Vurbergi ne smejo še za en čas tistoga kraja zapüstiti po nasveti zdravnika, nego morajo se še vračati v tistom dobrom zraki. Namenili so najmre priti v naš kraj i tü se posvetiti düšnopastir- skomi deli. Naši v Bethlehem Pa. V začetki oktobra se je zgodila aotomobilska nesreča, pri šteroj je eden Slove- nec težko ranjeni. Aotomobil, v šterom se je vozilo 6 lüdi, je vdaro v dva drügiva aotomobila, ki sta stala na cesti. Pri tom se je eden aoto vužgao i onih 6 lüdi se je komaj rešilo. Vsi ostali so dobili ležeše poškodbe, Slovenec Vass Lonis pa je dobo velko i nevarno rano na glavi. Zdravi se v St. Lukes bolnici i je vüpanje, da ozdravi, čeravno so njegove rane nevarne. — V Arizoni je vmrla mlada Slovenka gd. Mary Banko iz Bethlehema. Pokojna je bila dugo betežna, ali tüdi v Arizoni ne najšla zdravja. Kak je bila prilüblena, je pokazao njeni sprevod, šteroga se je vdeležilo vnogo poznancov i rod- bine. — Georg Opp, sin Ane Talaber i Charlesa Oppa, je postao žrtev aotomobilske nesreče. Nesreča se je zgo- dila tak, da se je aoto, šteroga je pokojni odpelao v ga- ražo, geno z mesta i pritisno Georga na dveri i njemi spotro prsi. G. Opp je podlegeo poškodbam. — V St. Lukes bolnici so bile operirane tri slovenske ženske; Sidi Šoštarec, Bölecova i Vrecičova. Vsem trem betežnicam želemo skorašnje ozdravlenje. — John Lucu, 59 let star Slovenec, se je ponesrečo, kda je prišeo večer z dela. Spadno je na stubaj i se močno poškodüvao po šinjeki i po teli. Zdravi se v St. Lukes bolnici. Sestanki naših. Altentreptov. Se- stanek se je vršo 13 augusta. Navzočih je bilo okoli 25. V jako lepom števili so bili pri sv. spovedi i sv. obhajili. So večinoma iz sobočke tišinske i beltinske fare. — Demmin 15. augusta. Vdeležen- cov okoli 50. Večinoma iz beltinske fare, Odrančarje. Sv. meša je bila ob 11 vüri. Jako vnogo jih je bilo pri toj Slovenskoj sv. meši i pri sv. obhajili. Povsod so naši spevali pri sv. meši. Krasna pesem. Doma nikdar nesem slišao tak lepoga spevanja. V teh krajih majo tüdi dragi duhovniki (izseljenski) sestanke za svojce (taljane, Madjare), pa naše sestanke naj- bole hvalijo tükajšnji nemški verniki. Na- šemi spevanji se ne morejo načüditi. G. župnik iz Stralsunda mi je povedao, da njegovi verniki ne morejo pozabiti na- šega slovenskoga spevanja i pripoveda- vajo, kak je bilo lepo. Posebno so tü- kašnji nemški düšni pastirje zadovolni z vdeležbov naših pri sv. svestvah. §, j, V. Polana. V našoj vesi se vršijo zadnje priprave za trimesečni banov, go- spodinjski tečaj, šteri se bo vršo v Vel. Polani v Lebarovoj hiši pri cerkvi od 5. decembra 1939. do 5. marca 1940. Ar se bodo v tečaji naše dekle včile vse potrebno za samostojno Vodstvo kmeč- koga gospdinjstva, bi bilo želeti, da bi kim več dekeo se vdeležilo toga tečaja. Navodila za tečaj sprejmejo dekle na upnom uradi v Polani i na občini v Polani. Na podporo Novin je darüvao Ži- lavec Jean iz Francije 15 din. Bog povrni! Na gimnaziji v M. Soboti bo dne 19. novembra, v nedelo, ob ednajstih dopodne roditelski sestanek. Direktor Zobec bo govorio o vzgoji i vzgojiteli, gg, profesorji, ki bodo vsi navzočni, pa bodo dajati staršom informacije o uspehi vučencov. GG. stariši ali njihovi namest- niki se vlüdno vabijo. Pomenjkanje vučitelstva. Do zdaj smo bili vajeni, da so vučitelje jako težko dobili slüžbo i jih je dosta duga leta čakalo na krüh. Naednok pa je pri- prišlo do pomenkanja vučitelstva. V sobočkom okraji ji menka celo 32 i to jako slabo vpliva na šolo. Ob meji smo i bi te šole morale biti najbouše zase- dene. Vučitelstvo i okrajni šolski nadzor- niki se jako trüdijo, da bi to Povsedi dokazali i je njihovo delo hvale vredno. Prosili bi tüdi višiše gospode, šteri rav- no zdaj hodijo po naši šolaj preglejüvat če so po šolaj vse uradne knige v redi, naj bi se tüdi tej v prvoj vrsti prepričali, kak težko delo opravlajo naši vučitelje, naj spoznajo razmere med lüdstvom, razmere med vu- čitelstvom, odnošaje med vučitelstvom i lüdstvom, potrebe, štere naj bi oblast podpirala za naše Šolstvo i tak dale. Nad vsem tem pa je Uspeh na šoli pri vče- njej dece. Zato prosimo višišo oblast, da nam v prvoj vrsti pošle Vučitelstvo na našo mejo, da se ne zamüdi tisto, ka se pri mladini nikdar nesmi, najmre Šolska leta. D. Lakoš. Na gasilskoj veselici so tüdi Šolska deca plesala. Prosimo šolsko oblast, da napravi s strogimi ukrepi red pri izvajanji šolskih predpisov. V misijone na Kitajsko je odišla č. s Caf Pavla,, kotriga drüžbe šolskih sester. Častna s. Pavla je bila nameščena v upravi Novin svoj čas i jako lepo vr- šila svojo slüžbo. Bog njej daj stanovitnost v lepom pozvanji, molimo za njo. Lendava. Na god Kristuša Krala so naši mali meli veselje, gda se njim je blagoslovila za- stava za Marijin Vrtec. — Zdaj pa nabiramo na zastavo Sloven- ske Marijine drüžbe. Marijine častilce prosimo, da po mogoč- nosti podprejo to nabiranje. Čentiba. V našoj šoli je iz 53 vučencov večkrat samo 20 nazočih, drügih 33 pa za fal pe- neze dela bogatcom v goricaj. Zahtevamo stariši od šolske ob- lasti, da red napravi na našoj šoli. Kobilje. Martinsko prošče- nje je poteklo v lepom redi. Slo- vesno sv. mešo so slüžili g. de- kan Jerič, predgali pa g. Törnar, salezijanec. — Divji lovci so stre- lili dve srni, šterivi meso je ve- leposestvo dalo v mesnici ztržiti. Našega logára Pršo so divji lovci tüdi lehko ranili z strelom. Za kaplana k sv. Ruperti je višja cerkvena oblast poslala novomešnika g. Balažic Matjaša. Želemo gospodi novomešniki, našemi gorečemi sotrüdniki, obil- nost božega blagoslova za nje- govo düšnopastirsko delo. Bogojina. Naš šol. upra- viteo, Brelih Anton, so od nas premeščeni. Gospa ostanejo še tü. Bili smo ž njimi za- dovolni, zato nas je hodilo 30 k višjoj, šolskoj oblasti, da bi se nam jih dalo na- zaj i se zakonsko živlenje ne bi razsteplo. Izseljencom v Fran- ciji naznanjamo, da naj se v vseh zadevaj obračajo na izseljenško poslanstvo Paris, Rue Goethe 3. — Gospod Camplin so poslani za kaplana v Lendavo i iz- seljenskih zadev več ne morejo rešavati . Biciklin so vkradnoli g. Šömeni, šol. upraviteli v G. Lakoši. Dragi spomin njim je bio te potač i lepo nagrado bi dali tistomi, ki bi njim ga nazaj spravo. „Viragova Veronaˮ je naslov pripovesti, štero ob- javla Gudina Ferdinand v „Ljubljanskom zvoniˮ. V tretjem nadalüvanji tak sra- motno piše od našega na- roda, ga ki samo iskrico „sramežlivosti ma v sebi, ob- sodi iz dna srca to sramotenje. Dekle so vlačüge, dečki so vla- čügarje, celo zakonske žene so vlačüge. Sramoti dühovnike, bo- goslovce i na špot dene naše najsvetejše spomine. Gda živo opisüje kak Mesarič na nečistost zapelavle Verono i kak njemi ta privoli, se človeki nehoteč zbüdi ne samo sumnja, nego celo osve- dočenje: Te pisec je iz lastne greh nečistosti i sebe je prav gotovo dobro zadeo. Papovo pismo amerikan- skim škofom. Pred 150 leti je posveto papa Pij VI.prvoga amerikan- skoga škofa Carolla Janoša, ki je svoj sedež postavo v Balti- more. V teh 150 letaj se je ka- toličanska cerkev mogočno raz- vila i razrasla v velikansko Kri- stušovo drevo, ki 60 milijon ka- toličancov hrani za večno živle- nje. V tom pismi sv. Oča govori od poslanstva Cerkve, štero čera- vno v prvoj vrsti stoji v delitvi dü- hovnih dobrot, vendar vpliva lüdi za pridobitev zemelskih dobrot. Boji na morji. Nemške podmornice so po- topile eden angleški rüšilec i dve menšivi trgovskivi ladji, angleške ladje pa so potopile dve velikivi nemškivi trgovinskivi ladji. Poziv za mir. Krao Belgije i kralica Ho- landije sta poslala poziv vojskü- vajočim se državam, da se po- mirijo i da sta Belgija i Holan- dija pripravlenivi posredüvati za mir. Iz Anglije i Francije se javla, da je toti plemeniti te poziv za mir, a vendar uspeha ne bo meo, ar Nemčija i Rusija neščeta vrniti po krivici zasedene Polske i ar ne- ščeta osloboditi Češke i Austrije. Obe državi, Belgija i Holandija pa tüdi mislita na nevarnost, v štero znata priti i zato predla- gata mir. Hrvatsko romanje v Rim. Pod vodstvom 8 hrvatskih škofov je 150 Hrvatov romalo v Rim, da zaprosijo sv. Očo, ka v seznam svetnikov vpiše blaže- nega Tavelič Mikloša, mučenika. Sveti Oča je sprejeo romare i je v svojem govori povdarjao 13 stoletno vernost horv. naroda do kat. Cerkve i pozivao nazoče, naj živejo dühovno živlenje, čuvajo verske šole i sloboščino kat, Cerkve. Svoj govor je začeo i dokončao horvatski: „Hvaljen Je- zuš, dragi naši Horvatje ˮ — „Ži- veli dragi naši Horvatje ˮ Senatorske volitve. Nov. 12. so se vršile sena- torske volitve, štere so prinesle vladi popolno zmago. V Slove- niji so zvoljeni: Brodar Janoš, kmet, dr. Schaubach Franc, Sod- nik, Mihelčič Alojz, Vzajemne za- varovane drüžbe zastopnik v Celji i Smodej Franc, dühovnik. Velika železniška nesreča V Gornjoj Šleziji pri Lang- liébeni sta dva vlaka vküpvdarila, 43 lüdi je mrtvih, 60 ranjeníh. Guči se, da se je iz hüdobije naredila ta nesreča. Zvezna Srednja Europa. Resno se bavijö velesile z mislijov, da po končanoj bojni srednjeeuropske države stopijo vküp i gda obdržijo svojo samo- stojnost, do vendar mrle edno- isto vojsko, edenisti penez i ed- noisto zvünešnjo politiko. Poleg svojih vladarov bi te države mele ešče ednoga nadglavara. Je spa- metna miseo. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Pintarič Janez iz Mürskih Černcev obč. M. Sobota okolica je bil obsojen dne 7. X. 1939, ker je z biciklinom nepravilno vozil na 20 dni zapora. Do ne- sreče je prišlo na sledeči način: dne 25. junija t.l.. se je obtože- nec peljal na biciklu po cesti iz M. Sobote proti M. Črncem, Vo- zil se je nepravilno po levi strani ceste.Ko se je pripeljal na mosta na Doblu, je privozil za njim Šofer Žagar Dragotin z osebnim avtom. Šofer je daval obtožencu varnostne znake, za katere se pa obt. ni zmenil, temveč nadaljevat svojo pot na levi strani ceste. Ko je med tem časom avto privozil do njega, je on z leve strani na desno zavil, pri čemer je na sredi ceste padel ter avtomobilu zaprl cesto. Šofer je nameraval obto- ženca prehiteti, kar po svoji levi strani, ker se obt. ni hotel umak- niti, ko pa je videl da mu je obt. zaprl pot, je naglo zavil na svojo desno stran ter pričel avto za- virati. Radi precejšnje brzine pa je aoto ni mogel naglo zaviti na desno. Pri tem je šofer zadel z avtomobilom za mostno ograjo, zaradi česar je tudi nastala ne- varnost za šofera in dva potnika. K odaji je Francoski vojaki pobirajo nemške mine na zahodnoj fronti. 4 NOVINE 19. novembra 1939. Gaber Marija, Hülb Ela, Grah Jürij, Grah Franc, Frumen Anton, Štefan Sukič, Marlenhöhe. Prečastiti gospod uredniki naj- lepše se vam zahvalüjemo na red- nom pošilanji Novin, ki so nam v velko veselje tu v toj žalostnoj tüjini. Želemo njim lübo zdravje od našega nebeskega Stvoritela, naj njih šče duga leta občuva pri zdravji. — Pošilamo njim naj- lepše pozdrave dnes, kda nas je na Gramenci celo lepo število vküp prišlo, ar so prišli naš iz- seljeniški g. kaplan Škafar. Smo jako veseli, da smo lehko bili pri sv. spovedi i da smo slišali opet našo lepo slovensko predgo, ki nam je v velko korist, prišlo nas je okoli 50 vküp i smo spe- vali naše lepe Marijine pesmi. Pozdravlamo celo Gornje Len- davsko faro, gospoda provizora, posebno pa rojstno ves Krupliv- nik, stariše, sestre, brate i vse poznance. MISIJONSKA POROČILA Pismo misijonara g. Gider Jožefa svojim domačim z Kitajske ob 10 letnici mešništva. Linchow, 20. juliuša 1939. Hvalen bojdi Jezuš Kristuš! Lüblena ino draga mama! Ravno te dni je minolo 10 let, ka sam dosegno visiko dü- hovniško čast, tüdi moji Kitajci so z menov vred predobroga Bo- ga zahvalili. Jaz se vüpam, ka ste se me tüdi vi tam doma spomnili, nikdar nemrem lüboga Boga zadosta zahvaliti za 10 let- ne dobrote v dühovniškoj ino misijonskoj slüžbi. Kelko sem v tej 10 letaj preživo, je žmetno povedati, vse- povsedi me je čuvala roka boža. Zahvalim se tüdi vam, ki ste me gotovo trno goreče podpirali z vašov molitvijov ino vašim trp- lenjom. Jaz sam hvala Bogi zdrav. Zdaj v leti me vročina malo bole zmantra, v zimskom časi je za nas eti dosta bokše, ar je malo bole hladno ino leži malo več okoli hodimo. V vsej 10 letaj sam bio samo ednok malo be- težen, noga me je bolela, ka sam mogo doj v Hongkong, v špitao, ovak sam pa vseskoz pomali zdrav. Kak sam vam že piso, mam letos dosta več dela kak sam ga meo ova leta. Letos sem sam eti v Linchow, ge smo prli trge ali i štirge bili. Letos je zavolo bojne naše delo trno žmetn.o ino moremo trno Boga prositi, ka se naše stališče ešče ne pohüjša. Ešče samo šest dni pa de vaš dén! Sam nevem, kak mi je to letos coj prišlo, ka sem vam že nej prle piso, pa tüdi zdaj vala. Na Anino mo za vas sv. mešo slüžo ino tüdi vsa drüga de- la za Vas goraldüvo. Trno sem vüpo, ka mo letos lehko vaš den z vami doma vkü- per obslüžavo, pa mi je to zavolo bojne ne bilo mo- goče, vse bi mogo tü povrčti ino oditi. Letos mam vüpanje, ka kakšo pomoč dobim. Če bo mo- goče, sem prek priti. S telom nemo pri vas, pa mo zato bole z srcom ino düšov. Vsikdar se moremo spotiti, ka smo mi kak vandraške na etom svejti, smo na poti v vekivečno domovino, v nebesa, kde nas ne bode ne čas, ne oddalina ločila. Tam bo- mo na veke vküper, tam nede več trplenja, ne nikše drüge nevole. Želem vam ešče duga leta, ka si lehko več za nebesa za- slüžite. Vsakše Vaše delo naj bode za Boga. Če vas bo trple- nje mantralo, se spomnite, ka nam tüdi to lübi Bog pošila, če vam pa da vesele dneve, tüdi to je njegov dar, tüdi zato ga mo- remo zahvaliti. Bog, ki niti toč- kov v lesi ne pozabi, tüdi na nas ne bo pozabo, če mo samo verni ostanemo. Kak je kaj z vašim zdravjom, ali šče lehko kaj okoli hodite? Ino v cerkev lehko hodite? Pozdravite mi tüdi vso rod- bino ino znance, pa soside vse, vsi naj mi pomagajo z molitvov rešavati te sirmaške poganske dü- še. Jaz vsakši den za vse molim, ka naj lübi Bog blagoslovi vse Vaše delo, vse vas na düši ino teli obvarje vsake pogübelnosti. Zdaj pa morem zaklüčiti to moje malo pismo, zato vas pa ešče ednok prav lepo pozdravim. Pozdravlam tüdi vse te male, vej so zdaj že velki. Küš- nem vas do groba zvesti, lübéči sin Jožek, Zdravstvo. Plüčnica. Plüčnico narod navadno smatra kak posledico prehlaje- nja. Vendar pa prehlad plüčnice ne povzroča, samo pospešüje jo. Prehlad oslabi človeči organizem i je zato človek menje odporen proti betegi. Za plüčnicov zbeteža člo- vek nenadoma. Pojavi se mrzlica, temperatura se naglo zdigne do 40° C, včasi celo še več itak o- stane samo z malimi dnevnimi spremembami do konca betega, kda 5. ali 7. den, redko kesnej, z močnim znojenjom spadne na normalno. Pri deci se včasi beteg po- javi z vömetanjom namesto mrz- lice. Navadno zbeteža edna ali drüga plüčna krpa, redkej obe. Plüčni meheri otrdnejo i se na- punijo z gnojnimi slinami. Zato Betežnik pri dihanji čüti zbada- nje v plüčih i kašla, pa tüdi s težavov diha. Na konci betega se otrdeli deli plüč znova zmeh- čajo, gnojni rečki se izkašlajo v obliki rdečkasto rjavih izplünkov. Beteg se rad pojavi v mlaj- ših letaj, pa tüdi starejšim ne prizanaša. Nevarna je posebno za tiste lüdi, ki majo oslablene srce. Alkoholiki je navadno ne prebolijo zavolo slaboga srca. V zvezi s plüčnicov se rado pojavi zvužganje porebrne mrene. Ne- varno, k sreči jako redko je zvuž- ganje možganov, ki se pojavi v zvezi s plüčnicov i se konča na- vadno s smrtnim izidom. Posebno trbe paziti, da se betežniki občuva dobro delova- nje srca i se prepreči njegova oslabitev. Včasi so priporočali kopeli, zdaj je nadomestijo mrzli ovitki. Vsikdar pa se trbe držati zdravnikovi navodil, ki določi betežiki tüdi hrano. Službena naznanila Sreski odbor društva Rde- čega križa Murska Sobota name- rava prirediti 3 mesečni bolni- čarski tečaj za ženske osebe, stare nad 17 let, ako se jih priglasi zadostno število. Priglasiti se je na sreskem načelstvu soba št. 18. Ker je tečaj posebno v današnjih dneh velike važnosti, záto sreski odbor Rdečega križa prosi vse, ki imajo veselje in se čutijo spo- sobne, da se prijavijo za tečaj. Predavanja bodo dvakrat teden- sko v banovinski bolnici v M. Soboti. Prodaja. 4—5 mesecev stare telice i biki montafonsbe pasme so po ugodni ceni na prodaj; isto- tam se proda mlatilna garnitura 5 KS v dobrem stanju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Veleposestvo H A R T N E R, GOR. LENDAVA. Pošta. Špilak Janoš, G. Lendava 20. Novine vaše hčeri Marije so prišle iz Francije nazaj s pripombov, da je mesto spremenila, Javite nam njeni novi naslov. Naročnina še ne plačana. Cör Žige, á Lego- ture, Creuse. Za letos je du- ga ešče 57 din. Po banki Ba- ruch je mogoče poslati pene- ze. Zdaj se frank menja ne- kelko več kak za dinar. Sreš Martin, Bratonci. Novine Du- garič Marije so prišle nazaj s pripombov, da je mesto spremenila. Javite nam njeni novi naslov. Konkolič Marije domači, M. Dolenci. Novine Konkolič Marije so prišle iz Francije nazaj s pripombov, da je mesto spremenila. Javite nam njeni novi naslov.. Iz Francije sprejeli naročnino od sledečih: Požonec Kristi- na 54 din. Vind Marija 118.75 din 13.80 din. spisano na 1938. 1., 100 din. na letos, na koj je Višek? Raibar Ana 65 din. R. Vožar 118.75 din. Mi- holič Jožef, Šülinci. Din. 84 si poslao več. Teliko menje kleti pošleš Serec Terezija, Tigy. Od tvojih domačih spre- jeli 50 din. naročnine. Na le- tos je vse poravnano. Gom- boc Jožef, Tešanovci. Gom- boc Geza mora plačati 28 din. Bagar Alojz, Otovci. Na le- tos nega duga. Porüšen polski most, kakših je zdaj več, bodo nemške čete morale popraviti. Zakaj je Martin spet vesel? Kakor vsi brodarji na svetu, ga je tudi Martin rad pil. Po re- ceptu glede vrste, a brez recepta, kar se tiče količine. Z drugimi besedami: v prvih jutranjih urah je pil samo žganico, čez dan pa samo vino. A oboje je moralo biti! Kaj hočete? Ko so ga pa drugi na to navadili. Vedno je krivdo te svoje slabosti zvračal na druge. Saj je v glavnem imel prav. Koliko pijače pa je njegov brod zvozil čez Müro! Skoro vsak je Martinu ponudil. Da naj odkloni? Zdelo se mu je neoli- kano. Pa tudi ga ravno nič pre- več vest ni pekla, da je po svoji ali po krivdi drugih vzljubil to božjo kaplico. Le molčeč in za- dirljiv je bil, ko je spodaj v kum- pu blonckala prazna steklenica. Najraj bi jo zagnal v valove. A ni je! Bo že Bog poslal potnike z vinom, pa bo! Drugače pa je Martin bil poštenjak od nog do glave. Go- rje, če je slišal med potniki ne- dostojne kvante ali kletvine. Naj- prej je dotičnoga ostro pogledal, potem pa brez vsake besede z roko odločno pokazal na sveto razpelo, ki je stalo na vidnem kraju, pritrjeno na ograjo. Na- vadno je ta gesta zadostovala. To razpelo je imelo venec. Pozimi iz papirja, poleti pa iz zelenja. To brigo si je Martin štel za prvo dolžnost. Sam Bog ve, kelikokrat se je v tistem sa- motnem kraju v dolgočasnem ča- kanju obrnil k svojemu priljub- ljenemu razpelu i prav zaupno tožil Kristusu vse težave starega brodarja ! In koliko jih je imel! Najbolj ga je peklo, da je od brodnine dobival samo tretjino. Drugo je šlo v žep lastnikom broda. Vendar se ni jezil, ne pritoževal pred ljudmi. Niti ta- krat ne, ko so mu nekateri po- rugljivo rekli: „Martin, vi boste še najbogatejši človek v Veržeju!ˮ Stari brodar, kakor da ne sliši, potegne za drog ali pa pogleda proti nagajivi špuli. Odkar je na Pušenjakovem zraste! „klošterˮ, so dohodki res lepi. Saj pa „toti Prečni z Vogr- skogaˮ kar v procesijah hodijo v klošter. In Martin je bil zadovoljen, kakor še nikoli v življenju. Bil je prepričan, da mu edino smrt more prekričati račune. Tisto jesen 1. 1918, ko je prišel v dežele tako zaželjeni mir, ko je od Mure čez Ljubljano, Zagreb in Beograd tja doli pre- ko Bitolja odmevalo veselo raz- položenje v znak, ker je nastala lepa Jugoslavija, je stari brodar doživljal razočaranje... Vsak dan manj potnikov! Groza! „Ka te ali bo?ˮ je vprašal samega sebe. Pa koga naj vpra- ša za vzrok? Saj je vsak od redkih potnikov nekam s stra- hom stopal na brod in prepla- šeno obračal pogled zdaj na eno zdaj na drugo stran. Tisto jutro zgodaj, kakor navadno, pride Martin k Muri. Skoz mrak in meglo vidi na na- sprotni strani neke čüdne pos- tave. Kdo so to? Gotovo pot- niki? Čakajo na brodarja! No, bo nekaj zaslužka, si misli in že odklepa žabico na verigi, ki je držala brod. Svojim lastnim očem ni verjel, kar se mu je zdaj nudilo. Ogromno železno „vožeˮ, ki sega od ene obali do druge čez celo reko in ki je sploh najvažnejši del vsega prometa, to vože je na vogrski strani presekano. „Pro ... komunisti! Oni so napravili to, oni! O tote praši- če! Le počôkajte, le! Pride čas! Vragûvje viˮ In če bi stari Martin imel dobre oči, bi videl na nasprotni strani velik napis: Tilos az át- menet! Zabranjen prehod vsem, vsakemu. Sploh je bilo onemo- gočeno. Saj so vse državne čolne priklenili na obali, privatne pa dali spraviti domov. Drugače so jih razsekli in z njimi kühali ukradene kokoši, zajce itd. Gorje predrznežu, ki bi skušal iti čez! Ne sem, ne tja. Na kocko je postavil življenje. Le kdor je imel pijače in tobaka, je mogel podküpiti straže, da so ga pustile. Ali pa, kdor je poznal kak skrit kraj med grmovjem. Kakor je bil to n. pr. slučaj, ko so Dokležovčarje v takem skri- tem kraju prepeljali čez na ver- žejsko stran vlč. g. Klekla, ki so ga boljševiki iskali, da bi ga ustrelili. To neznosno stanje je šlo vsem na živce, najbolj pa Mar- tinu. Da ste ga videli, ubogega starčka! Kako je stiskal pesti, žugal proti smeri, kjer je rjavel ljubi mu brod! Pá, Bog mu od- pusti grehe, tudi klet je vmes. Kar si je le mogel zmisliti ža- ljivih priimkov na račun komu- nistov, vse jim je našteval. Pri tem ga je pa še to jezilo, da jim ni mogel vsega tega metati prav blizu pod nas. Želel jim je vse zlo na svetu, po smrti pa: „Da bi se tam doli ali dobro cvrli!ˮ je še djal... Skopnel je sneg, odplavale so, kakor vsake spomladi, lede- ne plošče. Razmere ob Muri iste. Odcvetele so češnje, jablane in hruške. Zadišale je seno. Raz- mere onstran Mure obüpne. Lok, če ga preveč nategu- ješ, se mora pretrgati, mehur. če ga preveč napihuješ, poči. Po- dobno se je zgodilo z nadutimi komunisti v celi Ogrski. Propadli so čez noč, pometati puške v koruzo in zbežali. Temu je ravno dvajset let. Ako hočeš: Točno 12. avg. 1919. Zavriskal je stari Martin, kakor v mladih letih, ko je po noči šel mimo hiše svoje neveste. Pa mislim, ne toliko zaradi osvo- boditve 100.000 „Prečnihˮ, am- pak zato, ker bo spet lahko vozil. Prvi dan vožnje, 14. avg. zjutraj, dva „klošterskaˮ konja. Vprežena v kočijo, previdno sto- pala na brod. „Dobro jütro, Martin!ˮ „Bug dáj, Bug dáj dobro jutro, ali! O, toti gospudje so naši! Kôn pa te ali idete, g. profesor Kovačič? „Spremljala totega gospoda novomešnika v Turnišče. Jutri bo tam primicljaˮ. „Le véseloo, le véseloo, ali ... !ˮ R. J. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Ledava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.