gospodarskih, obertnij skih in narodskih stvari ■A Izhajajo veako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. f fećaj XIII Ljubljani saboto decembra 1855 List Poduk za gospodarje Kme kteri se pecajo z rejo kónj, zastran tega, kako naj se kobile za pleme in zrebèta redè in oprav in kako naj se z njimi ravná 5 kakor tudi varnosti zadenejo, kterih ni mogoče se ogniti. tijske delà, za ktere se že tako največkrat rabijo, se brejim kobilam najbolj priležejo, ker pri njih naj manj nevarnosti terpé in se z njimi lahko lepo ravná. Iz tega, če se dajo kobile za delà dobro rabiti ljajo kako se naj napravljajo hlevi. ki so za-nje se pa dá soditi, da so tudi za drugo rabo sploh do y namenjenx (Dalje.) 5. Na kaj je pri reji in opravljanji kobil in upati je, da bo tudi njih zarod dober, kar se bre pri kobilah v kobiliščih dá vediti. 5 so edino le za pleme 5 ne Kakor se konec brejosti bolj in bolj bliža tako ------j j i u --- r o o iianui o V/ nuui/v mivjvoii mui i iu uvij Mii£ia ^ lanu za pleme gledati, in kako je z njimi mora tuji de\o lože in lože prihajati, in nekaj časa ravnati? pred ko se dozdeva. da bo kobila storila. kake štiri vsaj 5 14 dní pred naj prav ampak se davno pred se mora kobilam dobro nič več ne děla. Samo iz hleva naj se spusa ali po samo o času, ko so kobile breje ali žrebeta tedne3 ali če ni drugači enaki streči. Če je mogoče, se jim mora celo leto p meri dobra piča dajati in o zmernem delu morajo do žrebcu peljej casi sprevaja 5 da čisti zrak vživa. (Dalje sledi.) sti zobati imeti. da so takrat ko on lUJtil, u« ou iflMfli, ivu ou n. mti/t« p^jvj« dosti terdne, da lahko spočnejo in se brejost godi » ___ __ ___ z njimi ne delà, shuj 7 i 9 kakor je prav. Ako se tako in ali celó ne spočnó, ali pa če se tudi ubrejijo, storé le slabotne žrebeta. K pravi reji kónj za pleme gré: 1. da se za pripravne delà rabijo; 2. da breja Gospodarska skušnja Naj bolji kamnitni klej ali kit Kdor hoče zaklej iti ali zakitati kjer koli kakošne kobila piče dobiva, kakoršna se njenim potřebám prileže; 3. da ima zdrav in pripraven hlev; 4. da se ravná pri delu vedno dobro z njo in nikoli ne gerdo; kamnitne tla, kakošen vodnjak (stirno), ali kar koli 5. da se poslednje mesce brejosti pažljivo in skerbno stolcenega cegla) iz kamenja narejenega, da voda skozi ne more, naredi kit, h kteremu vzame 9 delov dobro gljine, iz naj žgane ktere se cegel žgč (ali pa toliko v prah del svincene gladkine na nje gleda in po mogočnosti varjejo . 6. Kako z živino ravnati; kadar se za delo rabi? se v štacunah kupi, in pa po primeri Iz te mešance se naredi kit, ter Na tem, kako se z brejo kobilo, ki se za delo , ravna, je veliko ležeče: žrebiček ali dobro rabi tekne ali pa pogine (Bleiglátte), ki lanénega olja. den kot žeiezo, prav lahko takole: Cegel se v prav droben prah zmelje in ravno tako tudi svinčena gladkina; v gori povedani primeri se zmesata skup, in čistega lanénega olja se toliko přilije, da je zmes gosta kakor flaster za mazilo. S tem flaštrom se pre Zavoljo brejosti kobila sicer ni nepripravna za marveč se pripravno delo njenemu zdravju prav pa Se morajo vselej pred po verhu z mokro cunjo ali delo dobro tekne. Pa delo ne smé biti preveč težavno posebno ne smé težkih reći po slabih in močirnih po tih voziti vlečejo tište kamnitne stvari, ktere zakitati hoćemo ? tudi dražiti in hudo preganjati se ne smé. takem ravnanji ne dospè brejost do pravega konca in kobila prav lahko zverže. Razun tega, da mladić pogine, kar kmetovavcu veliko zgubo prinese, tudi kobila zlo ob svojo gobo enmalo pomočiti. To je pa treba zatega voljo storiti, ker bi sicer o!jevse popilo in kit bi ne deržal potem tako mocno. Ce pa s tem kitom veliko plat namažemo, se včasih tam pa tam moc v je treba iznova zakitati. popolnoma terden. ali oka 5 te razpokline dnéh je kit se le pride, in to je za njeno příhodnost silno škodljivo. Če kobila pade ali se s čim v vamp sune, zna mladiček tudi škodo terpeti, enako tudi ali naglo prehladi. Kdor se , ce se prevec sogreje naj z .... —«uu! ou « rejo kónj pečá, u«; dobro skerbi, da brejo kobilo s previdnim ravnanjem Natoroznanski pomenki Spisal Juri Pavaleo. vsega obvaruje naj se kobila y kar škodovati utegnilo. Torej Koliko vaga naša zemlja ali kako tezka je ? Stari gerski naravoslovec si je iz celega serca žele je za jezdbo, premoćno ne prepasuje, najti mesto, odkodar bi mu mogoče bilo drog nastaviti io taka pa, ki je za vožnjo, kadar navzdol vozi »i«»u pu ^ ia i jt/ /ju f uiiiiju ^ i\ a u a i 11a v/juui vu/j i* pf6— ««miu ®viu«j*j naglo in premoćno ne ustavlja in preveč ne naganja, bili zadovoij zbiti mljo iz njene • * • in so teka mlj ce je voz po kakošni overi obstál. kako težka je ta zala krogl Varovati se je z brejimi kobilami po gladkih zmer- na peti božji? Zemlj t Učeni sedanjega casa pà so gati želeli, da bi zvedili, îsoljnega sveta, ta pr&šek Odkod takošno tehtnico do- znjenih tléh ali terdem kamnitem tlaku voziti kjer biti in kam jo obesit Je li mogoče zemlj gati tako y rade padajo. Tudi je škodljivo, če težki konjiki se kakor postavimo, en funt sladkora Cera ne tako > naglo na-nje vsedajo ali jih pri jezdbi urno obračajo. vendar je mogoče jo ati. Že večkrat so jo vagali 9 pa v Tezki vozovi, težavna vožnja lesá in kamnja, poštna preteklem stoletji Anglež Cavend • v ? dr Maskely vožnja nikakor ni za take kobile, ker jih lahko ne- V v Monakovim in več druzih, pa se do zdaj ne tako mno lei cisto sam in le natančno, kakor znanstvenost zahteva. Še Ie predsedniku zveri; Mr. Bailly pa je délai v.ovu oa«... ... zvezdoznanskega družtva v Londonu, Mr. Bailly-u se je malokadaj je svojim prijatlom připustil, da so po perstih V t « i • ft V % A « i « « t mm m ~ po sreći obnes!a neizmerna skusba, s ktero se je mnogo hodivši smeli ogledavati naprave, s kterimi je zemlj va let neprestano iu neutrudljivo pećal. gol 9 tudi sončno luč je odstranjeval in govoril kakor duh Znanstvene opravila, ktere pri tej skusnji po učeno in z duhovi skoz stekla in dalekoglede. ,,Le po mehkih pre modro narejenih naravoslovnih računih navadno tehtnicona- progah lezé se je približeval tehtnici zemlje ; svoj hod svoje domestujejo, se ne dajo razjasniti brez ostrejih in tančnih naravoslovskih znanost, risanj in oblik. Za na- nas vse kar f--7 O------- --J |r « - ^ w» m- w h w u m v/ ■ ^ v ima J ? ^ dihanje, svoje žilobitje, svojo životvorno gorkoto, ^^^^ bi morebiti motiti zoalo, je popustil in se vsakokrat le z namen bodemo zadovoljni s tem, da si le vse dobro mislimo nekim strahom io spoštovanjem skusbenim napravam pri in jasno razložimo. Razun navadne vage, ki je bliževala vsacemu znana, je še drug pomoček, s kterem se dá najti teža télés, primer na teza skušal, preden je Tako 18 mescov dolgo dan na dan delaje je 1300krat V se namrec to je y razmera též dveh stvari. Ce obesimo, po- začel p ganj mlj k u š n j Potem je vagal cele št t za va-a v eoi stavimo, funtno težino na raztegljivo nit io si zapamtimo, temni delavnišnici, dokler ni končno iz svojih debelih knjig kako deleč se je nit raztegnila, potem pa drugo stvar na izračunil, kako težka je zemlja. ravno tisto nit privežemo, najdemo primerno težo prive- In kako težka je tedaj? V njegovih velikih knjigah stoji zapisano naj orjaškejše znanstveno delo, ki nam to pitanje odgovarja in pravi: zane stvari k teži funtne težine, ako zaznamovamo y kako deleč se je nit vsakokrat raztegnila« Tehtnica, s ktero so zemljo vagali, je bila primerjajoča, pa le neskončno sostavljena zahtevala. 9 tako 9 da je posebne opaznosti »9 6 6747 % pomanjkanjem, ki ni vecje od 0'0038u. Newton pravi, da teža je privlačivna moč dvéh stvari med seboj, ki je tem veća, če bolj se stvari ena drugi približavate. Kolikor več delov je tedaj v eno telo (stvar) stlačenih, toliko gosteje je telo, Po našem se to pravi: g. (gostoba) zemlje je kar nam kaže, da je zemlja Sokrat težja, toliko veća je njegova pri vlačivna moč y to je y teza. Topova krogia je težka, ker enaka 5*6747, kakor bi bila , ako bi samo iz vode obstala; da je 2krat težja, kakor nje naj terdnejša skala, polovico tako težka kakor svinec, in 2krat tako kakor kositar in cinak, in da vaga : 9 ▼ njo je dosti delov stlaćenih; ravno tako tudi v zemljo, in 1.256.195.670000.000000.000.000 angležkih ton za tega voljo se moćno na-se vlečete. Ako topovo kroglo v zraku, drugo stvar pa v sredini med njo in zemljo obesimo, vleče to stvar na vzdol zemlja, kviško pa krogia. Naravno vleče zemlja zavoljo množine raznih v njej združenih delov z dosti tisuč bilijonkrat večo težno močjo, kakor krogia. Kakor hitro pa nam je mogoče, tej privlaćivni moči zemlje primerno neizmerno malo privlačivno moč krogle n aj t i , smo že tudi tehtnico za zemljo našli. Se vé da še z vsem tem nikakor nismo dosegli (tona ima 20 centov), to.je, en kvadrilijon, dve sto in šest in petdeset tisuč (tavžent), sto in pet in devetdeset trilijonov šest sto in sederndeset tavžent bilijonov ton. Ce pomerimo pomanjkanje, ki 385 bilijonov ton iznaša, tej ne -izmerai številki, je ravno toliko, kak or Btotni del libre pri enem kubiškem čevlji vode, ki 62 in pol funta va?a. To je številka, ki je ne more zapopasti nobena cio- pred Kristusovim veška pamet: ko bi bii kdo sto let 5 ce- sar želimo, in da si še nikakor misliti ne moremo, kakošna je tista skrivnostna hiša na Tavistaku v Londonu, v kteri je Mr. Bailly veliko let dan na dan sedel in skoz povek-šavne stekla v zrakotišno zatvorenih steklenih škrinjah s tankimi, nevidnimi nitkami in kroglicami, z gorko-, zrako-in vlagomeri nevidne znamenja in čudeže bral, dan na dan zapisaval, preračunaval in zavoljo tisučerih moći pridaval rojstvom šteti začel, in neprenehoma vsaki dan skoz vse mesce, leta in stoletja štel in bi tudi ne bil utegnil ne sti, spati in dihati, bi še tudi enkrat do bilijonov ne bil še blizi ni prištel y veliko manj do 256.195 trilijonov, kar en kvadrilijon. Iq to so le angležke tone, kterih vsaka 20 naših centov ima; kaj pa, če se vpraša: koliko je to na cente y funte, lote, ali in odjemal, dokler ni nazadnje iz mnozih debelih bukev, ki so polne številk in skrivnostnih oblik, neizmerno tudi za dele, iz kterih je zemlja sostavljena? kterih je morebiti bilijon v enem zernu peska, kakor pri nas 12 v dvanajsterini. kakor prašek na kurtki a naj večo izobraznost, za naj orjaškejšo računoslovno bistro-umnost nezapopadljivo številko povedal in rekel: „Toliko vaga zemlja! Akoravno je skušnja, ki je to številko dala, od vsacega dihljeja, žarka, in celó od vsacega deliča gorkote iz In taka je cela krogia zemlje tistega, ki jo je iz nič stvaril ! V Gradcu 23. novembra 1855. roke pazovavca zavisela, in se je tedaj vse skerbljivo sker-bljivo odstranjevati ali pa natanko preračunevati moralo česar mi pri naj pazljivejšem tehtanji tisućega delà libre ne opazimo, je vendar pervi strog pri vaganji zemlje le otro-čarija bila: dolga, tanka, lesena šiba, v sredini na svilno V Čudni so Ozir po svetu, i Gora Tabor. Po angležkem spisal Jeriša. f I. sprotki, ki nam jih zem ja predočuje Pol obeh koncih, tako mešičkovo nitko obešena, s kroglicami na da v navpičnem postavljenji miruje, če je nić ne moti. dan in polnoč se ne razlikujeta bolj med seboj , ko obrazi, ki se nam vedno pred očmi razvijajo. Resnica in laž še-tate vštric po naših ulicah , in vsako uro dneva se ra se čednost V ta namen je visela šiba v zrakotišno zatvoreni ste- in hudobija srečujete. V senci palace blaženstva stoji koca kleni škrinji tako, da je bilo mogoče, velike celostne in stradavčeva, in dan na dan troši voz bogatinov prah svo-natančno obele krogle djati blizo koncov šibe. Krogle so jih bliščečih koles po razterganih oblaćilih ubozega Lazarja. potem razmerno, kar je računoslovski znano, na-se vlekle 5 Zdravje in bolezen v isti sobi stanujete; tuga in veda se je tresti začela; in za sleherni mahljej šibe po- selje gledate skozi isto okno, in nada in obup pod isto sibo trebni čas je pravo merilo za privlačivno moć zemlje je primerna privlaćivni moći krogel. 9 ki streho bivata. Kričanje dojencka in gergotanje umirajocega Povemo še, da je Bailly, posluživši se vseh znan čuješ iz istega stanovališca; pogrebci stopajo terdo za pe-tami vesele ženitninske družbe, in radostni glasi cimbai iu stvenih sredstev, vse skusnji nevarne pomote ali odstraniti gosel se neprestanoma prelivajo v tužne glasove rekvijema, ali iznova računiti mogel, da je natanko zvedil, kako težka Oh! lepota in gerdoba, čistost in pokvarjenje, radost iu je zemlja, in se tako srečno ognil nezgodi, ki se je pri tuga y vzhitjenje in obup y ljenje in smert se čudno me petia pred nekoliko leti v Parizu, ko so z nekim velikim šajo na naši brezpokoj u pendelnom skušavali in zastonj iskali teže zemlje. K tej Koliko različnega se je na jednem in tistem mestu ze skusnji je derlo ljudstvo, kakor da bi mu se kazale divje godilo! Kj je nekdaj stalo mesto Ty ? ki so ga kra 383 ljico morja imenovali, zdaj ribći svoje mreže razgrinjajo borce čez sovražnika, strah io smert po polji razsipaje. Vsa po opnstelih pečioah, in peneći valovi se vlivajo čez ste- zmešana in poteptana se je mogočua armada jaderno jela bre iz krasnega marmorja. Po praznih stanicah Idumeje umikati proti Jordana, kjer je ognjeviti Marat že komaj si lisica laknje koplje, in prah pošćave preleta poza bljeo razvaline nekdaj tolimogočne Palmire Sova skovika po staroslavnih kraljevih dvoranah čakal, boja se udeležiti. In resi Neznane sile se zažene s svojimi konjiki med zmesane rajde, seče in sabljá, da > m 5? Po sto jih tam , po sto jih tukaj pada^ veter poletne noči milotužno pahljá skozi špranje nekdaj in divjá med njimi ko razkačen lev. velikrasnih poslopij. Arabec jaha po ulicah starega Jer Ta vitezki vojak je po tem pravil, da ga je spomin zalema, ali postaja in zaničljivo pogleduje pobožnega ro na marja, ki hrepenjivo hiti k grobu Zveličarja. Muezzinov *) v naj glas se razlega nad grobmi prerokov in puščavin veter po- navdal in okrepil. kriva s prahom ustanove sedem azijanskih cerkvá. Oj. do bro in zlo. svitloba in tamina vse to, kar se je nekdaj na gori Tabor godilo, ravno silnisem boji vsega prevzel, ter z deseterim pogumom ? Ko je sonce zašlo za palestinskimi ravninami, in večer kavajo na tem svetu 1 se neprestanoma prete- svojo mračečo svitlobo po pokojenem polji razlivati jel, je žveplen oblak visel krog visokega temena táborské gore. Štiri in petdeset let je preteklo, kar je neki moz stal Nazaret, Jordan in Tabor kakosne mesta za bojno na gori Tabor, pom!adan?ko jutro svetu odtlej dobro poznan. Bilo je krasno polje I (Konec sledi.) ko je » stoje v bistri svitlobi ranega er se je sonca, nepremično gledal v dolino pod seboj, razvijal obraz, veličanski in dovolj strasni, pospešati bitke pri- Vsake baže kaj naj mirnejsega serca. Ta moz je bil zor pred njim: ljuta in strašna bitvj Napoleon; in y* ¥ b g Tab Od Nazareta sem Kmet in pa,pek pred sodbo. Neki pek v me sticu, ktero vsi poznamo, kupi od nekega kmeta 8 funtov , »jer je nekdaj nas Zveličar hodil, airovega masla (putra), ga zvaga, pa najde, da ga je za se je pomikal Kleber**) s 3000 francozkih vojakov proti dobrega pol fanta premalo. „Zdaj pa le z manoj v «a « ^ « « — i m . V t V __w w » ravnini, ko naenkrat pod goro Tabor vso tursko armado v kan ćelijo, goljufl" zaupije pek nad kmetom. Kmet noče red postavljeno pred seboj zagleda. Petnajst tisuč pešcev fti •, .jvu» f* «« ~ — «^g.vv«, ~ vvu-^^. ----- r----- ni , »vi p« pvn iu ju u u u li u i , uuucic ovvj< in dvanajst tisuč svitlih konjikov se je vzdignilo z neznano pa gré 8 pekom k sodnii. Na vprašanje sodnika: ker pa pek le ne neha razsajati, pobere svoje kopita ali je ••• w * ""~ * ------ ---' j ~ 1 --- —--------------ji« v o pvivuiii u Duuuiu li u v pi uouiij v cuuutnu • T) J silo nad to trumico 3000 Francozov. Kleber je imel komaj ta puter vaš?" odgovori kmet, da! „Ste ga res prodali j ill * , .V * ti« f V V ,« • «« i . «1« _ - M __ _ _ m» , ___ _ toliko casa, malo perisce svojih móz stirjasko postaviti topo s za 8 funtov, pa ga se 7 in pol ni 9« 55 Jez sem mislil, da na voglih, ko je že onih 13.000 konjikov s toliber- je pošteno 8 fantov; če sem se v vagi zmotil zim skokotom nad nje planilo, da je zemlja bobnela in vse iez tega kriv a se kadilo pod kopiti njihovih konj odgovori kmet. „Kako to?a nisem vprasa sodnik dalje. Vidijo gospod zlahtni, ker ni m am vage ---- I---— ---- —j-------- — ^ m~j p^vviuifm \«M>jvi ^ ? ^ ^vujivv« «iiuuiiii ^ nvi u i m m tu t w ^ Al okoli nepremakljivih stirjakov je strašen ogenj iz pri hiši, sem pa dva hlebca kruha na vago djal, topov sipal smert in pogin v turske rajde, praznil sedla V0aki hleb po 4 fante, ki sem ja včeraj ravno pri tem divjib konjikov z grozovito hitrostjo, ter zemljo s trupli peku kupil. In moj puter je se enmalo več va- jezdcev in žrebcev pokrival. Svitle čete so se šakale in šakale, so naskakovalo in naskakovale malo tramo, in nji gal. Ce hocejo, pa prinesem hlebca sem, saj ju se ni sem načel". Kako se je peku nos obesel pri teh kme hove britke sablje se utrinjale ko svitle zvezde v temnem tovih besedah, vsak sam lahko zapopade, in tadi to čadovji strasne bitve jih je vse zastonj I čedalje hujsi ogenj je pravda stekla. 5 kako prejemal in zdelo se je, ko da bi bil ognjen pas francozki tropič obdajal tako berzo je strel za strelom V/ sledi! K so se tako borili za žive in rnertve Turci so čedalje hitrej 9 padaj pali pred gotovim in smertonos nim zernom Francozov, in kmalo se je okoli njih. na kup trupel nasulo, ki so jih ko zagrada obdajali. Za tim na sipom kónj in mož je stala ta peščica vojakov ter se bra Naj večji most na svetu je v Kanadi Ste-fensonov železni most, kteri je en del Viktorine železnice v angležki severni Ameriki. Dolg je ta most skorej dve angležki milji in na 24 stebrih visi. Izdelan popolnoma bo se le leta 1860; veljal bo čez 10 milijonov in 500.000 tolarjev. Napoleonova rodovina je nemska rodovina, 't* nila 6 potnih strasnih ur, in se je rejšala rajde sovražni- ko bi bilo nemškim časnikom od leta 1812 verjeti. kov , ko Napole< in svoje oči pod Leta z enim oddelkom na goro Tabor pridere 1812 se je namreč večidel v vsih nemških, iz teh pa tudi HHBItMIlHIIIMHMlII^^ Kakosen prizor se mu tukaj razgerne! Cela planj v francozkih časuikih bralo, da očetu rajncega Napo leonal. ni bilo ime Bonaparte, ampak Nikolaus pokrita s četami divje skokotajočih konj, ki semtertje ko- Guttheil, in da nemsko ime Gut the il je se le prese rakajo, naskakujejo in odbijajo, v tem pa grom topov in livsi se na lasko zemljo — v Korsiko — prekerstil v ta i strasno trosketanje pusk vzdusje napolnuje in se zdaj pa lijansko Bonaparte (po našem Dober del), zdaj trobljenje kakih 1000 tromb in budni glasovi vojaške godbe zaslišavajo. Dim bitve se strašno vzvija nad sovraž- in vse je smetnja, vse kaos pred njegovimi očmi. niki Med 27.000 Tarki i ki so pla pokrivali in svoje Lepa pobožna navada za mertve moliti, je že zlo stara navada in izvira iz časov sv. aposteljnov, pa takrat še ni bil poseben dan vernih dus dan zato dolocen. sovraznike ko oblak obdajali, in med neprenebljivim stresanjem topničarjev in puškarjev, zamogel je Napoleon, kje Bere se, da sv. Odilo je pervi leta 998 v vsih samostanih da se nje hrabri vojaki bijejo, čutiti zgolj po posa meznih strelih, ki so mu kazali divjo 5 kako se je vojni red z silo obladajočega števila borila. Neprestani bliski izza nasipa trupel bili so ognjene mestica na tem hramnem smetnem polji. Napoleon stopi s svojim malim tropičem raz goro 5 Z dvanajstakom] iz visocine stiskanému Kleberju naznanivši da je njegova otetba bliz premeni brambo v napad N 9 in to pa se Kleber vzdvigne zlije navdušene svoje so- > Kluniacenserjev ukazal, naj se na dan po vsih Svetih, to je, 2. nov., spomin vsih v Boga počivajočih duš obhaja, z daritvijo sv. maše in drugimi dobrimi deli praznuje. To lepo navado so poterdili potem papeži in za celo kristijanstvo postavili 2. listopad za vernih duš dan. Cerkveni zbor v Oksford-u leta 1222 je izrekel ta praznik za mali praznik, ob kterem so potrebne delà pripušene, in tako je še dan današnji. Novičar iz austrijanskih krajev *) M pri Mohamedaneih javen klicar, ki ure k molitv lz Terst a. Takajš gimnazijalni učenik Vincenci svojim vernikom naznanuje **) Francozki general. Lavkocky je voljen za šolskega t t e r ž a škega okrožja 384 V v ^ lz Sveéine na íštajarskem. Čeravno že enmalo pozno, bi vendar ne utegnilo prepozuo biti, ako omenim, da je bila naša farna cerkev sv. Jarja na Pesnici letos lepo ponovljena in 14. Cerkev ta je bila v 16. dan p m. slovesno blagoslovljena. I stoletji sozidana, kakor grobni ka- men od leta 1520 na cerkveni steni svedoči. Že dolgo je bila faranov sv. Jorja živa želja, svojo zapoščeno cerkev si pouoviti dati; ali to se je še le letos zgoditi zamoglo, ker so pridni srenjski predotojniki nekaj dnarja iz srenjske kase dovolili, nekaj pa se ga je po dobrovoljuih prineskih nabralo, skapaj 550 gold. sr. Vesel dan je bil za vse fa- rane viditi ozaljšano hiso bozjo in obhajati v nji pervo sv. cerkveno opravilo. Pri kosila, ktero so nam g. župnik Jo-žef Divjak navadno iz svojega gostoljubnega nerca dali, smo bili prav židane volje io možnarji so zunaj pokali, da je bilo kaj! — Pridelk letosnje tergatve v naši svečinski okolici je bil nekoliko obilniši od lanskega. Vino je dobro in bolj močno kot lani, slaja pa manjša. Nekteri so ga vcasih prodali po 75 do 80 gold, štartinjak, zdaj pa, ko je po zavrenji nekaj slaje zgubilo, ni duha ne sloha več od kup-cov tù pri nas. Ljudem pa je za dnarje jako sila. Ruklov Matjas. Iz Ljubljane. Přetečeno saboto je bil spominek rajn- oega korarja dr. Polca na Ijobljanskem pokopaliscu blagoslovljen. Na visokem križa , iz železa vlitém, je v sredi latinski napis: Dr. Joan. Polz, can. eccl. cath. hist, jurieque eccles. prof. emer., nat. Neofori 1807. obiit. 13. Dec. 1854. Amicissimo amici. Na olikanem kamnu, na kterem kriz stojí, se berejo sledeče slovenske verstice, ktere je g. fajmošter Blaž Potočnik sostavil: i : v i Pobožnost in modrost Ste potnika vodile, Ljubezen in krotkost V ljubezni dom vselile. ; V nedeljo so stolní dekau g. J. Župan novo Ternovskocerkev blagoslovili. Dooeče streljanje med svečanostjo je celi okrozici na znanje dajalo, kako prazuicen je ta dan za Ter-novčane. Slava jim! da so v časih sile in pomanjkanja to krasno poslopje, ktero se kine ljubljanskih cerkvá imenovati zamore, tako dodělali, da se sveta služba v njem opravljati zamore. Obilno darovanje na ta dan, pri kterem se je sko-rej 500 goldinarjev nabralo, spričuje, da djanska pobožnost slovenakega ljudstva se ni opešala. Ljubljanski časnik je naznanil, da je g. dr. Klan, opravitelj našega zgodovin- skega družtva in tajnik kupćijske zbornice, od germanskega muzeja v Norimbergu v letošnjem zbora za souda učenega odbora te slavne družbe zvoljen bil. Odločili so mu za pre- iskavo krajnsko zgodovino in starinstvo. Poslednji lju bijanski sejm sv. Ospete se po vsem, kar smo od njega sli smajni dan je bila baran šali, zamore med srednje šteti; tija precej ziva, ker se je zavoljo lepega vremena dokaj ljudstva sošlo. — Spet sta bila dva pomorska vrana blizo Planine uatreljena. Žlahnig. Rôder, predstojnik planinskega kantona, je blagovolil oba Ijubljaskemu muzeju poslati. Novičar iz raznih krajev Iz Dunaja se sliši, da so ondotni nadškof Raušer že začeli se< posvetovati z minřstroma Buol in Bach zastran pelj postav, ktere se s konkordatom vežejo. V nekem českem časniku se bere, da z upelj konkordata pride cez 21.000 dvornih dekretov, kteri v konkordatne reci se gajo, ob velja V Krimu se zadnje dní posebnega ni pripetilo. Francozi so Rusom 270 volov, 3450 ovac, 50 konj in 50 velbljudov ali kamel, kteri so bili Rusom na- Angležke barka so zasačile v azija- Grete", ktera je ravno 280 menjeni » vzeli. tiàkih vodah bremsko barko Rusov v Ohock prepeljala. Tudi so kurilske otoke Rusom 55 ndvzeli in ondotne ruaovske vaelina pok Air Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis kanci se čedalje bolj z Rusi sprijaznujejo. Posebno jih je razkačilo širokoustno bahanje angležkega časnika „Times'4, kteri jim je o padu Sevastopolja žugal, da bi vsemogočna francozko-angležka zaveza kakor zdaj Rusa, tako v krátkém tudi prešerne Amerikance spokoriti utegnila. Nemila osoda in hudi nasledki sedanje vojske preganjajo teržaškega kupca in brodnarja Gopčeviča. Ze ma je rusovski car dovolil, da smé svoje žito iz rusovskih postaj v azovskem morji odpeljati, in on se je tje z barkami podal, kar ma angležki admiral Lyons velí, da mora do 20. novembra z barkami azovsko morje zapustiti. Ker je tam tudi had mraz nastopil, že nektere njegovih bark v leda tičé,— V Parizu je franeozki cesar sardinskega kralja Viktora Ma-nojla z vso častjo sprejel. Pri paradi, ktero je njemu v čast napravil, sije Napoleon vojaško svetinjo, ktero nosir odpél in jo kralju pripél rekoč: Da je vreden, da jo on zavolj svojega poguma in zavoljo svojih vojaških del nosi. Kralj se bo od tod v London podal. kamor ga je angležka kraljica povabila. — Od cesarja Napoleona se bere sledeče, ko se je s svojimi ministri zavoljo uzrokov sedanje dragine-pomenkoval, je rekel: „Sedanja vojska ni azrok dragine, temuč pomanjkanje žitnih pridelkov, ker je tolikanj armad potreba, ki milijone kapitalov in delavnih močí požirajo. Rusija prav za prav je vojaška deržava, ktera vedno celo Ea-ropo strahuje, da mora ona vedno v brambo pripravljena stati. Toraj moramo ne le sedanjo vojsko, temuó tadi azrok prihodnje vojske končati. To je terpežni mir, kterega želim in kterega bomo po popolni zmagi sklenili. — V Mesini in njeni okolici do 30 milj deleč je 12. t. m. strašen vihar tako divjal, da je mnogo ljudi in živine od njega v morje zagnaoih tam konec storilo. Škod o, ktero je napravil, ce-nijo na več milijonov ončij. — V Jeruzalema je hada lakota in pomanjkanje vode. — Od 12. do 17. p. m. je sploh cena žita pri vagána za 2 do 15 krajc. na tergih austrijanskih poskočila. — Parižka zdravilska akademija je zdaj tadi rusovski vojaški kruh ali komis, kterega so vjetemu Rasu vzeli, natanko pretehtala. Ta kruh je čern, se težko lomi, je tu in tam z majhnimí gobicami nasejan, nima duha, je grenjkega okusa, je kakor usnje, in obstojí iz obilo otro- bov, iz pšenice, rčží, ječmena, travnih in sočivnih semen. Ima le malo močiča v sebi, in se toraj slabo prebavlja, je le malo tečen. Enako naključje. Kolikrát pač pevec pôje Vse posluša njega petje, Tak okroglo in vesélo, Ah! in vse je zveseljeno; Pa mu skrivna solza lije Pa kar revež v pesem sklada. Dol' na lice obledélo. Serce ne umè nobeno ; In druhal, krog njega zbrana, Sej nobeno ne občuti Pesmi radostno posluša; Mirokradne prebritkósti, Sej, kar serce mu ujeda, Ki jo spleta v svoje pesmi Nja britkosti ne okuša. Miloslušljive sladósti. Tak prepeva v kletki slavec, Pevec-slavec, slavec-pevec Kdar odzunaj pomlad sije, Verstnika sta pač v težavi; In po berdih in ravninah Oj, da b'Ia bi na vse veke Svobodo in radost lije. Tudi verstnika si v slavi ! Rod. Ledinski. Stan kursa na Dunaji 29. novembra 1855. 5 •/ 73% fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 74 fl. Obligacije ^ il/2 „ 631/4 „ I Windišgrac. „ „ 20 „ 25 „ deržavnega 4 » S7 */a w I Waldstein. „ „, 20 „ 25 „ dolga j 3 „ 43 „I Keglevičeve „ „ 10 „ 10 »/4 „ ' 2l/2 „ 36'/, „ I. Cesarski cekini......5 fl. 11 Oblig. 5% od leta 1851 B 84 „ I Napoleondor (20 frankov) 8A.43 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 68 '/4 „ I Suverendor .......15 fl. 12 Zajem od leta 1834 ... 228 „I Ruski imperial..... 9 fl. 2 „ „ 1839 . . . 117'/4 » I Pruski Fridrihsdor . . . 9A.10 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 11 fl. 6 96y4„ . „ narodili od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 763/8 „ I na 100 fl. 12fl Natiskar in založnik: Jožef Blaznik