PRED 63. OBLETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE
»ZDRUŽIMO SVOJE MOČI -PROLETARIAT MORA ZMAGATI«
Leto 1917. Vojna v Evropi traja že Iretje leto. V deželah antantnih (Angfija, Francija, Rusija) in centralnih sl (Nemčija, Avstro-Ogrska) se pojavija vedno večja nezadovoljstvo, kajti vojna je pomenla le še večje brcme na pietih kmeta, ddavca. Nasprotja izmed I. svetovne vojne med delavci, lunrli in vladajočkn razredom so se v lem obdobju še bolj zaostrila.
V carski Rusiji je bilo zaradi lakote, ki je je bilo veliko že v miru, kaj šele v vojni, to še bolj opazno. Birržoazija, ki je želela prevzeti oblast, se je povezala z delavskim razredom in ta ji je pomagal izpeljati »prvi del revo-lucije«, kot jo je imenoval Lenin v svojih aprilskih tezah. V njih pa je tudi zapisal, »da mdra prerasti v socialistično, katere uspeh mora biti diktatura proletariata v obliki sovjetov, v novi obliki države.« Lenin je tudi poudarjal, naj bolj-ševiki v tem pripravljalnetn ob-dobju, v sovjetih dobijo večino, kajti še vedno je bil vpliv manjše-vikov premočan. To je pokazal tudi prvi vseruski kongres sovje-tov jumja 1917.
Začasna vlada, ki je zastopala interese buržoazije, je še vedno pošiljala Ijudi na fronto. Tudi glede zemlje, katero so zahtevali kmetje, ni hotela nič slišati. Zato
so bile julija 1917 v Petrogradu velike demonstracije, ki jih je vlada s pomočjo vojske in policije zatrla, njih voditelje Trockega, Kamenjeva in druge pa aretirala. Leninu je uspelo pobegniti na Finsko.
Kljub tennu neuspehu so se ju-lija 1917 v Petrogradu zbrali boljševiki na svojem šestem kon-gresu, na katerem so prebrali Le-ninovo poslanico, v kateri je izra-zil misel, naj boljševiki prevza-mejo vodstvo, ko se bo trpinčeni ruski narod dvignil k uporu in jih naj vodijo do ztnage, do sociali-stične države.
O pripravah in poteku revoki-cije so razpravljali tudi člani CK boljševiške stranke na svoji seji, kjer je bilo sklenjeno, da bodo začeli z revolucijo v Petrogradu.
Člani začasne vlade so spoznali moč boljševikov in njihovega vpliva med nezadovoljno, lačno množico. Želeli so uničiti vse nji-
hove tiskame v-Petrogradu, nji-hove voditelje pa zapreti. Na to so boljševiki—člani Rdeče garde — zasedli vse pomembnejše stra-teške točke v mestu in obkolili Zimski dvorec. V njem je začasna vlada imela svoj sedež in čakala na potnoč vojske.
(Nadaljevanje na 4. strani.
Le-ta pa se je povezala z delavci in skupaj z njimi napadla Zimski dvorec, z morske strani pa so v to akcijo šli mornarji z ladje Aurora.
Vstaja, ki se je začela v noči med 24. in 25. oktobrom v Petrogradu, se je začela širiti po vsej RusijL Ljudje so z navdušenjem pozdravili odlok o miru in odlok o zetnljL Oba odloka sta bila sprejeta na drugem vseruskem kongresu sovjetov v Smolnem 25. oktobra (8. novembra) 1917. Tam so tudi izvolili vlado, kiso jo imenovali svet Ijudskih komi-sarjev, za predsednika so izbrali Vladimirja Iliča Lenina.
Komaj rojena država delavcev in kmetov se je morala spopasti z vo-jaškimienotamiccntralnih sil, kiso prodirale na ozemlje Rusije. Zato sosovjeti23. februarja 1918izvedlisplošnomobilizacijo. Dosklenitve miru pa je prišlo 3. marca 1918 v Brest Lhovskem na škodo prve socia-listične države.
Še mnogo težji je bfl boj proti kontrarevoluciji, ki jo je podpi-ala do-mala vsa Evropa. A boljševiki so skupaj z delatskim razredom in kmeti uspešno izpeljali revohic^o in postavili temelje socializmu, družbe-nemu redu, za katerega so se bojevali tudi narodi in narodnosti Jugo-slavije med NOB, vodila pa jihje KPJ, ustanovljena tudi pod vplivom revolucionarnii idej, ki so jih prinesli v naše kraje udeleženci oktobrske revoincqe.
TATJANA KLEPAC