štev. 50. p««.!m »m« » c*zaslužek< na račun branilcev! Da pa ljudje ne bodo trpeli prevelikih izgub, jih svarimo pred nesmiselno prodajo hranilnih knjižici narji sproti poneverjajo dohodke organizacij. — Madžarski kmet ve, da je tudi sosedne države močno pritisnila kriza, toda on primerja svoje življenje z onim madžarskih manjšin na drugi strani državne meje in prihaja do zaključka, da ni nikjer take bede in tako silovitega iz-mozgavanja, kakor ravno pod krono sv. Štefana. V tem spoznanju seljak tudi uvideva, da je re-vizionistična gonja ne samo prazna, marveč naravnost zločinska. Središče vsega tega početja pa je Budimpešta, kjer nekoliko tisoč poturic odloča o življenjskih interesih madžarskega ljudstva. ti ljudje glede gospodarstva in politike svoje posebne želje in zahteve, ki jih hočejo uveljaviti s tem, da jih širijo in zanje »agitirajo« med ljudmi potom časopisja. Pri svoji agitaciji pa jim ne pade niti v sanjah na um, da bi javno obravnavali vse, kar govori zanje, potem pa tudi to, kar govori proti, pač pa pripovedujejo ljudem samo to, kar govori »za«, previdno in namenoma pa molče s tem, kar govori »proti«. Ljudje pa, ki bero in slepo verjamejo vse, kar stoji v »velikih« časopisih, postanejo polagoma žrtve svojega neznanja in svoje nepoučenosti. Iz tega pa mora biti za vsakega pametnega človeka razvidno, da mora brati ne samo to, kar pišejo eni, ampak tudi to, kar pišejo — drugi! To velja zlasti za kmeta. Kmetje žalibog nimajo mnogo denarja, da bi si naročili po več listov. Vsled tega pa je za kmete neizmerne važnosti, da bero predvsem to, kar je napisano prav zanje in samo zanje! Tako berilo dobe kmetje dandanes pri nas samo v »Kmetskem listu«. Priznamo, da objavljajo tudi drugi časopisi sestavke, ki so za kmete prav koristni — a to je premalo! Za kmeta ni dovolj, če ve, kdaj naj obira sadje, ampak mora vedeti tudi, kakšna je naša trgovska, carinska in finančna politika, kakšna je naša uprava itd.; samo na ta način mu je mogoče vsakokratni položaj pravilno presojati in pravilno — brati! Če bi bili naši kmetje ne samo zavedni verniki ali zavedni narodnjaki, ampak tudi stanovsko zavedni kmetje, bi lahko imeli svoje visoko razvito lastno časopisje, ki bi jim bilo v največjo pomoč in korist v njihovi borbi za obstanek! Tega pa žalibog še nimamo — torej delajmo z vsemi močmi na to, da bomo močni tudi na tem polju! Zato pa je dolžnost vsakega zavednega kmeta, da priporoča, širi in naročuje Kmetski list! Posebno velik hrup so špekulanti zagnali, odkar je izšla nova uredba o zaščiti denarnih zavodov. Vse te »strašne« govorice pa so same laži, preračunjene na to, da se ljudje zbegajo. Temu nasproti ugotavlja Zveza jugoslovanskih hranilnic, da je glavni namen uredbe ta, pomagati vlagatelju do tega, da bo njegova hranilna knjižica dobila zopet polno vrednost. Zato določa uredba, da smejo dolžniki denarnih zavodov plačati ves svoj dolg ali pa vsaj njega del s pobotanjem na ta način, da plačajo polovico v gotovini, dočim mora za drugo polovico dolga sprejeti denarni zavod v proračun od dolžnika svojo hranilno knjižico oz. vlogo. S tem bo po-magano denarnim zavodom, da bodo prišli do gotovine, obenem pa hranilniškim vlagateljem, ki bodo mogli za svoje knjižice dobiti polno vrednost, kakor je v njih zapisano. Zato naj nihče ne prodaja svoje hranilne knjižice, ker predstavlja ista polno vrednost. To velja zlasti tudi o vlogah samoupravnih hranil- nic, za katere jamčijo ustanoviteljice-občine, okraji in banovine. Našli so se ljudje, ki so zanikali vsako vrednost tega občinskega oz. banovinskega jamstva, češ da obstoji le na papirju, tako da vlagatelji teh hranilnic ne bi imeli drugega jamstva kot hranilniške rezerve, ki pa ne morejo nikoli preseči ene desetine vlog, ker se večinoma ves čisti dobiček hranilnic porablja za obče koristne svrhe dotične občine, ko enkrat rezerve dosežejo 10% vseh vlog. Da bi razblinila te dvome o veljavnosti občinskega oz. banovinskega jamstva za vse obveznosti hranilnic, je nova uredba o zaščiti denarnih zavodov prinesla v svojih členih 47—53 posebne predpise o tem, kako se mora uveljaviti jamstvo v primerih, ako hranilnica ne bi bila aktivna ali likvidna. Ako hranilnica ni aktivna, ker je n. pr. imela izgube zaradi svojega dobroimetja pri dunajski poštni hranilnici, ki so jih pa naše hranilnice že skoraj vse odpisale, mora občina-usta-noviteljica dati na razpolago sredstva za pokritje izgub. Če pa je hranilnica sicer aktivna, a nima toliko gotovine, da bi mogla izplačati naenkrat vse svoje vlagatelje, ki zahtevajo svoje vloge včasih brez potrebe ne zavedajoč se, da denar, ki je odtegnjen prometu, povečuje krizo in brezposelnost, tedaj mora občina-ustanovite-ljica poskrbeti za pojačenje poslovnih sredstev hranilnice na drug način. 2e iz teh določb izhaja, kako velikega pomena je za hranilnice jamstvo njihovih ustanoviteljic, vsled česar njihovi vlagatelji ne morejo izgubiti niti pare. Končno je še omeniti, da velja za vse zaščitene denarne zavode določba, da morajo določiti izplačilne obroke v taki višini, da bodo mogli vlagatelji razpolagati najpozneje v 6 letih s celo svojo vlogo. To seveda nikakor ne pomeni, da bi morali vlagatelji svoje vloge v teku teh 6 let dvigniti, kajti nedvignjeni obroki se smatrajo itak za nove vloge, ki so torej vedno razpoložljive, prav tako kakor one nove vloge, katere so vlagatelji vložili potem, ko je njihov denarni zavod šel pod zaščito. Torej bodo nove vloge stalno naraščale. Ne smemo pa pozabiti, da namen denarja ni v tem, da leži doma, ker tam nikomur ne koristi, temveč le jemlje delo in zaslužek drugim. Denar, ki je pa naložen v denarnem zavodu, sploh šele omogoča izvršitev raznih načrtov — kajti le s pomočjo posojil je mogoče zidati zasebne hiše, javne stavbe in javne naprave, pri katerih najde delo in zaslužek nešteto delavcev, obrtnikov, trgovcev in kmetov. Dokler ne bodo mogli denarni zavodi dajati novih posojil, kar jim lahko omogočijo le nove vloge, naše gospodarstvo ne bo napredovalo! Na to vse pomislite, ko slišite najrazličnejše zlonamerne govorice, ki imajo namen, izvabiti vlagateljem po nizki ceni njihove hranilne knjižice, s katerimi bi kupci mogli plačevati svoje dolgove denarnim zavodom v polnih zneskih. Kdor širi take govorice, hoče slabo vlagateljem in dobro le sebi. Nihče ne sme dopustiti, da vsled takih govoric trpi naše gospodarstvo, ki potrebuje miru in kateremu z ne-osnovanimi govoricami nič ni pomagano! S&ov med Jlalijc in žlbesi~ nije Znano je, da Italija nima dosti zemlje, da bi mogla doma prerediti vse svoje prebivalstvo in zato si je priborila še pred vojno diplomatskim potom pravico, da sme zasesti del severne Afrike — zraven Egipta — kot svojo kolonijo, kjer polagoma naseljuje presežke svojega prebivalstva. Na tem ozemlju pa je začela Italija zlasti po vojni prodirati vedno globlje proti jugu, tako da je naletela že enkrat na odpor Angležev, ki so pravi gospodarji Egipta, ker so bili baje že prekoračili angleško-egiptovsko mejo, sedaj pa so se tako približali mejam neodvisne afriške države Abesinije, da je grozil že resen spopad med obema državama. Nevarnost vojne so zaenkrat sicer preprečili, spor sam pa še ni poravnan. Sedite šumni I 2Ve bmmmilmilb knjižic? irleiscpoZ za Ivgovmc & živino v na Gešhem Poročali smo že, da so na Češkem na predlog ministrstva za kmetijstvo dr. Hodže, priznanega voditelja čeških »agrarcev« (kmetov, ki so organizirani v češki agrarni stranki), vpeljali pred več meseci žitni monopol. Ta »monopol« pa ni državen, kakor je n. pr. pri nas monopol na tobak, ampak ga izvršuje privatna družba, ki pa stoji pod državnim nadzorstvom. Družba je po zakonu prisiljena plačevati domačim kmetom njihov žitni pridelek po postavno določenih cenah, ki so za različne kraje (glede na prevozne stroške) in pa na različne letne čase sicer različne, vendar pa imajo to dobro, da jamčijo kmetom cene, da kmet vsaj zastonj ne dela ali pa celo v izgubo. Te dni pa je povedal dr. Hodža javnosti, da pripravlja češka vlada tudi postavo, s katero bodo vpeljali podoben monopol tudi za preskrbo prebivalstva z mesom in z mesnimi izdelki. Po tej postavi bodo urejene cene vsakovrstne ži-vadi, velike in majhne, ravnotako pa tudi cene masti, jajc in rib, tako da bodo tudi proizvajalci živine itd. prišli na svoj račun, kakor tisti kmetje, ki se bavijo bolj s pridelovanjem žita. Ta postava bo velike važnosti tudi za nas, ker smo tudi mi (vsaj nekdaj) izvažali na Češko mnogo živali. Predlog vlade je minister dr. Hodža utemeljeval z razlogi, ki našim bralcem tudi niso neznani. Kakor »Kmetijski list« že leta in leta naglaša, tako je to naglasil tudi dr. Hodža, da je krize v poljedelstvu največ kriva velika »napetost« (razlika) med cenami za poljedelske in industrijske proizvode. Ta napetost pa izvira iz popolnoma napačnega naziranja, da je Češka v glavnem industrijska država in da bo njeno blagostanje zajamčeno le, če uživa industrija vso državno zaščito. To pa ni res, je rekel dr. Hodža, kajti glavni gospodarski činitelj na Češkem so kmetje in če ti nimajo denarja, tudi industrija svojih predragih izdelkov ne more prodajati. Glavni odjemalec domačega industrijskega blaga je domači kmet; če pa ta nima denarja, tudi industrija stoji. Zato bo treba urediti tudi izdelovanje umetne (rastlinske) masti na Češkem, oziroma to produkcijo znižati na potrebno mero, čeprav bo treba zato uvažati nekaj masti iz tujine. Za nas je češki primer jako poučen. Ta primer nam kaže, kako skrbe za kmete na Češkem, ki je v veliko večji meri industrijska dežela kakor pa naša! Kakor pri nas, tako so tudi na Češkem nekaj časa kričali bankirji in velein-dustrijci, da leži rešitev vsega češkega gospodarstva samo na prospehu velebank in z njimi zvezanih veleindustrij. To napačno naziranje pa so temeljito ovrgli organizirani češki kmetje, ki niso organizirani samo gospodarsko (v zadrugah itd.), ampak tudi politično v enotni in močni agrarni (kmetski) stranki, brez katere v parlamentu ni mogoč noben zakon, še manj pa proti njej! In samo svoji enotni politični organizaciji in njeni moči v parlamentu se morajo češki kmetje zahvaliti, da so dosegli postave, ki jim omogočajo takšno gospodarstvo in takšne cene, da se gospodarstvo še izplača! Če človek gleda na Češko, ga kar srce zaboli, če primerja razmere na Češkem z razmerami pri nas. Tam stoje kmetje trdno v eni vrsti in zavedni češki kmetje prepuščajo »liberal-stvo«, »klerikalstvo« in kar je še takih predvojnih »dobrot« kar mirno gospodom — advokatom, profesorjem in duhovnikom. V tem je njihova gospodarska rešitev. A pri nas? Pri nas pa kmet tepe kmeta, mu nagaja ali pa škoduje, kjer mu le more, samo ker je eden »liberalec«, drugi pa »klerikalec«, dasiravno navadno oba ne vesta, kaj je to! Slovenski kmetje — kdaj se boste spametovali? Več poguma v hofu px»cfz vohu (Iz odbora Jug oslov, društva za proučevanje in zatiranje raka) Rak je ozdravljiv. Vsak zdravnik je danes prepričan, da govori pacijentu čisto, znanstveno utemeljeno resnico, če ga bodri in tolaži češ: Tvojo bolezen bomo ozdravili. Priznavam, da je bilo nekdaj drugače, da je nekdaj pomenila diagnoza rak skoro že smrtno obsodbo. Toda znanost je v zadnjih letih ogromno napredovala, odprle so se popolnoma nove, do tedaj neslu-tene možnosti zdravljenja. Operaterji so si izdelali dobro premišljene operativne metode, Rontgen je odkril žarke, v katerih ležijo neizmerne zdravilne sposobnosti, madame Curie je našla radij, ki nam je odprl pot k novim načinom zdravljenja. In še danes je na delu armada učenjakov in zdravnikov, da izpopolnijo vsa sredstva, ki jih že imamo, in najdejo nova, ki bodo še bolj zagotovila in olajšala uspehe. Črno-glednost, pesimizem danes ni več na mestu. Nad rakom lahko triumfiramo, če ga o pravem času spoznamo. Če ga o pravem času spoznamo. V teh besedah tiči danes ves problem raka, v kolikor se tiče ozdravljenja. Če raka o pravem času spoznamo, smo ga že tudi premagali. Pravočasnemu spoznanju se upira še cela kopica ovir. Najprej naj imenujem dejstvo, da rak, zlasti na nekaterih organih, ne povzroča v začetku nika-kih bolečin. Ljudje so pa navajeni, da se šele tedaj smatrajo za bolne, če jih kaj boli. Bolezni brez bolečin po ljudskem mnenju ni. Iz tega napačnega naziranja izhaja lahkomiselnost, ki ljudi zapeljuje, da ne vzamejo za resno kakršnokoli motnjo v svojem telesnem življenju, ako ni zvezana z bolečinami. Tako se bolniki šele potem podajo k zdravniku, ko je bolezen že dolgo glodala na njihovem zdravju. Seveda je potem težko in včasih tudi res nemogoče tako zastarelo bolezen še izlečiti. V tem pravcu, da se namreč dajo ljudje preiskati vselej, kadarkoli zapazijo na sebi kako nepravilnost, bo treba še veliko truda in dela, besed in opominov, predavanj in pouka. V današnjih časih se moramo boriti še z drugimi ovirami. Življenje je težko, denarja je vedno manj, zdravniku je treba plačati honorar za preiskavo in eventualno za zdravljenje.Vsled naraščajoče bec. si namreč hočejo ljudje prihraniti tam, kjer mislijo, da to najlaže storijo. In žal smatrajo izdatke za zdravnika in zdravljenje za zadevo, ki jo najlaže pogrešajo. Iz mojih skušenj vem veliko žalostnih primerov takega štedenja. Mati mora kupiti sinu knjige za šolo, hči rabi novo obleko, da ne bo strgana hodila okoli, streha pri hiši je potrebna popravila, zamuda pri delu zmanjša dohodke, če mojstra ni doma, vajenci in pomočniki nič ne delajo: taki in enaki so vzroki, ki ljudi zadržujejo, da ne gredo k zdravniku. Med tem se pa bolezen razvija naprej. Tem vzrokom se pridružuje še nepoučenost. Ljudje včasih ne vedo, da imajo v bolniški blagajni zdravnika brezplačno na razpolago, ali pa da so v vseh bolnicah ambulance, da ima vsaka občina svojega uradnega zdravnika, ki mora nepremožnim nuditi brezplačno svojo zdravniško pomoč. Skratka: danes je vsakemu bolniku na razpolago zdravnik. Oziri na Maš pravi domači izdelek! denar bi morali odpasti. Treba je samo nekaj razumevanja za zdravje, vzeti si je treba čas, vse drugo je tu. Če bodo pacienti odstranili sami vse naštete in mnoge druge ovire, bodo o pravem času prišli v roke zdravnika in rak bo — vsaj v večini primerov o pravem času spoznan. S tem bo ozdravljenje zagotovljeno ali vsaj omogočeno. Rak je ozdravljiv. Sloviti čehoslovaški zdravnik profesor dr. Ostrčil iz Prage poroča, da se da 60% raka pri ženah trajno izlečiti, rak na koži in zunanjih organih je celo tedaj ozdravljiv, če je že nekaj časa trajal, kirurgi iz celega sveta naštevajo v svojih poročilih dolge vrste trajno ozdravljenih rakov. Kakor drugod po svetu tako je tudi pri nas doma. Med nami hodijo živi in zdravi možje in žene, ki jim je zdravniška pomoč vrnila zdravje in jih rešila raka. V ljubljanski ženski bolnici sem dal — da samo nekaj našega navedem — pregledati vse one žene, ki so bile tam zdravljene v času, ko ni bilo na razpolago drugega sredstva nego operacija. Vsak dan se mi javljajo pismeno ali osebno žene, ki so se pred leti zdravile in so danes zdrave. Zato proč z obupavanjem. V zadnjih letih smo tudi pri nas za zdravljenje raka dobili vse ono, kar ima inozemstvo. Poleg operacije lahko v vseh večjih mestih Slovenije nudimo pacientom zdravljenje z Ront-genovimi žarki. Pripravljeni smo, da poleg operacije uporabljamo še to sredstvo, ali pa, da v onih primerih, kjer se operacija iz kateregakoli vzroka ne more narediti, vsaj z Rontgenovimi žarki dosežemo cilj. Radija še nimamo v mejah naše banovine v dovoljni množini, pač pa imamo v Zagrebu vzoren institut, ki je nalašč urejen za zdravljenje z radijem. Kjer torej sami s svojimi sredstvi ne moremo vsega doseči, si lahko pomagamo s tem, da napotimo bolnika v Zagreb v imenovani institut. Pošiljanje bolnikov v druge kraje je zvezano z velikimi stroški, ki jih ne zmore vsak bolnik. V tej okolnosti tiči zopet velika ovira. Marsikdo bo razočaran in obupan vzkliknil:' tega pa ne zmorem. Pa tudi v tem pogledu je mogoče najti izhod. Razne bolniške blagajne rade prispevajo k stroškom v vsakem primeru, kateri je za zdravljenje z radijem sposoben. Tudi kje drugje se še najdejo viri, ki materialno olajšajo to zdravljenje. Marsikomu bo še treba seči pod pazduho in mu pomagati. Tudi v teh težkih časih se morajo kje najti sredstva, da se potrebnim omogoči radijevo zdravljenje. Pri tem pa moramo opozoriti, da zdravljenje z radijem ni v vsakem primeru potrebno. So raki, ki jim prav lahko pridemo do živega z onimi sredstvi, ki so nam na razpolago doma. V takih slučajih bi bilo napačno in odveč, ko bi metali strani denar za način zdravljenja, ki ni nujno potreben. Če lahko s tramvajem pridem na cilj, ne bom najemal dragega voznika, takega pametnega štedenja nas je sedanji čas temeljito naučil. Zato naj bi vsak bolnik z zaupanjem povprašal svojega zdravnika ali kak javni zdravstveni zavod, katero zdravljenje je zanj primerno in potrebno. Le tedaj, če se naše velike bolnice izrečejo, da je zdravljenje z radijem priporočati, naj bi se žrtvovali stroški za zdravljenje zunaj meje naše ožje domovine. Tako naj bi delali tisti, ki se hočejo zdraviti na svoje stroške, tako tudi že delajo naši socialni zavodi, da po nepotrebnem ne razmetavajo denarja. Prisiljeni smo štediti, toda štediti moramo pametno in nikdar ne na škodo ljudskega zdravja. Kljub temu, da lahko v mejah naše države vsakemu bolniku, bolnemu na raku, nudimo vse,, kar mu je po stanju znanosti potrebno, vendar so še vedno različne težave in pomanjkljivosti. Vsak bolnik se najrajše zdravi doma ali v najbližji okolici svojega doma. Iz tega razloga bi morala javnost poskrbeti, da vsakemu omogoči doma popolno zdravljenje. In še nekaj. Zdravljenje doma je veliko cenejše, in sicer za tistega, ki sam zase plačuje stroške, kakor tudi za bolniške blagajne, ki plačujejo stroške za svoje člane. Zelo neprijetno in včasih za možnost' ozdravljenja usodepolno je, da je zagrebški institut za radium-zdravljenje tako prenapolnjen, da morajo naši bolniki predolgo čakati. V tem tiči resna nevarnost, da se zamudi ugodni čas. Iz vseh teh razlogov je treba skrbeti za to, da si Dravska banovina izpopolni svoja zdravilna sredstva tako, da bo svoje bolnike lahko zdravila na svojih tleh in z malimi izdatki ter pravočasno. Skrb za to izpopolnitev morajo nositi naše javne oblasti, k sodelovanju pa je poklicano tudi društvo za proučevanje in zatiranje raka. Tri stvari so nam nujno potrebne, da se z uspehom spoprimemo z rakom: najprej se naj občinstvo dobro pouči o raku in postane zaupljivo, dalje naj naše zdravstvene oblasti smotrno skrbijo za možnost lečenja in tretjič naj nudi naša javnost društvu za pobijanje in proučevanje raka moralno in materialno pomoč. Dr. Zalokar Alojz, predsednik Jugoslov. društva za proučevanje in zatiranje raka, Pododbor Ljubljana. melska mladina Organizacija Zastopniki Zveze, Pododborov in Društev kmetskih fantov in deklet čestitajo g. banu dr. Dragu Marušiču ob petdesetletnici Našemu priljubljenemu banu g. dr. Dragu Marušiču se je v nedeljo, dno. 9. t. m. poklonila številna deputacija kmetske mladine, da mu je čestitala ob jubileju 501etnice njegove plodo-nosne življenske dobe. Ob 11. uri dopoldne smo bili sprejeti pri g. banu. Najprej mu je v imenu vseh Društev, Pododborov in Zveze kmetskih fantov in deklet s toplimi in iskrenimi besedami čestital predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek ter mu izročil lično v zeleno usnje vezano spomenico, nakar mu je izročila lep šopek nagljev z rožmarinom tovarišica Anica Kunovarjeva iz Dravelj, ki mu je tudi deklamirala pesnitev Ivana Albrechta, ki se glasi: Našemu banu za petdeseti rojstni dan V teh težkih dneh, ko v bolečinah rodi nam vsem se nov obraz duhovni, ko v tavanj in iskanj globinah smo zdaj kot mučeniki, zdaj usode klovni, v teh črnih dneh, ko zli sovragi i ubili so najdražji Biser naše duše, da se v tečajih zamajala je Evropa, mladina z Vami se okleplje rodne ruše. Zvesto bo šla po strmi poti, ki sta jo kri in znoj najboljših že blagoslovila, in narod lepšim dnem vodila bo nasproti in z vero v pravdo zanj se bo borila: Ne v prazni, zlepotičeni besedi, ki je slabotnim in bolnikom kdaj v uteho, temveč bomo iskali v delu leka bedi in z delom v znoju si ravnali skupno streho! Morda je malo to, kar more dati mladina kmetska zdaj Vam, gospod ban — vendar je vse: Svobodi, Kralju domovini in Slovanstvu in človeštvu slovenski kmet na veke zvest želi ostati! To željo kot vezilo Vam prinaša mladina, da bi posvetila Vaš petdeseti rojstni dan. Ob tako enodušnem in iskrenem čestitanju je bil g. ban vidno ginjen, saj je videl, kako ga ljubi kmetska mladina, ki je poslala svoje zastopnike ob tej priliki iz vse Slovenije. Zahvalil se je za čestitke, ki so ga presenetile, nato pa segel še vsakemu v roko, medtem ko se mu je vsak zastopnik predstavil v imenu katere organizacije čestita. — Tudi zvečer smo se udeležili slavnostne podoknice, ki mu jo je priredila Hu-badova pevska župa in druge ljubljanske organizacije. * Ljubljana. Ljubljanski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je imel v soboto, dne 8. t. m. širšo sejo v dvorani Kmetijske družbe, ki je bila do kraja zasedena. Ob navzočnosti zastopnikov Kr. banske uprave g. ing. Sadarja in ing. Wenka ter podpredsednika Kmetijske družbe se je razpravljalo in sklenilo uvesti sistematično tekmovanje v obliki poskusnih krožkov, v katerih bodo naši tovariši in tovarišice tekmovali v pridelovanju te ali one vrste kmetskih sadežev, ali pa v gojenju perutnine, prašičev itd. Pozdravljamo ta sklep ljubljanskega pododbora in tudi pripravljenost kr. banske uprave ter Kmetijske družbe, da bodo pri tej kmetijsko-strokovno vzgojni akciji sodelovale. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje ima v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Ormožu pri Skorčiču svojo 4. redno sejo in vabi vse tovariše odbor- nike in načelnice ženskih odsekov, da se seje gotovo udeleže. — Predsednik. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za Notranjsko je priredil v dneh 1. in 2. decembra t. 1. svoj prvi prosvetno-organizatorični tečaj, ki je lepo uspel. Udeležilo se ga je 23 tovarišev iz Blok, Grahovega, Gore, Gorenjih otav, Sv. Vida, Cerknice, Cajnarjev, Hotederšice, Laz in Planine. Velika udeležba je bila posebno v nedeljo od strani tovarišev iz Blok, med katerimi se je opazilo tudi precej starejših gospodarjev. Kot Zvezin zastopnik je imel par predavanj tov. dr. Viktor Maček. Leskovec pri Krškem. Naše društvo kmetskih fantov in deklet, ki se ima za svoje agilno delovanje zahvaliti v veliki meri tukajšnjemu učiteljstvu, ima redne tedenske sestanke ob petkih, na katerih se vrše razna predavanja. Tako nam je predaval že dva petka upravnik banovinske trsnice g. Ivan Bavdaž o vinarstvu, ki je za tukajšnje kraje najbolj potrebno. V nizu teh predavanj nam je predaval v nedeljo, dne 9. t. m. zdravnik g. dr. Tone Ravnikar o negi otrok. Tudi pevski odsek lepo deluje, dra-matski pa pripravlja Tolstojevo igro »Moč teme«. Grahovo pri Cerknici. Precej časa je že minulo, odkar se nismo oglasili, dasi vedno nekaj gibljemo in se udejstvujemo v javnosti kot borci za poštenje in pravico in kot narodno zavedni državljani. Praznik Ujedinjenja smo skupno s sokolsko in gasilsko četo ter šolsko mladino svečano proslavili v prostorih šole. Po slovesni sv. maši smo se zgrnili okoli vaške lipe, kjer je bilo svečano odkritje spomenika našemu mlademu kralju Petru II., katerega je odkril tov. banski svetnik Ivan Remžgar ter ga izročil v varstvo tov. šol. upravitelju Francu Mercini. Spomenik nosi napis: »Nj. Vel. Kralju Petru II. 1. dec. 1934.« Lipa pa je bila vsajena in posvečena Kralju Petru II. Po lepih govorih tov. banskega svetnika in šol. upravitelja je pevski odsek Društva Kmetskih fantov in deklet pod vodstvom učitelja tov. Staneta Novljana zapel državno himno. V nadaljevanju proslave v šoli so sledile dekla-macije šol. otrok, kot predzadnjo točko pa je izvajal govoreči zbor dramatskega odseka našega društva »Ujedinjenje«. Po zaprisegi članstva se je zaključila lepo uspela proslava Zedi-njenja, vaško prebivalstvo se je zadovoljno razšlo, zavedajoč se, da le v skupnosti in složnem delu je moč in napredek našega kmetskega naroda. Na sveti večer priredimo igro »Krivoprisež-nik«. Ustanovili smo si v društvu tudi kmetij-sko-strokovni odsek, ki je uvedel redna gospodarska predavanja, katera ima šol. upravitelj Franc Mercina. Na mnogoštevilna vprašanja obvešča uprava »Grude«, da ima na razpolago še nekaj izvodov 11. številke, ki je posvečena delu in življenju pok. dr. Janžeta Novaka. Oni. ki se zanimajo za to interesantno številko, naj se takoj obrnejo na upravo (Tavčarjeva ul. 1), ker je zaloga že zelo pičla. 12. številka »Grude« izide pred prazniki. Obveščeni smo, da bo tudi ta številka po obsegu obširnejša kot običajne in vsebinsko zelo bogata in pestra. Uprava ponovno prosi, da nakažejo naročnino tudi oni, ki je dosedaj še niso v celoti. Soglasno mnenje je, da je »Gruda« v letošnjem letu znatno napredovala in je ne samo zopet pridobila zaupanje in naklonjenost svojih starih prijateljev, marveč znatno razširila krog svojih čitateljev in sotrudnikov; temu se pa tudi ni čuditi, saj je kljub vladajočim težkim razmeram nudila v tekočem letu vsestransko bogato čtivo in ima naročnik za 30 Din (kolikor stane letna naročnina) koncem leta v rokah preko 450 strani obsegajočo knjigo, bogato ilustrirano in z lepimi prilogami. Zato je najboljše priporočilo in reklama za »Grudo« njen letošnji letniki Sporazum giedfe Posaarje je ozemlje, ki leži ob reki Saari, ta reka pa je dotok Rena. To ozemlje je spadalo prej k Nemčiji, po vojni pa so sklenili, naj odloči prebivalstvo po 15 letih s plebiscitom (z ljudskim glasovanjem), ali se hoče vrniti k Nemčiji ali pa se pridružiti Franciji. Glasovali bodo 13. januarja prihodnjega leta. Za glasovanje se je že začela na obeh straneh velikanska agitacija in ena stran je dol-žila drugo, da se poslužuje nedopustnih sredstev. Kazalo je skoraj, da bo vsled velike obojestranske napetosti prišlo do vojne med Nemčijo in Francijo. Po prizadevanju Anglije in Italije pa so vendarle prišli do sporazuma, naj zasede za to dobo mednarodna armada vse ozemlje, močna 5000 mož, ki naj skrbi za red in mir in ki naj prepreči vsako nasilje s katerekoli strani. S tem je zopet odklonjena — vsaj začasno nevarnost nove vojne med Francijo in Nemčijo. Biasnikova ..Velika prilika" m 1.193S ie iziie.lelis m d®¥®tfe@fšč. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma. temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nom-čiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani. llilllllHilillJlltl|l||||||||IHlWIIBIIWliHWBIM' lllll llitl llllllll IHH Sv. Jurij ob Ščavnici. Prvega decembra t. 1. se je vršila tudi pri nas slovesna služba božja, katere so se udeležili vsi lokalni predstavniki oblastev, šolska mladina, članstvo Sokolske čete, Društva kmetskih fantov in deklet, Gasilske čete, Društvo starih vojakov in invalidov s prapori in godbo. Po maši se je vršila vsaditev spominske lipe na čast Nj. Vel. kralju Petru II. V daljšem, zelo lepo zasnovanem govoru je naš priljubljeni župan g. Zrnec razložil pomen te lipe, ki naj bo simbol naše vdanosti novemu vladarju in medsebojne sloge, ker le v znamenju nje bomo lahko čuvali našo veliko in lepo domovino. Slovesnosti so se udeležili tudi vsi predsedniki omenjenih organizacij. Pogrešali pa smo g. Ljudevita Ivanjšiča, šolskega upravitelja v pokoju, kot načelnika jurjevške Gasilske čete in starosto Sokolske čete g. D. Korošaka. Prav dobro nam je znano, da je nastala neka gonja proti mestu vsaditve in da je bilo mnogo nepotrebnega trenja, katerega glavno izhodišče so bila osebna nasprotstva, za kar je dovolj dokazov na razpolago. Pa četudi se je vse to zgodilo, je za vsakega objektivnega opazovalca ne-odpustljivo, da je sploh do tega prišlo. Vprašamo g. Ivanjšiča, s kakšno pravico je zapovedal zastavonoši gasilskega prapora, da se prapor shrani, čeprav mu je bilo prav dobro znano, da se bo vršila slavnostna vsaditev lipe, kamor je brezpogojno spadal gasilski prapor. Opravičilo, da vse to delo izvira iz njegovega nerazpolože-nja proti prostoru vsaditve, je ničevo in nesprejemljivo, še posebno, če bi nanizali pred javnostjo vse javno delo g. Ivanjšiča. Mladina z nejevoljo in gnevom gleda na take dogodke, jih odločno odklanja, ker ve, da je nemogoče govoriti o konsolidaciji vasi, dokler bodo v njej gospodarili ljudje, ki poznajo v svojem delu le pristranost in osebna nasprotstva. Št. Vid pri Stični. Pozna jesen, ki smo jo pričakovali deževno in blatno, se je spremenila v prijetno in suho, ter kmetsko delo, ki se ima opraviti pozno, nekako z lahkoto napreduje. Kljub temu pa so naši gospodarji v veliki stiski, zima trka na vrata, vendar ne morejo spraviti skupaj denarja, da bi se potrebno oblekli in »odrajtali« davek. Vsled tega je odredila davčna oblast povsod rubežen. Cena živine je stopila uprav v prošlem rne-seou pod minimum, tako da so ljubljanski mesarji kupovali pitane vole 26. novembra v Stični že po Din 3-50, v najboljšem slučaju Din 4-—. Isto ceno imajo prašiči do 100 kg teže, težja žival se plačuje par krone dražje. Zelo intere-santno je pri tem, da so prišle pri kupčiji z živino zopet »krone«, da se več sliši, vsa druga bremena pa so v dinarjih. Ljudje se nemo vprašujejo, kaj bo in z obrazov bereš pritajeno skrb in tugo, beda se oglaša že na boljših kmetijah. Pred 14 dnevi je dobila tukajšnja občina več sto kg novcev po 25 par, katere radi zamudnega naštevanja že tehtajo in so ugotovili, da tehta za 250 Din tega drobiža nekako 5 kg 72 dkg, en par škorenj iz boksa pa stane 250 do 300 Din, ki tehtajo okrog 2 kg. Hudomušneži pravijo — vidite — denar mora biti skoro 2 krat težji od blaga in računajo, koliko centov bi bilo potrebno, da se enkrat pošteno oblečeš? Dnevni zaslužek znaša, če sploh dobi, pa le 6 do 8 Din, ali če smo že pri kroncah 24 do 32. Kedaj bi človek zaslužil za eno kompletno obleko? Prošlo nedeljo so imeli obrtniki iz Višuje-gorskega okraja v Ivančni gorici posvetovanja, kako bi grozni davčni pritisk omilili, uspeh tega še ni znan. To nedeljo pa so v Št. Vidu po rani maši zborovali v tuk. šoli bojevniki, ki so prejeli baje tudi članske izkaznice, govoril jim je gospod dr. Zore iz Beograda. -------- Zanimanja je opažati precej manj, kakor ob začetku, kar je v Št. Vidu sicer navada. Ljubljanski lovci so se prošla leta vse bolj pogosto oglaševali v Št. Vidu in okolici, letos jih je manj, ker je slaba sled, pa nismo mi krivi, saj bi se tudi smučarji iz tuk. okolice kmalu jezili, ker pričakujejo otvoritev prvega dolenjskega smučarskega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, pa so menda mnenja, da brez dilc tudi prave zabave ne bo — pa potrpljenje, mogoče se Vam še vse povoljno izteče. Ker je Št. Vid s svojo okolico povsem kmečki, bi bilo v int iresu teh kratkih novic, tudi povabiti vse tiste, ki »Kmetskega lista« še nimajo, da si ga naroče ali ga vsaj čitajo, ker je edino kmetsko glasilo, ki pošteno piše in 6e ob nikogar ne obreguje. Kmetijska Matica pa prinaša za 20 Din štiri lepe knjige, koledarske, gospodarske in kulturne vsebine, tiskane vedno na finem papirju, ki bi bilo potrebno, da bi jo imel vsak gospodar. Naročite si jo, še je čas in skušajte s strokovnim čitanjem izboljšati svoj gospodarski položaj. Jožica. Iz hvaležnosti do kralja Zedinitelja odkrije tukajšnja Narodna odbrana na pročelju narodne šole na Jezici marmorno ploščo z vklesano kraljevo oporoko. Svečanemu odkritju v nedeljo 16. t. m. ob 3. popoldne prisostvuje poleg tukajšnjih organizacij tudi vsa šolska mladina. Vabimo vse občane, da v čim večjem številu prisostvujejo tej pietetni nacionalni svečanosti. JVo^ice Položnice V zadnjo številko »Kmetskega lista« smo priložili poštne položnice vsem cenjenim naročnikom s prošnjo, da hi se jih poslužili ter čimpreje poravnali naročnino za leto 1935., ki znaša kakor doslej samo 30 dinarjev za celo leto. * Ali hočeš, da boš imel od svojih kokoši tudi denarne koristi? Potem si naroči takoj knjige Kmetijske matice. Med 4 knjigami, ki jih dobiš za skromno članarino Din 20'—, je tudi strokovna in poučna knjiga o kokošji reji na naših kmetijah. Ker izidejo knjige samo v toliko izvodih, kolikor je priglašenih članov, se knjiga pozneje ne bo več dobila. — Nekateri poverjeniki še niso vrnili nabiralnih pol. Naj to čimprej store! Vsa pismena naročila na naslov: Kmetijska matica v Ljubljani, Kolodvorska 7. Obrtniško razstavo, ki so jo bili priredili obrtniki v Ljubljani pretekli teden, je obiskalo nad 7000 ljudi. Uspeh razstave je bil prav dober, ker so mnogo razstavljenih izdelkov prodali. Visokošolci v Ljubljani. Na ljubljanskem vseučilišču se je vpisalo za letošnji zimski tečaj, 1813 slušateljev vseh strok. Roparski napad. Neznan podivjanec je te dni napadel na cesti Konjice—Slov. Bistrica Angelo Jevšenakovo iz Stranic. Vzel ji je košaro, v košari pa je bila hranilna knjižica na 20 tisoč dinarjev. Jadrnica »Sv. Rok« se je potopila blizu otoka Tijat. Ladja »Zagreb« je trčila v jadrnico »Sv. Rok«, ker jadrnica ni bila ponoči po predpisih razsvetljena. Škodo cenijo na 200.000 Din. Svojo ubcžnico si namerava sezidati litijski okraj. Ubožnica bo spomin na pokojnega kralja-zedinitelja. Prijet ropar. Pri Cigliču blizu Kokrice so orožniki prijeli 351etnega razbojnika Cirila Bre-garja iz Roba pri Vel. Laš*ih. Možakarju očitajo več drznih vlomov in tatvin. Za 13.000 dinarjev blaga so odnesli neznani vlomilci v Mokronogu trgovcu Ladislavu Jerku. Kmečki magacin, nova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet! Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak! Drzen vlom na Bledu. V stanovanje gospe Vovkove na Mlinem pri Bledu, ki ima svojo trgovino blizu dvorca »Suvobora«, je vlomil na Miklavžev večer skozi okno neznan tat in odnesel okoli 6000 Din. Na srečo ni izvohal denarja v drugi omari, kjer je bilo shranjenih 25.000 dinarjev. Splošno sodijo, da vlomilec ni od daleč. Nevarnega tatu in vlomilca Zabkarja, mesarskega pomočnika, so prijeli te dni orožniki v Novem mestu v neki gostilni. Zabkar je bil še nedavno strah cele Dolenjske in sosednje Hrvatske in ga zasleduje tudi zagrebška policija zaradi številnih tatvin in vlomov. Napad na župana občine Trebeljevo. Na g. Josipa Galeta, župana in posestnika z Ravnega brda, je te dni neznanec ustrelil skozi okno in ga zadel v desnico. Po strelu je napadalec izginil v temno noč. Poškodba pa, kakor trde, ni težka. Otvoritev nove bolnišnice. Te dni so odprli novo bolnišnico v Biogradu na moru (za severni del Dalmacije). Prostora je za 60 bolnikov. Nebotičnik v Zagrebu. Po primeru Ljubljane bo dobil tudi Zagreb kmalu svoj »nebotičnik«, ki bo imel baje 16 nadstropij. Zida'a ga bo tvrdka Bafa. Stroški so proračunani na 10 do 12 milijonov dinarjev. TISKOVINE mh mUrmvtetUradntM/^ - 10M^ne/asopJiy, knjige. večbar ^j^prvnUisk hilvlzah povila tegale krepkega — Janeza, ki ga nosi tudi danes v naročju. No, 'daj je, hvala Bogu, vse pozabljeno in prestaeo, le eden še ni dobil plačila —: tisti, ki je v svoji slepi prevzetnosti zakrivil vse to gorje... ' Ljudje se srepo ozirajo po Erženu, ki ves bled in kakor pepelnat gleda v tla. Iz oči mu polže debele solze po zgubanih in razoranih licih in tako je presumjen, da ne more niti spregovoriti. »Tri sem pomagal izplačati,« se nasmehne Janez, itemu pa kar ti, .Lenka, poravnaj račun —« Lenka nato dvigne sinčka in omahne z njim k Erženu: »Oče, moj ooe — !< Maili začudeno dviga ročice in poboža zmedenega deda po licu. Malo je manjkalo, pa bi se bilo celo Janezu oroeilo oko, ko je zamolklo vzdihnil: »No, oče, kako vam je kaj všeč — rokovnja-čeva os veta ?< Zdaj se Eržen šele zave, na kako plemenit način se jf zet maščeval nad njim. Ves ginjen in spokorjen mu tedaj seže v roko: >Odpusti mi, Janez, če mi moreš, in vedi, prima<. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'20 dinarjev. 1 1 1 1 1 1 Din 33'90 Din 1370 Din 1110 Din 170 — Din 2-25 Din 1"42 Din 2-92 Kupimo 1 do 2 172 cm visoka močna konja za težko vožnjo, starost od 5 let naprej, kobile izključene. Ponudbe pod Tovarna za klej, Ljubljana. Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob. pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, iešprenj, kašo. Poljsko pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „llovaca, Kari ovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. ftlana.iahtuvnu veletrgovina trem Hvehovič Ljubljana, "Dunajska cesta 28 se priporoia cenj. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne cene! Postrežba toina! DENAR naložite najbolje ln najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neomejeno zavezo _ v UUBUJML Tavčarjeva (Sodna) ulica sL 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez sdpovedl, po 57, pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12l/t in od 3- -47» 'e ob sobotah in dnevih pred pazniki od Podružnich KAMNIK — MARIBOR Stanje vlog: Din 35,01111.01111—. Rezerve Din 1,200.000'—. 32530053534800232353002353235323484853485348534853230023482302235353482323530002482300235323000201000048480100022353002348020202020102010100000101000200010001010100480101000201010000000100020001000200010002000102020000020100012348000002012348020101020223234802534800025353535353