38032 vrl / Poljudna pravna knjižnica. =□□□= Zvezek XV. Knjižica 7. I. lepšim izročena opravila sodišč. = II. Bed za jasne dražbe. eee=e=eee lil. Odstotek za uboge ob prostovoljnih dražbah. Uredil dir. E. Volčič. Prvi natis. Cena 4-0 vin. * V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Tiskal A. Slatnar v Kamniku. Vsebina „Ci¥ilnopravdnih zakonov" (IV. zv. Pravnikove zbirke) Uvodni zakon k sodnemu pravilniku Sodni pravilnik Dodatek I. Podsodnost vojaških oseb Dodatek II. Zborna sodišča javnega prava A Državno sodišče B Upravno sodišče Dodatek III. Konzularna sodišča Uvodni zakon k civilnemu pravdnemu redu Civilni pravdni red Dostavek I. Postopanje v spornih zakonskih stvareh Dostavek li. Sklepi, proti katerim ni dopusten a) samostojen (posebe), b) sploh nikak rekurz Dostavek III. Odvetniška tarifa Dostavek IV. Določila o sodnem jeziku Dostavek V. Sodne pristojbine v post. po civilnopravdn. zak. Kazalo Zaznamek v tem zvezku priobčenih zakonov, ukazov in razpisov. Kedor kupi to knjigo na novo, dobi dodatek knjige za 1,1906—1909 brezplačno. Splošna vsebina „Zakonov o nespornem sodstvu" (VI. zv. Pravnikove zbirke) I. Notarski red II. Cesarski patent od 9. avg. 1854, dz. 208 III. Predpisi o civilnosodnih depozitih. -v9- Poljudna pravna knjižnica. Zvezek XV. Knjižica 7. II. M za jame dražbe. - lil. Odsfoteh za uboge ob prostovoljnih dražbah. Uredil dr. E. Volčič. w "rt i Prvi natis. Cena 40 vin. V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«.«| CD I Tiskal A. Slatnar v Kamniku. co Kratice. dež. = deželnega zakonika št. . . dz. = državnega zakonika št. . . rp. = razpis pravosodnega ministrstva. zap. pat. = zapuščinski patent = cesarski patent 9. avg. 1854, dz. 208, v VI. zvezku Pravnikove zbirke, zjz. = zpz. = uradna zbirka avstrijskih pravnih za¬ konov. Budw. = Zbornik odločeb upr. sodišča Ad. barona Budwinskega. Btjs. = Usr. = razsodilo upravnega sodišča. Z't>. = zbornik odločeb Glaser-Unger. | \ J i, j ZS Urednik si pridržuje vse pravice. a * I. Navodilo občinskim predstojnikom o izro¬ čenih jim uradnih opravilih sodišč. Ukaz pravosodnega ministra od 28. ju¬ nija 1850, d z. 256., za Avstrijo nad in pod Anižo, Solnograško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Gorico in Gradiško z Istro, Trst, Ti¬ rolsko in Predarlsko, češko, Moravsko, Gorenje in Do¬ lenje Sležko. § 1. V občinam izročeni delokrog spada tudi oskrba naslednjih sodnih uradovanj: A. V zapuščinskih stvareh. § 2. Občinski predstojnik naj poizve vse v njegovi občini dogodivše se smrtne slučaje in na¬ znanilo o njih poda pristojnemu okrajnemu so¬ dišču. Tako naznanilo pa se ima opustiti, kadar brez imovine umre nedoletno dete, ki je bilo v oskrbi očetovi ali materni. 1 ) Glej cesarski patent 9. avgusta 1854, § 51. § 3. Vselej, kadar okrajni sodnik v zapis smrtovnice ne odredi katerega svojih uradnikov ali pa notarja, naj to uradovanje opravi občinski predstojnik po obsegu zaprosila, ki ga je okrajni sodnik stavil splošno ali za poseben slučaj. 1 ) ') Glej cesarski patent 9. avg. 1854, § 31. in opazke pri njem. § 4. Ob zapisu smrtovnice naj se občinski predstojnik ali občinski odbornik, ki ga on do¬ loči, poda v pokojnikovo stanovanje ter naj po 4 I. Navodilo obč. predstojnikom. §§ 1-10. privzetju dveh domačinov ali, če jih ni, dveh sve- dokov, opravi poizvedbe, razvidne iz obrazca 1 ) za smrtovnico št. 1. ’) Sedaj velja obrazec, ki je natisnen k § 50. za¬ puščinskega patenta. § 5. Občinski odposlanec nima napraviti za- pečatbe, če je zapuščina v rokah dozdevnih pol¬ noletnih, za lastno imovinsko upravo upravičenih dedičev, ali zakonitega zastopnika nedoletnih ali drugih dedičev pod skrbstvom, ali pa takih polno¬ letnih oseb, katerim jo je zapustnik izročil sam ter sicer radi tega ni nikakega pomisleka, zapu¬ ščina pa se ima zapečatiti v nasprotnem slučaju, posebno, če se za zapuščino nihče ne briga, ali kadar je nevarnost, da se kaj ne zataji ali ne raznese. § 6. Ob zapečatbi naj občinski odposlanec denar, če ga je kaj, dragotine, obligacije, listine (pisma) in druge papirje ali vrednote, ki bi jih mogli odstraniti, dokler okrajni sodnik ne odredi drugače, ali vzame v svoje stanovanje, ali pa proti potrdilnici shrani pri občinskem predstojniku ali kakem drugem poštenjaku. Druge premičnine se shranijo, če dopušča njih kakovost, in če niso potrebne niti v gospo¬ dinjstvu niti v gospodarskem ali obrtnem obratu, v varno shrambo ali v eno ali v več na vseh straneh dobro zaprtih stanic, ter na vseh vratih, vodečih do njih, se ima napraviti občinski pečat tako, da ne more nihče vanje, ne da bi odstranil pečat. Občinski odposlanec mora ključe vzeti s sabo, ter nadzor nad zaprtimi shrambami in pa nad nezaprtimi zapuščinskimi predmeti izročiti naj- 5 bližjemu sosedu ali sicer sposobnemu človeku, dokler sodišče česa ne ukrene. § 7. Občinski odposlanec naj potem natanko izpolni razpredele, ki so v tiskanem obrazcu smr¬ tovnice ter naj smrtovnico podpiše s privzetimi osebami vred. Kedor izmed privzetih oseb ne zna pisati, naj se podkriža, kak svedok pa naj pri¬ piše njegovo ime. § 8. Kadar se dobi kaka naredba poslednje volje, darilna pogodba, dedna ali ženitna pogodba, po katerih treba poizvedovati vselej, ali kadar so svedoki ustno napravljeno naredbo o poslednji volji napisali na papir, tedaj mora sodni odpo¬ slanec take listine priložiti smrtovnici, ne da bi jih odprl. Občinski odposlanec pa sme naredbo poslednje volje razglasiti, ako dozdevni dedič ali domačini zahtevajo, da se precej razglasi. Odpo¬ slanec pa mora paziti, da se ob odpretju ne po¬ škodujejo pečati. Taka razglasitev se mora v smrtovnici omeniti. Kadar o ustnem izreku poslednje volje ni nikakega zapiska, treba navesti ime, značaj in bivališče svedokov. § 9. Redovi, kolajne (svetine) ali drugi znaki za zasluge, nakazila za sprejem plačila, pokojnine, nadarbine ali drugačne podelitve, potni listi, iz- kazila o dopustu, dekreti o varstvu ali skrbstvu, ki bi se našli v zapuščini, se morajo smrtovnici priklopiti. 1 ) i) Glej §§ 90 in 91 zap. pat. in opomnje pri njih. § 10. Kadar umrje kak uradnik, notar (be- ležnik), duhovnik ali dušni pastir kakršnekoli 6 I. Navodilo obč. predstojnikom. §§ 11-16. vere, in če so v njegovi zapuščini denarji iz javnih blagajn, uradni ali notarski spisi, državni ali cerkveni predmeti, tedaj ima občinski odpo¬ slanec denarje in papirje, ki imajo kako vrednost ali važnost, spraviti na varno (§ 6), če treba napraviti zapečatbo in takoj prijaviti naznanilo okrajnemu sodišču, ne da bi zapisal smrtovnico. § 11. Ako umrje človek vojaške podsod- nosti, tedaj občinski predstojnik redno nima sto¬ riti drugega, kakor smrt naznaniti najbližjemu vojaškemu poveljstvu, in, če bi bilo treba, zape¬ čatiti zapuščino ali pa začasno shraniti pokojni¬ kove stvari. 1 ) ] ) Glej opomnje pri § 86. zap. pat. § 12. Občinski predstojnik mora popolnoma zgotovljeno smrtovnico poslati okrajnemu sodišču in se ravnati po morebitnih kasnejših sodnih naročilih. § 13. Kadar nastopajo nedoletni, blazni, od¬ sotni ali sicer za imovinsko upravljanje nespo¬ sobni dediči, ali kadar polnoletni dediči ob za¬ pisu smrtovnice prosijo, da naj se zapuščina takoj inventira, in če le-ta tudi ni obsežna, naj občinski odposlanec, ne da bi čakal sodnega na¬ ročila, natanko zapiše stan imovine in dolga o zapuščini, naj da premičnine ceniti zapriseženemu izvedencu, naj ta spisek podpiše s privzetimi strankami, svedoki in izvedencem vred in ga pri¬ klopi smrtovnici z listinami, ki bi utegnile biti dokaz imovinskemu stanju. § 14. V stan imovine ni vpisati samo vseh oblek in opravnih kosov, gospodarskih predmetov, 7 obrtnih potrebščin, zalog in enako, temuč vpisati treba tudi gotovino, dragotine, terjatve, obligacije in pravice, v stan dolgov pa vse znane zapustni¬ kove dolgove z navedbo upnikovega imena, stanu in bivališča. Občinski predstojnik pa se nima baviti s cenitvijo nepremičnih posestev, temuč naj nepre¬ mičnine, če so, v inventuri le navede. Ravnotako naj občinski predstojnik ravna, če ga okrajno sodišče pozove posebej, da naj in¬ venturo obavi. Obrazec št. II. vsebuje vzorec zapuščinske inventure. § 15. Kadar občinski predstojnik ali njegov odposlanec na zaprosbo okrajnega sodnika opravlja dražbo premičnin, se ima držati v dražbenem (pro¬ dajnem) redu 1 ) od 15. julija 1786, št. 565. predpi¬ sanih obličnosti ter ima o vsem postopanju pi¬ sati natančen zapisnik po obrazcu št. III. Koncem zapisnika naj se zabeležijo troški, za katere naj se prilože dotične pobotnice in dru¬ gačna izkazila ter vsi spisi naj se potem s čistim izkupilom vred brez predložnega poročila pošljejo okrajnemu sodniku. Ta dražbeni red glej za tem ukazom. § 16 . Ako bi se ob uradovanju, navedenem v §§ 4—15., pokazale težave, katerih bi občinski predstojnik ne mogel odpraviti, ali, če bi sicer nastale nepričakovane ovire ali pomisleki, naj ob¬ činski predstojnik preneha v izročenem mu ura¬ dovanju in naj brez odloga to naznani okrajnemu sodniku, kateri mora takoj nadaljnje odrediti. 8 I. Navodilo obč. predstojnikom. §§ 17-18. B. V varstvenih in skrbstvenih stvareh. § 17. Dolžnost občinskega predstojnika je dalje, da dotičnim osebam vroči po okrajnem sodniku doposlane varstvene in skrbstvene de¬ krete, da le-te s podanjem roke vzame v ob¬ ljubo zaradi njihovih v dekretu izraženih dol¬ žnosti, da storitev obljube na dekretu potrdi in da po obrazcu št. IV o tem sestavljeni zapisnik vpošlje okrajnemu sodišču. 1 ) ') Občinskim predstojnikom naj se za uradovanja, preizročena jim v zapuščinskih, varstvenih aii skrbstvenih stvareh za primere, v katerih smejo sodni uradniki za¬ htevati dnino in potnino, prizna hranščina po 2 gold. konv. kova (4 K 20 h) na dan, katere likvidacija in izplačilo se ima opraviti po splošnih predpisih, veljavnih za troske v nespornem sodstvu. (Kp. prav. ministra 22. junija 1852, š. 8089.) C. Ob vročbah. § 18. Občinski predstojnik ima dalje skr¬ beti za vročbo 1 ) tistih sodnih rešitev in povabil, ki jih v civilnem in kazenskem postopku od sodišča dobi z vročilno polo ter ima v to nasta¬ viti zanesljivega človeka. h Določila o teh vročbah imajo §§ 360 in naslednji opravilnega reda, ki so za občinske vročevalce natisnjeni tudi v posebni knjižici. § 17. Nesporni postopek je to odredbo razveljavil. Usr. 30. dec. 1899, š. 10.412, Budw. 13582. Vendar se po tej odredbi ravna še večina sodišč in občin ter je pravo¬ sodno ministrstvo izpravljen obrazec št. IV potrdilo z razpisom 15. jan. 1901, š. 24532. Smrtovnica. 9 Obrazec št. I. (§ 50 zapuščinskega patenta), kakor se rabi sedaj in ga je pravosodno ministrstvo potrdilo z razpisom 15. prosinca 1901, š. 24532. Uradni obrazec (F.) 4. v ne¬ spornih stvareh. Smrtovnica. 1. Ime in priimek zapustnika: 2. Opravilo: 3. Starost: 4. Vera: 5. Družinski stan; samski, oženjen, vdovski, sodno ločen: 6. Domovinstvo, državljanstvo: 7. Redno domovališče; stanovanje: (Pri osebah, ki so v varstvu ali skrbstvu, treba navesti sodišče, katero je umrlemu postavilo varuha ali skrbnika, ali pri katerem teče ta postavitev; dekret' o postavitvi se ima priložiti.) 8. Dan in kraj smrti: 9. Zapustnikov zakonski drug: 10. Ime in priimek, stan, starost in bivališče polnoletnih otrok in polnoletnih potomcev, stopivših na mesto že umrlih otrok: 11. Ime in priimek, starost, opravilo in bivališče nedoletnih otrok in nedoletnih potomcev že umrlih otrok; ali pri¬ čakuje ostala vdova morda rojstvo otroka; ali nastopa za nedoletne otroke že zakonit zastopnik, ali kedo se za to službo nasvetuje, zlasti ali hoče vdova umrlega pre¬ vzeti varstvo, in kedo se nasvetuje za sovaruha. 12. Ime in priimek, stan, starost in bivališče ostalih naj¬ bližjih sorodnikov in oporočnih dedičev: 13. Ali je kaj oporoke, kodicila, dedinske pogodbe, daritve ali ženitnega pisma, in kje so te listine: 14. Ali, od katerega sodišča in komu je bil umrli postavljen za varuha ali skrbnika in kje je dekret o postavitvi: 15. Ali je umrli vodil račun o uradnih denarjih, ali dobival prejemke iz kake javne blagajnice ali iz kakega javnemu nadzoru podvrženega zaklada: 16. Ali so v zapuščini predmeti, zastran katerih je treba kakega posebnega naznanila, in kaj seje ukrenilo ž njimi: 17. Ali je kaj imovine, iz česa obstoji ista približno (hra¬ nilne knjižice tudi z imenom zavoda in s številko), v čigavih rokah je in kaj se je ukrenilo v njeno zavaro¬ vanje; ali, pri katerem zavodu in komu v prid se je bil zapustnik zavaroval za primer smrti: Kraj in čas zapisa za mrličem: Podpis prič in stranek: Podpis sodnega odposlanca: 10 Inventar. Obrazec št. II. k § 14. Inventar ki se je danes na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem sestavil o zapuščini dne 10. julija 1909 zamrlega Janeza Kastelic-a, posestnika v Kandiji št. 16. Inventar. 11 St. lin 2 St. 3 St. 4-10 Nepremičnine: Hiša št. 16 z vrtom v Kandiji. Po izpovedbi vdove se je baje pred par leti sod. cenila v neki izvršbi. Travnik v delu „pod hosto“, ki meri 1 ar 87 m 2 , zapustnik ga je kupil leta 1890 za 650 K, travnik v istem delu, v velikosti 5 arov 92 m 2 , tudi tega je zapustnik kupil leta 1890 za 1500 K. Dotične kupne pogodbe se prila¬ gajo pod 1) in 2). _ Vsota cenilne vrednosti premičnin . . Dolgovi: Glasom zemljiškoknjižnega izpisa pod 3) je na zapustnikovi hiši zastavopravno vknji- žena terjatev Antona Gačnik-a, peka v Ru¬ dolfovem iz zadolžnice 3. decembra 1892 v znesku. s 5 °/ 0 obrestmi vred. Od te vsote ni plačati nobenih zaostalih obresti. Zapustnikova vdova izkaže s pobotnicami pod 4) —10) bolniške in pogrebn e stroške skupaj Vsota zapuščinskih dolgov . . Cenilec Peter Rezelj zahteva cenilnino 6 K. K 1240 2000 300 I 18 2300 Kandija pri Rudolfovem 28. julija 1909. + Ana Kastelic podpisal Matija Klepec priča. Josip Kušljan občinski svetnik. Pran Kastelic. Peter Rezelj cenilec. Srečka ljubljanskega mesta št. 12438 a 100 K je v moji hrambi. Josip Zorec župan. 12 Dražbeni zapisnik. Obrazec št. III. k § 15. Dražbeni zapisnik, sestavljen dne 13. avgusta 1909 pred občinskim svetnikom Josipom Kušljanom vsled dopisa c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem od 2. avgusta 1909 op. št. A 204/9. 2 Izklieevalec zahteva za svoj trud pri dražbi, ki je trajala 2 uri, znesek 12 K. Izkupilo se jo v zmislu dopisa c. kr. okrajnega so¬ dišča v Rudolfovem, z dne 2. avgusta 1909, izročilo udovi proti pobotnici št. 2. V Kandiji pri Rudolfovem 13. avgusta 1909. Fran Kastelic, varuh nedoletnega Josip Kušljan Antona Šimca in sodedič. obč. svetnik. Peter Rezelj, cenilec. Dopis obe. predstojništvu. Zap. o obljubovanju. 13 Obrazci št. IV. k § 17, sedaj F. 53. Občinskemu predstojništvu v (na). z zaprosilom, da po vsebini niže pripravljenega zapisnika .zaobljubi, storitev obljube potrdi na pri- dejanem dekretu, dekret izroči in sestavljen zapisnik vpošlje semkaj. C. kr. okrajno sodišče .odd. . . Zapisnik o obljubovanju zapisan pred občinskim predstojništvom .... dne . . . . Zglasil se je gospod.in izjavlja, da sprejme po c. kr. okrajnem sodišču.izročeno mu službo varuha — sovaruha — skrbnika detetu ..... po pokojnem., ki je je rodila izven zakona. Isti stori obljubo s podanjem roke ter prevzame po c. kr. okrajnem sodišču o postavitvi za to službo vposlani dekret, na katerem se je potrdilo, da je storil obljubo. Podpisi: C. kr. okrajnemu sodišču .... nazaj. Občinsko predstojništvo . . . ., dne .... 14 II. Red za javne dražbe. §§ 1-8. II. Red za javne dražbe. Dražbeni red, omenjen v § 272 zakona o postopku v nespornih stvareh je dražbeni red od 15. julija 1786, št. 565 zjz., znova objavljen z de¬ kretom dvorske pisarne od 14. septembra 1815, št. 101. zpz. § 1. Brez oblastvenega dovoljenja se ne sme javno dražbati ničesar. Za sodne dražbe je tako oblastvo sodišče; za druge je pa politično oblastvo. § 2. Ob sodnih dražbah, ki jih provzroče sporne stvari ali konkurzi, se mora najnatančneje ravnati po sodnem in konkurznem redu. Dražba se mora najprej razglasiti (oklicati) v novinah ali razglasilnih listih, ali pa, kakor je razglašanje sicer v navadi, ter občinstvu se mo¬ rajo naznaniti dražbeni predmeti, njih vrste in tudi kraj, dan in ura dražbe. § 3. Če so stvari mnogo vredne, treba njih bistveno kakovost kratko opisati. Za nepremič¬ nine treba objaviti, kje se pred dražbo lahko ogledajo dotične listine. § 4. Ob takih primerih treba oglas opraviti vselej v času, ki je za stvar primeren. § 5. O premičninah, knjigah, različnem vinu, sodih in enakih dražbi namenjenih stvareh, ki se¬ stoje iz več kosov, se ima napraviti zaznamek, ki naj ima dva razpredela, enega za cenilni, drugega za prodajni znesek. Vsak kos imej svojo številko, da se pre¬ prečijo kake zmešnjave. 15 Ta zaznamek naj se objavi občinstvu, in dražba naj se po vrsti številk. Ko bi se katere po vrsti dražbane številke ne prodale takoj, tedaj se morajo izklicati še enkrat tisti dan koncem dražbanja, ali pa prihodnji takoj ob početku. § 6. Pri vsakem dražbanju mora biti obla¬ stveni komisar (odposlanec), če policijsko oblastvo ni posebej dovolilo, da komisarja ni treba. § 7. Komisarjeva dolžnost je, da opozarja na vse, kar se ob dražbanju dogaja. Njegova skrb je torej, da se s kupci občuje dostojno, da se navzočim na zahtevanje z umestno pazljivostjo izkaže blago, ki je v dražbi, in da se voljno daje potrebno razjasnilo; da med izklicevalcem in kupcem ne nastane kako tajno sporazumljenje, niti kaka pristranost; da se kosi večje vrednosti ne dražbajo o nepravem času, temuč, da se, kolikor je to moč brez pretrganja vrste po številkah, ravna po šte¬ vilu kupcev, in da se vse proda po kolikor moč najvišji ceni. Izklicevalcu tudi nima dovoliti, niti, da bi s kupci samovoljno sklepal kup, niti da bi jih pre¬ hiteval; tudi ima med kupci preprečiti vse prepire. Končno naj sploh pazi, da ide vse v redu in da se izpolnjuje vse, kar je tu predpisano. § 8. Ako se dražbajo nepremična zemljišča, pravice, svoboščine, dohodki, podjetja, dobave itd. ali v prodajo ali v zakup, mora komisar ali sam § 8. Prostovoljna javna dražba nepremičnin (zemljišč), ki se izvrši brez sodnega sodelovanja, ni veljavna. 2. julija 1908, Rv VI 245/8, Slovenski Pravnik 1908/301. 16 II. Red za javne dražbe. §§ 9-17. pisati ali paziti, da se pred njim piše pravilen in natančen dražbeni zapisnik, kateri je treba z vsemi prilogami pridejati poročilu, ki ga je napraviti. § 9. V ta zapisnik treba vpisati dražbi do¬ ločene predmete, one, ki se zglase za kupce ali zakupnike, in pogoje, s katerimi se ima skleniti prodaja ali zakup. § 10. V tem zapisniku treba tudi zabeležiti zaporedno poviševanje dražbanj, posebno pa naj- viši ponudek in najboljši ponudnik mora zapisnik podpisati sam. § 11. Pri dražbah ima izklicavati pooblaščen izklicevalec; izklicevalec mora biti poštenjak in mora od oblastva imeti pravilno pravico za iz- klicavanje, oblastvo ga tudi mora vzeti v pri¬ sego in dolžnost. Na izklicevalčevo ravnanje se mora paziti na¬ tanko; takoj bi se moral odstaviti od službe in moralo bi se izreči, da za izklicevanje ni več sposoben, če bi se pregrešil proti le-tem pred¬ pisom. § 12. Izklicevalec dobiva za vsak cel dan 3 golči. (6 K 30 h) za vsakega pol dne ali za še krajši čas 1 gold. 30 kr. (3 K 15 h). Razun tega plačila ne sme terjati ničesar z nikakim izgovorom. § 13. Ob izklicevanju se izklicevalec nima ravnati po nobenih osebnih ozirih, ne sme niti skušati, da bi komu kaj naklonil zaradi posebne nagnjenosti ali drugih namenov, niti ne sme ka¬ kemu navzočemu braniti, da bi ponudil koli¬ kor hoče. 17 Prepovedano je tudi, da bi si izklicevalec kupil kateri od kosov, ki so v dražbi, ni na svoje ni na drugo ime, ali da bi si jih prilastil drugače. § 14. Ob izklicu se mora dražbeni kos po¬ kazati, imenovati, ter povedati mu je določno ceno. Pri stvareh večje vrednosti, kakor nakitu, biserih in drugih dragotinah, naj se kupcem da nekaj minut v prevdarek. Ako bi se ne dobil noben kupec, naj se pa, da bi se dražbanje ne zatezalo, izklicani kos za¬ časno dene na stran, da se nadaljuje izklicavanje drugih kosov. § 15. Enako se mora postopati ob izklicu nepremičnih ali takih stvari, kakor so se nava¬ jale v § 8., ker jih pa ni moč pokazati, se mo¬ rajo vsaj označiti razločno. § 16. Kadar se po izklicu za izdražbani kos dajejo ponudbe, mora izklicevalec znesek določno ponavljati trikrat z navadnim pristavkom: prvič, drugič in tretjič. Ta trikratna ponovitev naj se ne vrši s pre¬ veliko naglico, in bodi posebno zadnjikrat po ne¬ koliko daljšem prestanku, tudi se z najboljšim ponudnikom skleniti ne sme, dokler ni zadnji klic končan popolno. Po zadnjem klicu potrdi izklicevalec skleneni kup po vdarcu z lesenim kladivom. § 17. Vsaka nova ponudba, ki se je po¬ dala med prvim in popolno končanim tretjim 18 II. Red za javne dražbe. §§ 18-22. klicem, se mora vedno ponavljati in izklicevati, kakor je povedano v prejšnjem paragrafu. § 18. Pri javni dražbi ni dopustna nobena prednostna in nobena utežna pravica. Sleherni, ki sme dražbano blago posedovati, lahko med izklicevanjem ponudi kolikokrat in kolikor hoče. Pač pa ne sme nikdo dražbene stvari grajati, so- ponudnike v ponudkih strašiti, ali kakorkoli ovi¬ rati, da bi kedo oddal više ponudke. § 19. Razen v slučajih, označenih v sodnem redu, se ne sme oddati ničesar pod cenitvijo ali pod določenim izklicnim zneskom, ako tega ni posebej naročilo oblastvo, ali dovolil lastnik dra- žbanega blaga. § 20. Vse, kar se na dražbi kupi, se mora plačati takoj v gotovini, prodanega blaga se pred plačilom v gotovini ne sme izročiti nikomur. Če bi bilo pa zaradi jako visoke kupnine ali drugih važnih okolnosti s kupcem treba kake posebne uravnave o načinu in času plačila ali zavarovanja, se pa s potrebno opreznostjo lahko ukrene, kar je treba. § 21. Kadar je ob kupu ali zakupu pogojena kaka osebna kakovost najboljšega ponudnika, se mora ta ponudnik ali pooblaščenec, ki se je zglasil v njegovem imenu, izkazati s tem, da vloži pi¬ smeno pooblastilo. § 22. Da se preprečijo vse zmote, mora kupec premične stvari, in pa dragotine, pohišje in vse druge premičnine, ko je bil položil kupnino, takoj prevzeti in spraviti z dražbališča. III. Odstotek za uboge. 19 III. Odstotek za uboge ob prostovoljnih dražbah. Po dvor. dekretu od 25. aprila 1812, zjz. 987, dekretu dvor. pisarne od 24. marca 1837, zjz. 187, minist. ukazu od 20. avgusta 1855, dz. 146. in drugih predpisih znaša odstotek za uboge ob pro¬ stovoljnih dražbah: za mesto Dunaj in za kraje, spadajoče k dunajskemu ubožnemu okraju, po 2%, v Avstriji nad Anižo in pod Anižo, v Čehih, v Galiciji in Moravski, na Pri- Odstotek za uboge. 1. O zahtevku na plačilo odstotka za uboge niso pristojna sodišča. 12. marca 1895, š. 2836, Zb. 15433. 2. Odmeriti odstotek za uboge imajo politična obla- stva. Rus. 9. dec. 1886, š. 3287, Budw. 3291. 3. Za plačilo odstotka za uboge je odgovoren pro¬ dajalec. 30. avg. 1887, š. 9939, Zb. 11725. 4. Advokat ne jamči za plačilo odstotka za uboge pri dražbi, ki jo je zaprosil za svojega pooblaščenca. 30. ju¬ nija 1870, š. 7484, Zb. 3824. 5. Plačilna dolžnost ni navezana na okolnost, da se je dražba dovolila pravnoveljavno, niti na to, da se je ravnalo po predpisih dražbenega reda. Rus. 18. maja 1893, š. 1749, Budw. 7271. 6. Odstotka za uboge ni plačevati: o otujitvah (prodajah) po ofertu. Rus. 7. maja 1880, š. 862, Budw. 776; — o dražbah neoddajnih posestev po železnicah. Rus. 26. aprila 1893, š. 1490, Budw. 7228; — o javnih dražbah imetnikov zastavljalnic. Rus. 9. nov. 1893, š. 3694, Budw. 7505. 7. Odstotek za uboge treba tudi odmeriti: če je bil kupec solastnik. Rus. 19. jun. 1885, š. 1680, Budw. 2622; če si je prodajalec pridržal odobritev po- nudkov in se je kupna nagodba izgotovila še le kasneje. Rus. 20. marca 1885, š. 756, Budw. 2464. 8. Odstotek od dražbe v gozdu stoječih dreves pri¬ pade občini, v kateri je bila dražba. Rus. 12. okt. 1887, š. 778, Budw. 3696. 20 morskem, Šlezkem, S o 1 n o graš k e m, Šta¬ jerskem in Tirolskem s Predarlskim 1% od izkupila, ki se ima oddati krajevnemu ali skupnemu ubožnemu zakladu. Posebni predpisi o tem so: za Avstrijo pod Anižo razen Dunaja v zakonu 13. okt. 1893, dež. 53; za Kranjsko v deželnem z. 28. avg. 1883, dež. 17, § 31, št. 3; za Moravsko in Šlezijo v ukazu 6. okt. 1889, uk. 57; za Češko v ukazu 25. nov. 1889, uk. 58; za Tirolsko v ukazu 16. novembra 1864, š. 10085; za Solnograško v ukazu 4. dec. 1873, š. 14574. = Vsebina knjige „Zakoni o javnih knjigah 11 = (V. zvezek Pravnikove zbirke). I. del A. Stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Za¬ znamek zak. predpisov. — Občni zakon o zemljiških knjigah. — Navodilo (instrukcija) k temu zakonu. — Pristavek v knjigi po¬ zvanih zak. določil. — Zakona 6. febr. 1869, dz. 18 in od 11. maja 1894, dz. 16. — Zakon o izpravi javnih knjig. — Predpisi o osnovi novih zemljiških knjig za: Koroško, Goriško in Gra¬ diško, Istro, Kranjsko in Stajarsko. II. del (B). Stvarno kazalo. — Zaznamek zakonov; razpisov itd. — Železniške knjige. — Rudniške knjige. — Konverzija hipotečnih terjatev. — Pristojbinske olajšave ob konverziji novčnih dolgov. — Predpisi o zastavnih listih. — Melioracijski zajmi. — Olaj- šila ob vpisu ali izbrisu knjižnih pravic. — Radicirane obrti. — Predpisi o cerkvenih posestvih glede javnih knjig. — Delitev dedine pri srednjih kmetijah. — Razdelba in uredba skupnih zemljišč. — Komasacija zemljišč. — Arondacija gozdnih mej. — Zemljiškoknjižni predlogi, sklepi, vpisi. — Njih kolkovnina in vpisnina. — Različni predpisi za javne knjige in hipoteke. — Dodatek k agrarnim zakonom. Ker so popolno pošli posebni odtisi iz II. dela: »Železniške in rudniške knjige. Vzorci zemlj. predlogov, sklepov in vpisov« in ker je le še malo odtisov »Predpisi o konverziji hipot. ter¬ jatev«, se oddaje označeni II. del (B), ki je popolno samo- stalen, sedaj tudi sam. To velja tudi o I. (A) delu; cene so razvidne na drugi strani. Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko) je za društvo »Pravnik« v Ljubljani uredil ter se dobivajo pri njem in pri knjigotržcih naslednje pravne knjige: a) knjige slovensko: 1. Civilnopravdni zakoni, z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, nad 900 strani, vez. ii K 8'—. 2. Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom zal. 1906—1909 KI'20. 3. Odvetniška tarifa od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, dolo¬ čila o rabi slovenskega in hrvat. jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. k K 180. 4. Nova odvetniška tarifa od 3. junija 1909 z alfabetnim stvarnim kazalom K —'80. 5. Nova odvetniška tarifa v obliki plakata za na steno K — '80. 6. Zakoni o javnih knjigah, 1. in II. del vez. & K 6 —. 7. Zakoni o javnih knjigah, 1. del vez. k K 3 20. 8. Zakoni o javnih knjigah, II. del vez. k K 3 20. 9. Tabela o zemljiškoknjižni kolkovnini K — 60, 10. Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek »Pravnikove« zbirke), preko 40 pol, vez. k K 7'—. 11. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili a K —'40. 12. Pristojbinske olajšave ob konverziji hip. terjatev, a K —'80. 1 3. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč, k K 2 —. 14. Predpisi o obrambi poljščine, k K —'80. 15. Kazenska določila iz teh predpisov, k K — '20. 16. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih no¬ tarskih spisih, & K —'80. 17. Navodilo občinskim predstojnikom za izročena jim sodna opravila, k K — 40. b) knjige hrvatske: 1. Zakoni o javnim knjigama I. dio (A), vez. k K 3 60. 2. Zakoni o javnim knjigama I. dio sa II. dijelom (slovenski), i— ukupno vezano a K 6 —. i 3. Zakon o dozvoljavanju prijekih puteva, satumačem k K — ‘40. tT Tabela o zemljišničkoj biljegovini, k K — 80. 5. Jezikovna naredba za Dalmaciju od 20. aprila 1909, k K — 08. Društvo »PRAVNIK« v Ljubljani izdaja mesečnik »SLOVENSKI PRAV¬ NIK«, v katerem so slovenski in hrvatski članki pravne vsebine; list stane 10 K na leto. Isto društvo je izdalo še naslednje slovenske pravne knjige: Kazenski zakon, uredil dr. J. Kavčič, vez. K 6'—. Kazenskopravdni red (postupnik), Dr. J. Kavčič, vez. K5'60. Izvršilni red (ovršni postupnik) uredil Iv. Kavčnik, K 7'—. Ta dela se naročajo pri »Pravniku« in pri knjigarjih. Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnem povzetju, tako da se k navedenim cenam prira- čunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali v poštnih znamkah.