Masina o_j€fla hroii čioveko. ČloveSki duh neumorno raziskuje in snuje. Kar j. iznašel učenjak ali tehnik, to izkoriš.ufj. gospodarstve_ik. Od leta do leta, od meseca do meseca se mamnožujejo stroji, ki se jih poslužuje pbrt, indu&trija in zadnji čas tudi poJjedel.tvo. Ti stroji se stalno spopolnjujeijto, popoln.jši izpodrivajo manj popolnega in manj uporabljivega. Stroj izpodriva stroj, pa tudi človeka! To izipodrivanje ni nobeno zlo, če ga Sposmatram. iz stališča napredujoče tehnike in vedno bolj naraščujoče goepodar.ke proizvodnje. Čim bolrše kak fttroj dela, čim več in čim naglejše proizvaja, tem boljše je t« _a g<__p.dar stvo f>o.aineZiiii_OY ifl tudi cel.ga naroda. .Usodnejše pa je to izpodrivanje, če se vrši ne samo med stroji, temveč med etroji in l^iudmi. Čim več »trojev in Cim popolnejši so, tem manj je treba Ijudi pri proizvajanju pridelkov. Tako je postal v modernem goapodarstvu Btroiji najhujši konkurent .l.veka. V naelednjem nekaj številk kot dokaz _a ito. Indusirija. Poglejmo nemško industrijo. V Porurju sta bila v težki industriji, n. pr. pri pridelovanju premoga leta 1913 samo dva odstotka mehanizirana (samo 8 strojem proizvedena), leta 1927 pa 87%. Na Angle.kem se je ta odstotek povl.al od 19 na 70. S tem je t_di nara&La količina izdelkov. V PorenijU je ena delovna šihta leta 1913 pridelala .43 kilogramov, leta 1928 pa 1191 kilogramov. Drug primer iz jeklarnic: Thussenova jeklarna v Hambornu je nekdaj z 10.000 delavci proizva>la 75.000 ton jekla, danes z 9900 delavci 170.000 ton. Skrajšal se je tudi čas izdelovanij,a. Tako ge n. pr. v izdelavi žeJezniških blagovnih vagonov danes v B do 4 urah izdela toliko, za kar se je prej rabilo 24 dni. Poijedelstvo. V dokaz hočerao navesti številke iz države, kjer je poljedelstvo najbolj in"dustrijalizirano, to so Zedinjene države Beverne Amerike. Tamkaj je bilo leta 1918 v uporabi samo 80.000 traktonjev, leta 1929 pa jih je bilo 852.000. S trakiorji se orje, in brana dvakrat tako hltro kakor s konji. Še več človeške in Živalske silo prihrani kosilno-mlatilni Btroj, ki potrebuje ?a svoje delo komaij _.sti, odnosoio peti del časa, ki so ga potrebovali prejšnji stiroji. Tako se 61ovek in njegova moč in njegovo delo vedno bolj izpodriva lz poljedelstva. Čeprav se je ipovršina obdelane zemlje razširila od 300 mili|>nov na 353 milijonov oralov, je 4 milijone ljudi zgubilo posel in zaslužek v poljedelstvu ter so odšli v me.ta, kjer _o pomnožili število proletarijata. V Ameriki je potreben samo edem delavec ob času žetve za 60 hektarjev, med letom na 300 hektarjev, v naših krajih pa je za to treba dvaijisetkrat toliko delavcev. Posledica raztolmačenili razimer v Ameriki je, da so prideioValni štroški pšehice padll za 9 do 14 odstotkov. Naši kraji niso več sposobni vzdrževati konkurence ameriškega žita. Ne samo kapiializem, tudi socializenf to podpiia. Stroj, ki bi moral biti človeku v pod-< poro, mu je postal najhujši tekmec, kl mu odjeda kruh. Čim ve. je in čim po< polnejših etrojev, tem manj ljudi naiJK de zaslužek v industriji, obrti in tudl poljedelstvu. V tem tiči eden poglavit-j nih vzrokov rastoče breziposelnosti, Ril se pojavlja zlasti v industrijskih državah. Ni pa samo brezsrčni kapitalizem,' ki se iposlužuje stroja, da si zasužn.j_ človeka, tudi sociljializ.m in boljšeMi-! zem vršita isti način proizvajanjaJ Zmerjata kapitalizem, da je krut prot* delavcu, ravnata pa ravno tako kakor^ 4ebi_ni kapitalizem. Ruski boljševiki,,! ki hočejo ures-ničiti &ocijalistično drža-| vo, naročajo pri evropskih in amariš-' kih kapitalistih stroje, ki imajo namen,' pove.ati produkcijo, število zaiposlenili delavcev pa znižati. Čim bolj se Ru»ij_ industrijalizira, tem bolj tam raste število ljudi brez dela in jela. In boljševiki industrijalizirajo vse, tudi poljedelstvo. Kmetski domi so izglnili ter morali napraviti prostor fabrikam žita. Največja takšna fabrika je na Kavkazu, ki obsega 62.000 hektarjev obdelovaln. zemlijie. Koliko kmetakih delavcev je bilo potrebnih In koliko časa so morall delati, da so zorall im obsejali to zemljo. Boljševiki so naročili 460 traktorjev, potrebno je bilo samo 2500 delavcev, in vsa ogromna _emljiška ploskev je bila zorana in obsejana. Ruski kmet, delavec, dekla in blapec pa n& najde dela in hodi okoli razcapan in gladen. Tako sl socijalizem in kapitalizem podajata roke, dajaijioč prednost mašmi ter odrivajoč človeka od d.la ir zaslužka.