r PavSaBstf ffrstifeo st cSrSavE SHS- 1«. številka V Ljubljani, dne 28. julija 1921. * VIB. letoV DoUvec izhaja vsak drug potek i datumom naslednjega ilna. — Naročnina za celo ieto K 32'—, ra pol leKi K16--, za četrt leta K 8 Posamezna številka SO vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSljatve naarednižtvoin npravništvo LJabljana, Šelsnborgova ■lita S te v. 8. n. nadstr. Telefon 2t 225. Rokopisi se ne vračajo, —v Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si« cer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat. — Za razna izjavcitd. stane mm vrstica K T— Reklam, so pošt. nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo Strokovne organizacije — ali anarhosind* kalizem ? Razlika med sindikalno in strokovno organizacijo je v tem. da strokovna organizacija organizira člune po strokah ne slede na njihovo politično prepričanje, strokovna organizacija prepušča politične boje političnim strankam, dočim se sama boiu.ic za gospodarske koristi svo-,»•! članov. Sindikalna organizacija pa ho-'-e opraviti kar vse sama s takozvano direktno akcijo. Praksa je pokazala, da sindikat v modernem razrednem boju nc vzdrži. Na 1'rancoskem, v Italiji in Španiji so delavske sindikalne organizacije samostojno in ločeno organizirane od strokovni it organizacij. Dve desetletji uče Predstavniki teh sindikatov teorijo direktne akcije. Vse pa. kar so dosedaj prt-ČPli. ie vselej skrahiralo. tako da igrajo ti sindikati le še podrejeno, vlogo. Strokovne organizacije v teh deželah, kt so •>ile ustanovljene zaradi tega. ker sindikati svoje naloge niso izvršili, so si v kratkem Času pridobile delavsko zaupa-stv ^S-e važnejše postojanke so delav-c. V., ^iborile strokovne organizacijo in druži« So pr's,l-ieni v vsal.sovražnika«. kakor pa nikjeT, Kakor stvari stoje danes pa ne more iti več tako uaprei Vodstvo teh tovarn nima nobene gotovosti, kdaj jim bodo iz Belgrada zavili vrat. Ta negotovost se kaže že tudi ,v vsem obratovanju. Tovarna dela tolika da ne zaspi. Surovine se sproti nakupujejo. mesto da jih je v zalogi. Vsled tega odklanja tovarna tudi marsikatera naročila- Skratka, cel obrat stresa mrzlica. Kot posledica tega je smatrati tudi beraške plače delavcev. Logično je. da delavci beže, nekateri v Nem. Avstriio. drugi v Nemčijo in to zlasti dobri delavci, kateri dobe v tujini primerno eksistenco. Dejstvo je. da je izučenih delavcev vedno manj, čeravno jih nismo imeli nikdar preveč. Če bo šlo tako naprej, bomo Imeli kmalu nov vzrok za krizo v industriji — pomanjkanje izučenih delavcev. Morda bo ta vzrok najtežjo odpraviti? Naši zaupniki. Stara, naredba deželne vlade za Slovenijo določa, da morajo biti v vseh obratih tudi delavski zaupniki. Kaj naj ti zaupniki počno, kako daleč sega njih delokrog. tega naredba ne pove in tudi nobena kasnejših naredb ni načela tega vprašanja. Zato imamo obrate, kjer podjetnik zaupnikov niti ne pozna. Imamo obrate, kjer se podjetniku samo zdi. da ima delavstvo v obratu tudi zaupnike. Od nekdaj so se že trudile strokovne organizacije, ustvariti vez med organizacijo in delavstvom v obratih potom inštitucije. ki nai je imela v glavnem one naloge. ki jih določa nemško-avstriiski za-kpn obratnim svetom. Mesto: korak naprej, pa smo napravili pri nas dva koraka nazaj. Pomena zaupnikov se nismo zavedali. sistema zaupnikov nismo izvedli, stari, kratki naredbi deželne vlade nismo vdahnili življenja. Zato imajo v Nemški Avstriji danes že zakonite obratne svete, pri nas niti zaupnikov. Par splošnih besed o pomenu zaiupnl-ške organizacije in pomenu obratnih svetov. Najvažnejši problem, ki ga je spravila na dnevni red revolucija, je problem socializacije narodnega gospodarstva. Problem, da naj sledi političnemu osvo-bojenju tudi osvobojenis na gospodarskem polju. Problem, da naj razpolaga z delavno silo odslej celokupnost delavnih slojev in ne več samo peščica kapitalistov. Prehoda iz kapitalističnega gospodarstva v socialistično gospodarstvo pa ne napravimo z enim samim korakom. Izpolniti moramo vso polno predpogojev, da bomo napravili ta prehod brez škode za celokupnost. In eden 'važnih predpogojev .je Izklesana Inštitucija obratnih svetov. Temeljna misel tega zakona je ta. da naj se izvede tovarniška ustava na ta način, da do moglo delavstvo, zaposleno v tovarni prevzeti hrez bistvene škode za obrat In nemoteno obratovanje — soupravljanje podjetja in soodločevanje v podietju. To je glavna naloga obratnih svetov in v nič manjši meri tudi zaupniške organizacije. Pa pustimo to glavno nalogo za danes na strani in preniotrlmo vse tiste ne-številne. davno nove, za eksistenco delavstva važne manjše naloge, ki Jih naj vrši zaupnik, obratni svet v tovarni. Zaupniki so interesni zastopniki delavstva. Zaupniki naj posredujejo v vseh sporih med delavstvom in podjetjem. Kdor dela v obratu, ve. koliko sporov se dnevno poraja, ve, da je mnogokrat brezpomemben spor med delavcem in mojstrom povod, da zleti delavec na cesto, in si mora iskati zopet dela. Spot. ki bi ga mogli in morali poravnati, preprečiti zaupniki. Vse polno je prilik, da blagodejno posredujejo zaupniki. S posredovanjem chraniip delavcu zaslužek, četudi trd in pičel, tovarno pa obvarujejo lahko velike škode, Prj nas so znali podjetniki Pri svojih kalkulacijah, poštenih in nepoštenih početjih eliminirati vpliv zaupnikov. Dvojna ie škoda za delavstvo: Prva škoda je ta, da ie izročeno delavstvo, zaposleno v obratu na milost in nemilost volji in nevolji 'podjetnika, deTovpOTe flittfojstfoV. Draga škoda pa ie ta, da je s tem zrušena tista brezpogojno potrebna vez med strokovno organizacijo In delavstvom. Imamo podružnice osr. društva. Toda: vse podrobnosti. vse posebnosti posameznih obratov morajo imeti v evidenci zaupniki pri nas, drugod obratni sveti Začeli bomo boj za obratne snrete. Boj. ki ga bojevati moramo. Bol ki je ravno tako potreben in nujen, kot je boj za zvišanje ali reguliranje mezd. Mi hočemo stopati naprej, mi moramo naprej. Prvi predpogoj napredka pa je. izvedba zaupniškega sistema, in kot posledica tega: zakonito priznani obratni sveti. Danes reče lahko podjetnik Dri vsaki intervenciji s strani zaupnikov: prijatelji, to vas pa prav nič ne briga. In — zaupnik tega ne more ovreči z zakonom. Zakon mora očrtati delokrog zaupnikov. obratnih svetov, življenje zakonskim določilom pa moramo dati sami. Podlaga za enotno delo v strokovnih organizacijah. Ribič, ki želi vjeti sulca, ne bo deval na trnek mušice, temveč kri Če želi vjeti lipana, ga bo lovil na mušice, če želi organizacija pridobiti dobrih članov, jih ne bo pridobila s kričanjem, temveč s treznim delom. Tega bi se moral zavedati vsak naš zaupnik ob vsakem koraku, ki ga napravi. V tem oziru je bilo pri nas mnogo zagrešenega. Po prevratu so se zaleteli v naše organizacije mnogokrat elementi, ki nimaio z razrednim bojem nobene skupnosti. Zgodil se je slučaj, da so se v nekem kraju organizirali šoferji zato. ker iim delodajalec ni dal na razpolago automobila za privatne vožnje s prijateljicami Drugi so se organizirali zopet zato. da bodo v tovarni lažje postopali. Tretji so hoteli, da jih organizacija podpira Dri nacljonalnem hujskanju. Četrti so hoieli revolucijo — boj vseh proti vsem. čelo, vrsto novincev je prišlo v organizacijo, vsak pu je hotel doseči kaj drugega. Je-ii potem v taki organizaciji mogoče enotno nastopati? Ne’ — y vsaki taki organizaciji Pride prej ali sloj do razkola. Takoj že pri prvi akciji se pokaže, da je skupno delo nemogoče, ker vleče vsak na svoio stran. Iz navedenega sledi, da mora vsakdo, ki želi ustvariti enotno In bojazmožno organizacijo, organizirati člane na podlagi enotnega program«. Vsakemu delavcu, de želi vstopiti v naše organizacije, fe treba podrobno razložiti naš program, naše cilje in pot do njih. Če mu ta program ugaja, naj vstopi v organizacijo in naj pomaga bojevati se za skupno stvar. Ce mu na ne ugaja — naj gre! Ako bomo tako delali, bo zavladal v naših organizacijah kmalu najlepši rod. Organizacije se ne bodo po nepotrebnem cenile, bratomorni bol. katerega ic delavsjvo do grla sito. bo prenehal In to hočemo! Iz tobač. tovarne v Ljubljani Blagoslov alj prpkletstvo, Tobačno delavstvo 2e res ne ve, ali Je mlzerija. v kateri se nshaia, blagoslov, da tqkaj strada in na onem svetu uživa ali pa je izkoriščanje. Da je tobačno delavstvo slabo plačano, to ve vsakdo, razen našega vodstva in monopolne uprave. Pol leta smo se borili za zvišanje plač Izlepa ln Izgrda. KtmtttO »n« Pa pretelJ cela dva anarja dnevnem poviška. In jrlej! Skoro Istočasno so nam začeli odtrgavati po 6 in 9 K za neki državni konsum. ki pa še ne vemo. kje je. Vrhuteea je moka 1 K pri kiloK&mu dražja, milo. tobak itd., a pride še podraženje stanovanja. Vsaka temna hiknja se najmanj trikrat podraži, če računamo, vidimo, da smo v-osmih mesecih več izjrubili kakor pridobili. To nas vodi v propast. Blagoslov dela je postal delavcu prekletstvo: tisti, ki z delom vzdržuje človeško družbo, je iz nje izobčen. Tako hoče kapitalistična družba, proti kateri je posamezni delavec brez moč!. Tovariši in tovarišice, zakaj se ne oklenete organizacije, ki smo jo osnovali za celo državo? Le tako združeni bomo močni Prazne so besede za delavca: kdor prosi se mu da, kdor trka se mu odpre, mi prosimo in trkamo, pa ne dobimo nič. Združimo se. da bomo kaj veljali ! Vodstvo tobačne tovarne pa nujno oooaarjamo. da draginja narašča, da nam izoosluie najnujnejše dohodke. Tovarna ?ma velike zaslužke, hrane je dovelj. povejte. zakaj mora tobačno delavstvo stradati? »Akciioni* odbori, V št. 6 »Radničkega lista«, ki izhaja v Zagrebu, čitamo v nekem članku, ki razpravlja o razmerah v »Savezu Me-lalcev - kovinarjev« tudi pasus, v katerem pravi člankar, da bo izredni kongres 'kovinarjev sklican po akcijonih odborih v Belgradu. Zagrebu in v Ljubljani. Nas zanima predvsem ta »akcijoni« odbor, ki baje postoji v Ljubljani. Predvsem bi radi vedeli, kdo ie v tem odboru in kje le bil * odbor izvoljen. Cela zadeva diši po _ *cah. zato naj bodo sodrugi kovinarji Previdni, ter naj naznanijo vsako agita-cu0:. ki izhaja izven kovinarske organi- i podružničnemu odboru, 1 /«ru«učoi odbori pa naj nemudoma vse sumljive stvari sporoče centralnemu oaporu. kj ho ukrenil vse. da obvaruje organizacijo nr®di novim cepljenjem. Kovinam. Po triletnem trudapolnem delu se vam je posrečilo zgraditi organizacijo. ki ie danes vsaj za *n& bojazmožna. Proti razdiračem ne btpdit« Širokosrčni! Kdor razdira strokovno organizacijo, krade delavcu kruh iz ust. Kovjnarii, »ustite svojo Pest težko pasti! BoljSe ie odstranili eno sarievo qvqp. Kot pustiti, da se okužijo ooSteni ljudje. Proč z njimi! Delavci in delavke! ■7!ncw^en i® izšla PPV* štQvUka družinskega lista »Kres«, ki ima poleg lepih slik. povesti in p§smi. toliko poučne vsebine za delavstvo da ne sme manjkati v nobeni delavski družini. Naročnina je tako nizka. da jo lahko utrpi vsaka družina. Pokažimo enkrat tudi mi delavci, da cenimoizobrazbo iq ieDe kmige bolj kot zaduhlo gostilno in nabirajmo od hiše do hiše naročnike za ta Ust. ki stane za celo loto samo 80 Jv, za, pq1 leta 40 K in za četrt le.a 20 K. Naročnino pošljite z natiMim naslovom na »Upravo Kresg«, Ljubljana. Aleksandrova c#*ta s — Kdor nabere deset novih naročnikov ter pošlje .unravi naslove in denar bo dofeii Celo leto Ust zastonj. - Delavci in delavke vseh strok, naročite, čitaite in agitirajte za list. V izobrazbi je naša bodočnost! Mezdna gibanja. Stavka mizarskih pomočnikov traja že kakih 14 dni. ampak na vse pričakovanje delodajalcev delavstvo še ni upognilo izmozganega hrbta in ga tudi ne bo, ker kakor se nam zdi, hočejo gg. mojstri napraviti iz nas najpojcornejše sluge, češ, kadar bodo dovelj izstradani, pridejo sami in nas poprosijo za košček kruha. Pa gg. delodajalci tega ne bodo dočakali nikdar. njih up bo izginil kakor meglica v zraku. Gospodje, dovelj ste obogateli na naših žuljih, tudi mi imamo pravico živeti življenje človeka. Ml vam nismo krivi, da ste prevzeli delo Iz drugih pokrajin naše države na račun delavstva. Ste pač morali preje pomisliti, kaj čas lahko vse prinese. Sedaj ie Čas prepozen, bo že treba poseči globlje v žep in dati tudi delavstvu primerno življenje. Zakaj pa nam pravzaprav gg. delodajalci nočeio zvišati plač'-1 Nočejo zato, ker rabijo naše žulje za zabavo, izlete i. dr., ubogi delavec pa nai sedi pri fra-kelcu špirita, nezabeljenem krompirju, sočasno oa naj bo pokoren višji gospodi kakor afriški suženj. O gospodje, ti časi so minuli, tudi mi hočemo živeti. Na kratko naj še opišemo, kako žive naši gospodje in kako delavec. Delodajalcu ie treba za življenje, če ima ženo in dva otroka: za hrano dnevno najmanj 10(i K, letno je to 36.500 K. za obleko letno 10.000 K, za stanovanje 2000 K. služkinja ga stane 2000 K, zabava in drugo 4000 K. To bi bilo najmanj, kar porabi družina takega gospoda. Sedat pa si oglejmo delavca, ki zasluži na uro 7, 8, 9 v najboljšem slučaju 12 K, kar znese dnevno 96 K. Kako se izhaia s tako plačo, naj javnost sama presodi. Torej mislimo, da smo dovelj rokovali. Naša dolžnost ie. da se borimo za življenski obstoj sebe in svoiih otrok. Sodrugi-mizarji, vršite svojo dolžnost nanram organizaciji in samim sebi, Vztrajajte v tem boto za življenje! Naprej, organizirani mizarji! Lesni delavci, Črnomelj, Dne 8. avgusta t, 1. se bo vršil shod lesnega delavstva ob 10. uri dopoldne v prostorih g. VVeissa v Črnomlju. Ker Je dnevni red važen, se prosi polnoštevilne udeležbe. U mnl&rpke stroke. Podružnica Čevljarskih pomočnikov v Ljubljani Je imela dne 17, t. m. svoj ustanovni občni zbor. Debro obiskanemu zborovandu Je (ned dru. sim poročal sodr, Krajcar te Maribora, ki le poudarjal važnost, da se delavstvo zaveda svojih nalog. Kar le združeni sl moremo UvoJevat de lavske pravice. — V odbor so bUj nato izvolleni sledeči člani: predsednik Andrej V, namestnik Križaj Franc, blagajnik Matko Vivoda, namestnik Mencej Ivan, tajnik Franc Kutnjak, pregledniki Klaužar Ivan, Kosem Andrej. — Novi predsednik Je ob zaključku zborovanja pozivaj odbornike in zaupnike ter člane. naj gredo na vztrajno delo, de Re razijrl naša organizacija. Le z modno organizacijo se more vpdlfl uspešen boj zoper izkoriščevalce delavstva, — Zborovanje ie zelo tepo uspelo. Poživljamo VW člane, ta v to stroko spadajoče tovariše, da se v čim večjem Število prldruždo organizaciji. V boj za razširle-nje no5e organizacije! —- Novi odbor čevljarske P(WK>ČBl$ke organizacije. Dopisi. Nesreče v Jeseniškem plavžu. V ponedeljek, dne 18. julija ob 11. uri dopoldne ie težko pon&» srečil v valjarni na Javorniku predvaljavec sodr. Mohorič Jakob, star 57 let. Z žerjavom je pustil prenesti velik težak železni valjar v provizorič-! no stojalo. Na licu mesta sta se nahajala s. Mohorič in s. Bizjak Jakob, ki sta hotela z železnimi drogi valjar uravnati in v tein trenutku je zdrsnila veriga pri čemer je s. Mohoriča treščilo tako inočno, da so ga težko poškodovanega na križu, prsih m na roki prenesli v tovarniško bolnišnico. S. Bizjak Jakob pa je dobil lahko poškodbo na licu. Upati je, da kmalu okrevata. Pri Martinovih pečeh na Savi je težko ponesrečil s. Dobre Pavel, Sitar 32 let, še-le pred kratkim ponočen. Pri premikanju železnega voza, na katerem so tvz. težke železne tnulne, s katerimi se zalaga staro železo v topilne peči s strojem, je na eni strani zdrsnilo kolo iz osi, nakar je ena teh mulen padla na prsa s. Dobretu in ga pritisnila še k nasproti stoječim vozovom. Težka poškodovanega na hrbtu in celem gornjem telesu, po glavi in rokah, so prenesli v tovarniško bolnišnico. Baje bo s težavo še okreval. Čudnoi je, da more zdrsniti kolo z osi? Vodstvo naj b| potrebno ukrenilo, da se vozove večkrat pregleda ter bolje zavaruje, da se ne bodo dogajale pri tern delu vedno nesreče. Vse te nesreče ie pripisati malomarnosti vodstva. Nadalje je ponesrečil dne 20. julija s. Kopčar Franc ob 9. uri dot poldne. Pri prenašanju žice v obročih se mu .!« utrgala žala pri spolovilu in so ga v hudih bolečinah prenesli v tovarniško bolnišnico. S. Kopčar bo sicer kmalu okreval, najbrže pa ne bo mogel opravljati težkega deia. V tov. bolnišnici se nahaja nadalje še s. Srnak Martin, ki je bil zaposlen v Elektodni tovarni na Dobravi. Boleha na jetiki, nahaja se v bolnišnici že od 6. junija L L Upati je, da še ozdravi, osobtto, ker ima po njegovi izjavi dober tek in hrane ima dosti in dobro. Sicer je še nekaj sodrugov v tukajšnji bolnišnici. Vsi pošiljajo pozdrave onim na delu. Sodrugi in sodružice, ponesrečene in bolne sodrag« Vam priporočamo, da jih ob določenem času obiščete. — Zaupnik. Obrati Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Organizacija osrednjega društva kovinarjev m sorodnih strok v Ljubljani je po nalogu članstva podružnic Jesenice, Javornik in Dobrava, stavila vodstvu K. L P, na Jesenicah zmerno spomenico zahtev zaposlenega delavstva. Delavske zahteve so naletele ne razne zapreke, kar sicer tam zaposleni ko-vtnarH ia drugi delavci nimajo povoda upoštevati, osobito * ozirom na dolgo, mimo potrpljenj« z neverjetno nizko plačo. Predvsem se podjetiot izgovarja na nepovoljno teJšU carinski zakon, na podlagi katerega trdi podjetje, da ni zmožno vzdržati zunanje konkurence. Centralna vlada bi naj vendar Imela predvsem pred očmj domače špectjalteirano kvalificirane delavce tu domačo industrijo, ter nai bi se ne kot tokrat carinski zakon urejalo tako, da udobnosti odgovarjajo le bolgraiskim tmporterjeoj, kateri naročajo več*nd domače potrebe v tujih državah, radi protlta. Predvsem pa je žalostijo, da mara kvalificirano delavstvo ne samo pni podjetju K. L D, temveč drugod delati pri zasilnih delih, dočlm nam je dobro znano, da so naročila za produkte, kateri bi se lahko izdelali doma v državi, pri drugih podjetjih v tujih državah naroča. N. pr. slučaj v Borovljah na Koroškem tma tamkajšnja industrija toliko naročil, da jih ne zmorejo In t J. vse .naročeno iz Jugoslavije: puške, žica, žrcblll Itd. Torej gospoda v Belgradu, ali res hočete, da bo Jugoslovanski delavec videl v Belgradu — prejln/f Dunaj , .,?? Predvsem je naša parola, naj imajo kruha tq zaposleni delavci, gg to naj tudi nično poskrbi centralna vlada, ako hoče, da ne bo delavstvo te bogate Jugoslavije Iskalo dete, ki ga bo lahko dobilo — v državah. — o katerih se nas ie vedno Informiralo, da so na propadu. Predstavniku podjetja K. L D, pa priporočamo, da IasViT.&orn ~o&razIo31>b!62aJ, TsaJ Se tej lMz! rs-rbvoljiio tudi z malo manjšim profitom, ne da b: trajajočo krizo vedno izrabljali le v svojo ho-|r,ist! Vse do raeje! Pozivamo pokrajinsko vlado, Jela se zavzamie za prizadeto delavstvo! Nadalje j se plaši delavstvo pri K. 1. D. z neko idejo nekega g. Savica iz Belgrada, kateri v n de etn ftian-fcu Belgrajsfcega trg. vestnika razpravlja, da je Sz stratejričnih ozirov priporočati premestitev jvsch kovinskih obratov K. I. D. na Gorenjskem ,— v Zenico v Bosni. No, sicer so tovarne res na Smeji, toda, ali je to samo v naši državi? Kaj i»a Simla Belgija, ta bi morala biti iz strategičniih ozi-j rov z. Sviča predelana z njeno obmejno industrijo — cela v »kaverno«, »o kaj pa na Franco-isten, Angleškem, Nemčiji in Avstriji, ali niso j tam Sc večje industrije ob meji in na slabšem ts-Lrenu iz strategičnega ozira. Končno, pa saj je to »itak vratolomno. Premestitev vseh teh obratov fiz Gorenjske v Zenico bi .trajalo najmanj S do jlO let. Kaj pa stanovanja, katerih tukajšnji do-lavci ne bodo hoteli pogrešati, ali bi sc postavico v Zenici, šola itd., radovedni smo, kdo bo toliko investiral. No, gotovo je, da so to ti stra-tegioni pomisleki še daleč, ter da bo pri vsem tem imelo tudi tukajšnje delavstvo besedo! — Zaupnik. ' Vsem podnmiicatn Unije slov. rudarjev na zaianje. IMjsko vodstvo je na predlog potlmžnl-!ca Trbovlje Iz službe odpustilo dosedanjega tajil iška Krof el Miha ter ga obenem tudi izključilo iz organizacije, to pa vsled njegovega nerednega m rsrganizaciji škodljivega delovanja. To naj vzamejo vsi fukečjonarji na znanje. Obenem opozarjamo vse podružnice, da naslavljajo vsa pisma, namenjena v Trbovlje, na ime Ivan Krtišič, Delavski dam, Trbovlje. — linijsko vodstvo.., ■ &azn&. •j y ij-j" ; ‘Pismena enketa. Nedavno'ie razpisalo ministrstvo za soc. politiko eniketo, pri kateri se bo mecl, drugim obravnavalo vprašanje, kako vipliva na produkcijo 8-uroi delavnik. Delavske organizacije niso povabljene, da j>odajo svoje mnenje. Izkušnje, katere so se v tem oziru dobile v dragih deželah, potrjujejo soglasno. da 8-11 rili delavnik ni nikjer zmanjšal (Produkcije. Naši industrijalci in obtrniki, \}