Leto 1925. Mesečna prilocjo ^Domoljubu".
st. i.
Kranjski kandidati StS pri volitvah za samostojnost Slovenije.
Dr. Anton Korošec, prvobojevnik za samostojno Slovenijo, pri delu v ministrstvu vere.
Dušan Sernec, vseučiliški docent, za radovljiški in logaški okraj.
Franc Kremžar. urednik, za litijski okraj.
Anton Sušnik, profesor, minister n. r., za krški okraj.
Janez Broilar. posestnik, za kranjski okraj.
Dr. Franc Kulovec, profesor, minister n. r., za novomeški okraj.
Predstoječe slike nam kažejo kandidate SLS na Kranjskem, na čelu nosilca liste dr. Antona Korošca.
8. februarja se bo bila zopet velika bitka za riašo Slovenijo in za državo. Pred petimi leti so uklenili velesrbi s pomočjo slovenskih liberalcev in samostojnežev Slovenijo in Hrvatsko v centralistične okove. Koliko smo Slovenci ta čas pretrpeli, o tem bi mogli naši kmetje, obrtniki in delavci, ki plaču je jo vedno ogromnejše davke, napisat* debele knjige, ne s črnilom, pač pa s kr»!,»iz žuljev svojih rok. Debele knjige bi pisali naši bolniki, ki so morali iz bolnic, kjer nI bilo denarja zanje, pisali bi jih uradniki in učitelji, ki so preganjani samo zato, ker nečejo zatajiti, da so Slovenci in verni katoličani. Bridke zgodbe
Janez štercin.
posestnik, za kamniški okraj.
Karel Sknlj, župnik, za ribniško-kočevski okraj.
o centralističnih okovih bi pripovedovale naše propadajoče šole, ljudske, srednje in visoke. Dolge pritožbe bi pisale naše raz-drapane ceste — ali je pač v Sloveniji kakšna stvar, ki ne bi že okusila centralističnega biča? Celo iz grobov nam votlo kličejo trboveljske žrtve, kako daleč more seči kruta sila brezobzirnega centralizma.
I)r. Anton Korošec, ki je bil poleg dr. Kreka že v stari Avstriji najodločnejši in najspretnejši borec za slovenstvo in jugoslovansko, je tudi danes tisti, ki visoko drži bojno zastavo: za jugoslovansiko državo, ki bo mogla uspevati le, če bo njen temelj in njeno prvo načelo pravičnost, pravičnost napram vsem narodom v državi in napram vsem slojem. Proč z neenakostjo v davkih, z neenakostjo v pravicah, z. ne-
Franc Smodej, urednik, za ljubijan. okolico.
Jože Nemanič, posestnik, za belokranjski okraj.
enakostjo v dolžnostih! Vsak narod naj bo sam gospodar na svoji zemlji, sam naj si daje postave, sam naj odloča o svojih dohodkih in stroških — vse tri samostojne narode pa naj druži skupna streha in skupni obrambni zid jugoslovanske države.
Pet let že se bije boj za ta načela. Vršile so se že premnoge bitke, mnogokrat so bili sovražniki že premagani. V teh bojih je naša armada pod vodstvom dr. A. Korošca iztrgala nasprotnikom najvažnejšo postojanko, brez katere se ne morejo več trajno držati: večino ljudstva.
Ne vemo še, koliko časa bo trajal ta boj, vemo le, da brez končne zmage čaka našo državo zelo temna bodočnost, našo Slovenijo pa gospodarski in kulturni pogin.
r
Prašiča koljejo. Sedaj smo v dnevih domačih praznikov, ko morajo negovanci naših gospodinj z življenjem poplačati svojo nikdar preveliko požrešnost. Vsa družina in še sosedje hočejo biti sokrivi žalostne smrti rejenega debeluharja.
Grozna železniška nesreča, ki jo prinašamo tu v dveh slikah, se je zgodila v Šanti-liju pri Parizu. Vozovi so se pri strahovitem sunku deloma razdrobili, deloma so se postavili pokonci, drugi so pa zleteli globoko v breg.
Čudne pogrebne navade imajo v Sieni na Italijanskem. Tu vidimo pogreb padlih vojakov iz Siene, ki so jih na vojaških pokopališčih izkopali ter jih prepeljali v domači kraj. Pogrebci so ograjeni v bele halje s kapuco, ki jo imajo potegnjeno čez glavo, iz kapuc pa jim globoko gleda dvoje drobnih oči, kar naredi kar grozoten vtis. — Pripominjamo, da nosijo podobno obleko člani zloglasne ameriške organizacije Kit klux-iklan, ki je posebno sovražna katoliški veri in je njeno najbolj priljubljeno sredstvo umor.
Naroči ^Domoljuba"!
»Domoljube ti prihrani mnogo več denarja, kot pa znaša naročnina. Kako to? Največ denarja požre Slovencem alkohol, potem pa takoj nevednost in nezavednost. V »Domoljubu« dobi gospodar in gospodinja vse polno dragocenih naukov, poleg tega pa branje »Domoljuba« jemlje čas za oštarijo! Vzemi dopisnico, napiši naslov: Uprava Domoljuba, Ljubljana — Naročam Domoljuba in nato napiši svoj naslov z zadnjo pošto. Denar pošlješ po položnici, ko jo dobiš od uprave. »Domoljub stane Din 38.
Zoppclin. To je prva zračna ladja, ki je priplula v 70 urah iz Evrope v Ameriko. Zgradili so jo Nemci za Amerikance — sami zase namreč po mirovni pogodbi ne smejo graditi zračnih ladij. Los Angeles — tako se imenuje ta zračna ladja — je zgrajen i/, aluminija, ki je najlažja kovina. V velikem balonu je 14 manjših balonov, ki so napolnjeni z vodikom, 'ki je najlažji plin, veliko lažji od zraka in zato drži vso ogromno težo v zraku. Če bi ta plin gorel v eni sami svetiljki. I>i neprenehoma gorel 160 let. Na velikem balonu so pritrjene gondole za popotnike, motorje in skladišča. Dolga je ta zračna ladja 200 metrov, visoka 31 metrov, hitrost pa znaša do 130 km na uro. — Prvi je začel graditi take ladje grof Zeppelin, po katerem imajo svoje ime.
Naroči ^Domoljuba"!
□□□□□□□□□□□G
Čepica za dečka (3—10 let). Prične se na spodnjem robu s potrebnim številom petelj na štirih iglah, plete 1 desno 1 levo 3 cm visoko v eni barvi, 7 cm s kaiko drugo volno, 3 cm v prvotni barvi. V prihodnji vrsti je sneti vsako drugo petljo, vmesno poplesti levo. Potem je plesti še 5 cm visoko, nato nabrati vse ostale petlje na močilo nit, zadrgniti in na nepravi strani dobro zašiti. Na vrhu čepice pristoja cofek.
□□□□□□□□□□□□
Avbiea za deklico (4—9 let). Navodilo glej v »Gospodinji' današnjega »Domoljuba«'.
Volnena vrhnja jopa s počeznimi progami na robeh v drugačni barvi.
Kroj za volneno jopo. Navodilo glej v /-Gospodinji današnjega »Domoljuba"!