ANTON POTOCNIK-VOJTEH NEKAJ SPOMINOV NA ŽIVLJENJE IN BORBE LOŠKE ČETE lopla sol)otiia noč 27. julija l'i42 je prehajala v hladno nedeljsko jutro. Gabiska gora nad Škofjo Loko je hila \ .sa še zavita v mrak: modrikasta koprena je visela nad njo, kakor bi jo hotela zavarovati pred svetlobo nastajajočega jutra. Na nebu so še migljale redke svetle zvezde, znanilke jasnega, toploto obetajočega novega dne. Hladen vetrič je pihal s severne strani, da so se veje snirek in bukev komaj vidno zibale in je listje rahlo Snštelo na njih. Na položnem pobočju, poraslem s smrekami in bukvami, je vladal mir, ki ga je motil le studenček, vijoč se po ozki strugi in pretekajoč se v tankih curkih čez kamenje. Na tem ]X)bočju je opisane noči taborila Loška četa, ki je bila \ teh dneh v nenehnih spopadih z nemškim okupatorjem. Ta se je trudil, da bi za vsako ceno ttničil os^obodilno gibanje na Gorenjskem, ki jo je imel že za sestavni del »Velikega Rajha'. Nepresiatii premiki in vojaške akcije f^o četo utrudile, zato so borci spali trden, četudi nemiren sen. Zaviti v odeje so ležali v polni opremi, obuti in prepasani. s puško ob sebi. katere jermen si je marsikdo ovil okoli zapestja. Prekaljeni borci, ki so sodelovali v mnogih bojih, so se dobro zavedali, kaj pomeni nenadni nočni napad, če najde partizane nepripravljene. Posebno jutranje ure, ko se prične nekoliko svetlikati, so bile najbolj nevarne. Iz polteme se je izluščila senca. Potihoma se je gibala med zasilnimi ležišči: dežurni je dramil speče tovariše. Pri vsakem je obstal in šepetaje govoril: »Hej, vstaui, čas je. Dani se. Cez deset minut bo zbor.« Borci so se draniili in se, še vedno utrujeni, obračali na ležiščih. Kako prijetno bi bilo poležati še nekaj časa! A saj četrt ure. Toda ne. Dani se in čas za spanje je minil. Brez šuma in ropota se dvigajo partizani; le tu in tam zazvezni kovinski glas orožja ali menažke, ki jo je kdo po neprevidnosti pretrdo položil na kak trd predmet. Kmalu je stala vsa četa \- zboru. Zaspani obrazi so se povsem predramili in radovedno zrli v komandirja Bička, ki se je jMistavil pred četo. Vsi smo vedeli, da nas tega due čaka vojaška akcija, toda kakšna in kje. ni od borcev vedel nihče. »Smrt fašizmu, tovariši!« je pozdravil komandir Biček svoje borce. »Svobodo narodu!« smo mu jKilglasno odzdravili. ^Tovariši,« je nadaljeval komandir, >,danes bomo odšli v zasedo k poljanski cesti. Po njej se zelo pogosto vozijo Nemci iz Loke \ Poljane in obratno. Tudi nemške patrulje \ zadnjem času vse pogosteje nadzorujejo to dolino. Mi jim bomo danes postavili zasedo in napadli, kar koli bo nemškega prišlo po cesti. Za kuhanje zajtrka ni časa. Vsak od vas je že včeraj prejel nekoliko suhe hrane, ki naj jo danes použije. Cez eno uro 123 ijo odhod, ^sak Jiaj doljro jjreglcda svoje orožje in ga očisti. Pazite tudi, da bo luunicija dobra. Vsalč naboj preizkusite, če šumi smodnik v njem. Ce imate nemško municijo, jo uporabite najprej, kajti na jugoslovansko se ne moremo popolnoma zanesti, ker nas je že večkrat pustila na cedilu \ najbolj kritičnih okoliščinah. Zu naše napade pa je odločilne važnosti, da prvi streli in rafali zares o pra\em času in vsi hkrati počijo. Kar \ am bo še treba vedeti, boste vse še o pravem ča.su izvedeli, nekatera pojasnila pa vam bosta dala tudi \odnika vodov, ki naj gresta sedaj z menoj na pomenck. ^ oljno!« S temi besedami je komandir končal nagovor svojim "rj borcem, ki jim je bil za po\eljnika šele nekaj tednov, vendar so imeli vsi vajij veliko zaupanja. Dobro smo poznali tovariša Bička še iz dražgoške borbe, kjer se je proslavil kot izredno hraber borec in sposoben strateg ter sejal z velike skale blizu Dražgoš smrt med Nemce. Ta skala se od tedaj imenuje Bičkova skala. Ktnnandir Biček je bil priljubljen med borci tudi zaradi dosledne pravičnosti in to\arištva. Nikoli se Jii zgodilo, da bi bil v četi kršen materialni kolektiv-. Kolikor je bilo hrane ali tobaka, vsak boiec je prejel enako mero. Pri delitvi zaplenjenega vojnega blaga pa je prejel vsakdo, kar je potreboval. Borci so se razšli in posedli po ležiščih. Vsakdo je pregledal svoje orožje in preizkušal municijo. »Ali vidiš zlodja!« se je jezil mitraljezec Pajo in z jezo odvrgel naboj jugoslovanskega izdelka. »To je že peti. ki ne da otl sebe nobenega glasu, pa če ga še bolj tresem.« »Tudi jaz sem že nabral nekaj takih saboterjev,« mu odgovarja sosed Veverica, sedeč za debelo bukvijo. V naročju je imel odbrane naboje, ki jih je s krpo skrbno čistil in vlagal v saržer lahkega niitraljeza. Četa je bila dobro oborožena. Jmela je tri lahke mitraljeze in pušk dovolj za vse borce. Po končanem čiščenju in pregledu orožja in nabojev so se borci lotili zajtrka. Iz nahrbtnikov so se prikazali zajetni kosi kuhanega govejega mesa, ki smo ga jedli brez kruha. V tem času je bil kruh redek gost pri partizanih, dočim za goveje meso ni bilo težav. Dobili smo ga dovolj pri nemčurjih in raznih nemških oboževalcih. Po zajtrku smo pričeli tobakarji obračati žepe iu njih vsebino skrbno stresati na papir Kara\vankeu Botte, zloglasnega nemškega časopisa, v katerem so Nemci \ slovenskem jeziku lagali Ciorenjcem in jih zlepa snubili, naj se jadriio z dušo in telesom vključijo v nemški raj. kjer jih čaka prijetno življenje. Tudi jaz sem odtrgal precej velik kos tega, za nas kadilce sicer dobrodošlega papirja in ga oblikoval v pravokotnik, na katerega sem skrbno izsili vsebino izpraznjenega žepa. Med drobtinicami kruha in raznimi smetmi so se videli tudi drobci tobaka. Da bi bila cigareta še boljša oziroma večja, sem med prsti skrbno drobil suho bukovo listje. V trenutku, ko sem že hotel cigareto zviti, mi prileti prav na papir za prst debel in dolg temen predmet in mi vso vsebino zbije po tleh. V jezi, ki me je popadla, se ozrem, da bi ugotovil, kdo si je dovolil zbijati z menoj tako neokusne tobakarske šale. Zagledal sem tovariša llijo. ki je sedel nekaj metrov nad menoj in se mi škodoželjno muzal. »^eš kaj. tovariš llija, to ti pa zamerim! Sam veš. da je minilo že^ precej časa, ko smo zadnjikrat kadili pravi tobak, čeprav je bil slab, nemški. Ti mi pa Se to, kar sem skupaj spravil, takole netovariško uničiš.« 124 /'Le nikar se ne jezi in raje pofjlej. kaj ti je padlo jia roko,? me je llija tolažil. Res sem se ozrl po predmetu, ki mi je izbil iz rok mojo dragoceno cigareto iji — ali je mogoče?! Pol metra od mene je ležala med listjem prava pravcata cigara! »Tri sto Svabov, llija, ti si pa res pra% i čarovnik!'< sem se mu hitel zahvaljevati. »Le kako si mogel toliko časa hraniti tako dragocenost, ko .smo tobakarji trpeli tolikšno ponianjkaiije?« »Ce bi jo že prej pokazal, bi je danes več ne bilo,« se llija modre« odreže. »Le dobro naj ti tekne,« je še dostavil, vidno zadovoljen, da mi j e napravil to veselje. Cigaro sem nato skrbno razrezal in jo razmnožil ter omilil z zdrobljenim buko\ im listjem. To mešanico smo potem kadili vsi tobakarji. kar nas je bilo \ četi in pri tem uživali nič manj. kakor če bi danes kadili najbolj izbran tobak ameriške j-C.ube«-. Med takimi in podobnimi opravili smo ugibali, kje in kako bomo danes ropotali z Nemci. Precej partizanov ims je bilo iz ljubljanske okolice, ki nismo poznali teh krajev. Zanimalo ims je. kje neki je določen cilj našega napada tega dne, medtem ko so fantje, doma iz okolice Loke, dobro ]ioznali teren in se niso toliko ukvarjali s temi mislimi. Nastalo je svetlo jutro. Sonce si je utiralo pot med vejami košatega drevja, ko smo se ponovno postavili v zbor. Komandir Biček se je med tem pogovoril z vodnikoma vodov in z vodičem partizanom Pcrunom. ki j e poznal pot in okolico, kje imj se izvrši naš napad na Nemce. Komandir Biček se je ponovno obrnil na svoje borce z besedami: »Tovariši, mi moramo Nemcem pokazati, da smo še vedno tu, čeprav j e njihova lažna projjagaiida že večkrat razglasila, da so banditi na Gorenjskem uničeni, ozironui da so tik pred dokončnim uničenjem. Danes jim pokažemo, da gorenjski partizani Se vedno obstojamo. Odšli bomo k poljanski cesti in pripravili na primernem mestu zasedo. V njej bomo v popolni tišini čakali toliko časa. da bo po cesti prišla večja skupina Nemcev, ki jo bomo napadli. Zadržite se korajžrno in se ravnajte po poveljih, ki jih bom dal jaz ali vaša vodnika tovariša Gašper in llija. Kdor bi kar koli delal brez povelja, bi s tem otežkočil izvedbo naše akcije ali jo celo onemogočil. Zavedati se morate tudi, da so za vsako neizpolnjevanje prejetih nalog, za predčasni umik ali podobno. pred\idene ostre kazni.« Po teh besedah smo se zvrstili v vrsto po eden in odšli za vodičetn, ki nam je kazal pot. Bilo je prelepo jutro. Nebo je bilo jasno in brez najmanjšega oblačka. Gozd je žarel v toplem soncu in razširjal omamne vonjave. Med drevjem so zorele sladke borovnice: tu in tam smo opazili ])relepe gobane. Vse te gozdne dobrote bi v mirnem času vsak obiskovalec gozda z veseljem nabiral; mi pa smo jih komaj opazili, ko smo vsak v' svoje misli zatopljeni hiteli po gozdnih stezah in kolovozih proti dolini, kjer se je od časa do časa med drevjem zalesketala v soncu obsijana Sora. Po enourni hoji smo dospeli tik nad cesto, ki se vije vzporedno s Soro ])o Poljanski dolini. Tu sega gozd prav do ceste, ki se je bočila pred nami v rahlem ovinku. Na nmli jasi, porasli z malinovjem in gostim grmičevjem, sjno se neopazjio ustavili in razgledovali teren pred seboj. Na tmši levi strani, tam nekje za ovdnkom, se nahaja vas Gabrk, na desni pa Log. Vsa cesta, vidna z naših jjoložajev, je bila dolga tri sto metrov. Ne im desni 125 iii ne na Jevi strčini ni l)ilo videti nobene hiše. .\a nasprotneni hrcg^u reke se je raztezal zeleni Sv. Petra hriii. ^ nies je tekla Sora, nad Soro tik pod nami pa cesta. Prelep je hil pogled na ta idilični košček te prelepe dolinice, ki se je vsa kopala v jntranjem soncu. Komandir Biček je bil s terenom, kjer smo se ustavili, očividno zado- \oljen. Pozval nas je Se enkrat, naj se ^sakdo nafančno drži na^odil. ki jih bo prejel in nas bo metrov od sebe tovariša Aanjo. ki se je tudi mrzlično urejal na svojem položaju. Brnenje se je slišalo vedno močneje in vedno bliže iz smeri Poljan. Moglo se je presoditi, da vozi več avtomobilov. Kdo se neki vozi in kakšna vozila so, sem v mislih premleval. Kakršna koli so vozila in kdor koli se v njih vozi, bo dobrodošel pred našimi puškami, kajti v tem času se cihče od poštenih Slovencev^ sjjloh jii vozil z avtomobili! Našim Ijndein so Nemci še kolesa prepovedali uporabljati! Ni mi bilo treba dolgo ugibali. Avtomobili so se hitro približali; njihovo Topotanje je bilo že zelo močno. Knialu se utrga izza ovinka črn osebni avtomobil iii se počasi približuje. Takoj za njim se pojavi manjši kamion in za njim Se eden. Ha! Tu ste torej! Tri vozila! V svojem zakionti (ib bukvi sem spremljal s puško zadnji kamion. Podobo, ki se mi je uudila na cesti, še sedaj dobro vidim: v obeh kamionih so sedeli kakor na paradi nemški SS vojaki: rojenih teles, s puškami med koleni, ošabni in 126 ncfribiii. obrnjeni \ smer vožnje. l'o šlc\iln jih je l)ilo prililižno IriHescI. (iočiiii pomikov osebnega avtomobila nisem mogel videti. Brnenje a\iomobilov se je oddaljevalo proti sredini naše zasede. Dvignil sem .se in odhitel višje v breg. ker so se kamioni skrili za drevjem in jih nisem mogel več slediti. Zopet sem jih zagledal. Bili so v sredini naše zasede in se oddaljevali proti Gabrkii. I oda zakaj še nihče ne strelja!? Mar čaka komandir boljšega zalogaja in ni zadovoljen s tem. kar se nahaja pod njim na eesti? Take in podobne misli so mi bliskovito rojile po glavi, medtem ko sem s puško stoječ ob grmu meril v oddaljiijočo se nemško oholost im zadnjem kamioiui. Toda — ne! Mučno napetost je presekal pok komandirjev e puške. ledaj se je zatresel zrak od pokanja našega orožja. Mitraljezi so rohneli, vmes so pokale puške, da je odmevalo flaleč po ozki dolini. Iz mirnega, idiličnega nedeljskega dopoldneva, ki je še pred nekaj trenutki igralo nad dolinico, je nastal vihar: smrtonosne svinčenke so žvižgale po zraku in nosile smrt Nemcem. Osebni avtomobil se je takoj po prvih strelih z vso silo zaletel v levo stran ceste v breg in obstal, medtem ko se je zadnji kamion zvrnil pod cesto na desni. Srednji kamion pa je obstal na cesti. Iz njega so poskakali Nemci za rob pod cesto in iskali zaklona. Borba je bila kTatka. Trajala je vsega skupaj nekaj minut. Nad dolinico se je dvignila prosojna modrikasta meglica smodnikovega dima in ostro dražila nosnice. Nemci, kolikor je bilo še sjMisobnih za boj. so besni slepo streljali po naših položajih, toda brez uspeha. Nihče od naših ni bil ranjen. Na komandirjev klic smo se zbrali na določenem mestu. Prihiteli snu) znoj ni in zasopli, a veselih obrazov, svesli si dobro opravljenega dela. Mitraljczec Pajo jo pobožal .svoj lahki mitraljez: »No, danes si pa dobro delal in nisi sabotiral.« Smeje je nadaljeval: ;'Tako sem žgal po kamionu, da je kar poskakoval na cesti, kot bi plesal tango!« rji v . .v • Nemški policijski osebni avtomobil, prerešetan » l o se ni nic v p r i m e r - ^a partizanske zasede. javi s tem, kar sem delal (Onginai v loJkem muzeju.) 127 jaz s svojim,'- mu je z enako mero vračal iniiraljczcc Milce. .Ali nisi videl, kako sem z rafali s\ojega mitral.jeza prestavil kamion pod cesto, prav lako kakor prestavi naš kuhar lonec žgaucev z ognjišča na štor, kjer jih nato zmeša?<^ Vsi smo se obema glasno smejali. \ eselo razpoloženje je ustavil komandir Biček, ki je ukazal takojšen premik višje v Gabrško goro. Počasi smo se vračali nazaj proti taborišču s prijetno zavestjo v srcih, da sino s to akcijo nekoliko ukrotili nemško domišljavost in ošabnost, ki so jo v zadnjih nekaj mesecih tako zelo kazali \sepovsod, in vsaj delno maščevali )iaše padle tovariše v bojih z Nemci. .Spotoma smo se pasli po izredno debelih in okusnih borovnicah, ki jih je bilo v teh gozdovih vse polno. Ko smo prišli \ taborišče, je del borcev odšel k počitku, ostali pa so morali na stražo v patrulje. Drugega dne zjutraj smo izve-i deli po obveščevalcih, da so Nemci pripeljali iz Poljanske doline v T.oko 14 mrtvih in več ranjenih. Očividci so pripovedovali, da se je vso pot sledila kri, ki je tekla s kamiona, s katerim so peljali v Loko mrtve Nemce, in kako divji .so bili Nemci, ko so razganjali opazovalce, hoteč prikriti svojo \cliko izgubo in sramoto, ki so jo tega dne doživeli od »uničenih in do smrti preplašenih banditov«. kakor so to sami večkrat razglašali z letaki in časopisi. V ponedeljek, 29. junija 1942 je naša četa počivala in si urejala orožje in opremo. Pod noč so zopet, kakor vedno, odšle patrulje in izvidnice globlje v dolino na razne zveze, ki jih je četa vzdrževala s terenom. Naslednjega dne zjutraj smo bili spet še pred dnem pokonci in bili pripravljeni na A se. kajti Nemci so pripravljali, kot smo izvedeli s terena, večjo hajko na Gabrško goro, v kateri naj bi obračunali z nami. Toda, ali ni napad v določenih pogojih in razmerah najboljša obramba, se je vpraševal naš komandir. Kot sposoben poveljnik z bogatimi izkušnjami se je odločil za ponovni napad na istem mestu oziroma na i.stem terenu, še preden bodo Nemci pričeli z akcijo proti nam. Kosilo, ki ga je kuhar tega dne skuhal bolj zgodaj na brezdimneni ognju (to je bila umetnost, ki smo jo znali in s pridom uporabljali samo gorenjski partizani), smo znova prejeli od komandirja povelje naslednje v.sebine: »Tovariši! Naš predvčerajšnji napad v Poljanski dolini je Nemce silno raztogotil, v naših ljudeh pa dvignil zavest in okrepil zaupanje v osvobodilno gibanje in v končno zmago. Po vesteh, ki jih dobivamo s terena, nameravajo Netuci te hribe z večjimi silatui pregledati. Preden se bo to zgodilo, jim pripravimo še en udarec, in sicer takoj danes. Vsa ostala navodila .so ista kakor zadnjič. Tudi kraj bo tam nekje.« Zopet smo odšli v gosjem redu in preskakovali kamenje in korenine na poti v dolino. \ roče pojioldansko sonce se je vpiralo v pobočje hriba, po katerem smo se spuščali v dolij)0 Sore, ki je tiho šumela v svoji vijugasti strugi. Ali bomo šli prav im isto mesto kakor zadnjič, smo se spraševali, ko smo ugledali že znane oblike zemljišča. Ne. To pot smo jo ubrali bolj \ levo, bliže \asi CJabrk. katerega prve hiše snio videli na svoji levi .strani, ko smo se ustavili v gozdu nad jaso, ki nas je še ločila od ceste. Komandir nam je velel, naj tam počakamo, dokler se ne Arne. Z vodičem je odšel po globoko urezanem kolovozu nižje v dolino pregledat teren. Njegove vrnitve nismo čakali dolgo časa. Pomignil nam je, naj mu sledimo. Sklonjenih teles smo se bližali poljanski cesti. Prikriti v globokem kolovozu smo bili s ceste neopazni. Po nekaj nas je komandir v več sku- 128 pinah počasi razvrstil po bregu nad cesto. Jaz sem dobil položaj za skladovnico bular, ki jih je pripravila meni nepoznana pridna roka gorenjske žene ali dekleta. Bile so še čisto sveže. Morda je pridna delavka še pred kako uro delala tu in je odšla domov kuhat kosilo ter se bo vsak hip vrnila nazaj, da nadaljuje z delom? Saj je bilo tu poleg še mnogo vejevja, ki je čakalo sekire in trt. Kako neki me bo pogledala, če me najde tu? S takimi mislimi sem si krajšal čas, ko sem sedel za butarami in čakal, da se na cesti pojavi sovražnik, ki smo mu spet namenili ognjen sprejem. Levo poleg mene se je za debelim štorom vgiiezdil Rudi, desno pa Franjo. Opazoval sem ju, kaj počenjata in s čim si krajšata čas v precejšnji vročini tega popoldncNa. Franjo si je zavezoval če\elj, ki se mu je bil spotoma odvezal. in si z rokavom brisal oči, ki mu jih je zalival znoj. Rudi pa je opazo\al raztrgano koleno s\ojih hlač in morda ugibal, kako bi bilo praktično, če bi se tudi tkanina zacelila sama od sebe. kakor se bo koleno, ki si ga je bil odri pri nedavnem padcu na kamniti stezi. Skušal sem zaslediti še ostale to\ariSe na njihovih položajih, toda razen niitra- Ijezca Paja nisem opazil nikogar. Pajo je po vsem videzu iskal boljši jiTOStor na bregu nad cesto, da bi imel kolikor mogoče manjši mrtvi kot med seboj in cesto pod njim. Bil je dober borec, na katerega se je komandir lahko zanesel. Y borbi iii popustil nikoli prej, preden ni bil dan ukaz za umik. Res, dober in pogumen fant za svojih 19 let. Doma je bil iz Ljubljane, no in sedaj je partizan v loških hribih. Začel sem razmišljati še o ostalih, ki smo bili skupaj to^a^iši v čeli. Znašli smo se skupaj popolnoma slučajno. Tudi Franjo je doma tam pri Ljubljani. Očeta so Italijani odgnali na Rab; z bratom Veverico sta prišla na Gorenjsko v partizane. Oba sta še mlada, komaj odrasla deškim letom. Prav tako Ljubljančan je Rudi. ki je prišel pred dobrim mesecem skupaj s Franjem in Veverico čez Dolomite na Ciorenjsko, kjer se je pridružil Loški četi. Pa še Brico. mlad brivski vajenec, je zamenjal brite\' s jjuško ter se pridružil domačitn fantom in možem v partizanski četi. Nadaljeval bi s takim razmišljanjem se naprej, toda naenkrat se je zaslišalo iz smeri od Poljan proti nam oddaljeno bobnenje motornih vozil. Ura je morala biti okrog štirih popoldne. Cesta pod nami je bila vsa v soncu in se je lesketala skozi razbeljeni trepetajoči zrak nad njo. Tekla je pod nami kakih dve sto metrov v ravni črti in se nato v ostrem ovinku iipogibala in izginjala za bližnjim hribom levo od nas. Imeli smo dobre položaje, vendar smo bili od ceste oddaljeni bolj kakor zadnjič in tudi pogoje za umik smo imeli nekoliko slabše. Edino, kolikor toliko varno možjiost za umik sjuo ijneli po izglodanem kolovozu, po katerem smo prišli, toda do njega so imeli nekateri precej dolgo pot skozi nevisoko travo in čez čistino na pobočju hriba. Vsi smo se pritajili jia svojih položajih in prisluhnili nekatu čudno rezkemu ropotanju motornih vozil, ki se je po cesti vedno bolj približevalo naši zasedi. To niso samo avtomobili, mi je šinilo skozi misli. J akega čudnega ropotanja ne povzročajo navadni kamioni. Ugibal sem, kaj se bo prikazalo na cesti pod menoj, da povzroča tolikšen hrup. Na rešitev uganke ni bilo treba dolgo čakali, kajti po cesti je prirožljala siva gmota — tank, ki je s svojo topovsko cevjo kot s tipalko tipal naprej po cesti. Za njim se je razvrstilo še četvero nemških vozil: dva avtobusa polna vojakov, en kamion in oklopni a\to. ki je \ozil na začelju in varo\al 9 129 transport. Aha! S tanki si še upate, junaki, po poljanski cesti, po kateri ste se še pred (l\enia dnevoma vozili tako brezskrbno! lorej vam je upadel pogum! Tedaj je prihitcl od nekje komandir Biček in se ustavil ob meni pn butarah. Vsa nemška kolona se je valila po cesti pred nami in se odmikala v smeri proti Cialjrku. »Fantje, ogenj!- je zakričal komandir in sam pr\ i ustrelil s puško na sredino kolone. Bijte po avtobusih!* se je zaslišal njegov glas in takoj zamrl v dolgih rafalih naših mitraljezov in pripevanju pušk. ki so. kakor zadnjič, pošiljale dobre zadetke v nemška vozila. Naši borci so popustili svoje zaklone in stoje ali kleče iz nezavarovanih mest skrbno in kolikor tnogoče hitro streljali po Nemcih. Vsa nemška kolona na cesti se je ustavila. Videli smo, kako je pr\ i avtobus zavil na levo stran ceste, se s prvim levim kolesom zaril v mehki breg in obstal, kajti šofer je bil ubit. Tudi to pot je bilo hitro opravljeno. Kar je bilo za boj sposobnih Nemcev, so poiskali zavetje za cesto in so besno streljali po naših položajih. Pri tem so kričali, kolikor so mogli. Medtem sta stopila v akcijo še tank in oklopnjak; obrnila sta se in, \ ožeč po cesti gor in dol, pričela obdeloNati s težkimi mitraljezi pobočji hribov na obeh straneh Poljanske doline. Tudi s topom so streljali, a brez najmanjše škode za nas. Hitro smo se umaknili po naravnem, dobrem zaklonu kolovoza in odšli nazaj proti svojemu taborišču pod vrh Gabrške gore. Še dolgo smo poslnSali Nemce, ki so kričaje preklinjali na cesti v dolini pod nami in od časa do časa z dolgijni rafali težkih mitraljezov klestili po drevju okoliških gozdov. Veseli, četudi iitrujeni in prej)oteni. smo se pod noč vrnili v svoje taborišče. Tudi ta akcija nam je popolnoma nspcla. Po naših ljudeh v Loki smo izvedeli, tla sta bila avtobusa \ sa preluknjana in skleSčena. v njih pa je bilo deset nbitih in približno toliko ranjenih Nemcev. Veselje nad dobro nspelo akcijo pa nam je skalila vest, da so Nemci iz maščevanja za ti dve naši akciji ustrelili v Loki več talcev. Naslednjega dne smo odšli z Gabrške gore na Jelovico, kjer smo v sodelovanju z Jelovško četo nadaljevali z raznimi akcijami. 130