Murska Sobotah 28. januarja 1988 • Leto XL • Št. 3 • Cena 350 VREME V petek še suho in toplo, v soboto pa že poslabšanje vremena s padavinami, ki bodo v nedeljo postopoma prenehale. Nekoliko hladneje bo. SCENARIJ ZA PROTEST? Stavkovna pravila slovenskih sindikatov lahko razumemo večplastno: kot taktično odvračanje pozornosti od bistvenih problemov v organizacijah združenega dela, kot poskus birokratske kontrole nad stavkami in slednjič kot pomemben (če prelomen, zgodovinski, je vprašanje) korak k profiliranju načinov, metod delovanja najbolj množične delavske organizacije v okviru t. i. subjektivnih sil. Zakaj taktično odvračanje pozornosti? Razčlembe stavkovnih valov, tudi v pomurskem prostoru, kažejo, da so tam, kjer so sicer odstranili povode za štrajke in ugodili neposrednim zahtevam stavkajočih delavcev (jim povečali plače, popravili pravilnik, zmanjšali norme in podobno), vzroki ostali. V večini primerov gre namreč pri stavkah za spopad med avtentičnimi interesi skupin in slojev v procesu delitve dela in ne more priti do stvarnega združenja interesov, kvečjemu do navidezne sprave. Z drugimi besedami: uredijo plače, distribucija moči, vpliva in odločanja pa ostane enaka. Lahko bi govorili o navidezni uspešnosti te ali one protestne ustavitve dela ali izsiljenega sestanka. Raziskave potrjujejo, da je vpliv delavcev v ozdih glede na druge socialne skupine na zadnjem mestu. Kljub oblikovanju tozdov, ki naj bi omogočili več neposrednega odločanja vseh in s tem več vpliva vseh članov organizacije, kljub uvajanju delegatskega sistema in inštitucionalizaciji vloge političnih organizacij v ozdu, se porazdelitev moči še naprej osredotoča na vrhu organizacije in s tem v škodo resničnega samoupravljanja. Kaj bi v tem pogledu mogle prinesti samoupravne delovne skupine, je vprašanje zase. Formal-1 na organizacijska sestava ozda, odvisna od obstoječega načina Prvič so se sestali že oktobra lani in se zmenili, da bodo skušali nadaljevati družno, saj nobenemu posamično ne gre pretirano dobro. V mislih imamo jesenski dogovor pomurskih kovinskopredelovalnih organizacij, ki v svojem poslovanju stalno padajo in se spet pobirajo, zaradi česar je nedvomno prizadeto neprekinjeno razvijanje. Čeprav so bili začetki dokaj sramežljivi, saj je bilo težko verjeti, da bo vsaka organizacija posebej (oziroma njeni vodilni) uspela premagati zaplotniško razmišljanje, po katerem se vsi interesi-podrejajo mejam posamezne tovarne, je zdaj vse drugače. Prav direktorji,'oziroma tisti, ki so zadolženi za razvoj, so namreč pred nedavnim ponovno sedli za isto mizo in operacionalizirali oktobrska stališča. Kaj so se zmenili? Na prvem mestu zapišimo, da k sreči ni bilo slepomišenja in leporečij, pač pa so tako Tehno-stroj kot Gorenje Varstroj, pa tudi Panonija, ponudili v razpravo konkretne programe, ki bi jih ve- EKOLOGIJA! ljalo skupaj razvijati in jih kasneje ponuditi tržišču. Varstroj ponuja rezalnike za plamensko in plazemsko rezanje, ki vključujejo elemente zaščite okolja. Teh-nostroj je svoje programe združil pod skupnim imenovalcem ekologija in komunala (gre za stroje za čiščenje kanalizacij, odvoz smeti...), Panonija pa se pridružuje »kovinsko-ekološkemu programu« s posebnimi kosilnicami za obcestne jarke. Ker so se dogovarjali le predstavniki teh treh ozdov, so na seji, ki jo je sklicala medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje, sklenili, da bodo vzpostavili stik tudi z drugimi, predvsem so omenjali Avto-radgono in rogašovski LIV. Na prvi pogled se sicer usmeritev v ekologijo zdi nekoliko čudna, posebej ker gre za kovinarje, vendar pa ni čisto tako. Ob sedanji proizvodnji se jim namreč ne obetajo rožnati časi, zato je tolikokrat omenjano prestrukturiranje nuja. In katero področje sodobnega civilizacijskega utripa bo v prihodnje bolj aktualno kot ohranjanje zdravega okolja? Če bo prisoten še ekonomski učinek, seveda toliko bolje. In prav to (ali se splača usmeriti v tovrstne izdelke) bodo skušali dognati, zato bodo že februarja seznanili s svojimi nameni republiško komisijo za skladnejši regionalni razvoj, od koder bi radi dobili 20 milijonov dinarjev. Imenovali so posebno skupino pomurskih kovinskopredelovalnih strokovnjakov, ki bodo zadolženi za stik z razvojem v svetu. Skupina (sestavljajo jo člani posameznih delovnih organizacij) je sama po sebi sicer formalnost, vendar je prek ustanove delovanje pomurskega kovinarskega združenja gotovo olajšano. Če smo še oktobra menili, da je poslovno-tehnično združevanje kovinarjev v Pomurju (s tem pa še ni rečeno, da se zapirajo pred drugimi v Sloveniji in širše) zgolj retorična pogruntavščina, pa je zdaj že veliko jasneje, da je za skupno nastopanje velik interes. Zavednost, da nam noben v Sloveniji ne bo ponudil kakovostnih programov (večkrat omenjeni Kladivar iz Zirov na primer za eno svojih licenc zahteva nekaj sto tisoč dolarjev, česar si ne more privoščiti nobena kovin-sko-predelovalna organizacija v Pomurju) zgolj iz usmiljenja, je očitno dovolj močno, da si skušajo pomagati sami. Ze spomladi bo jasno, če bodo to prizadevanje in sedanje konkretne akcije pomenili tudi več zaslužka za Gorenje Varstroj, Tehnostroj, Avtoradgono, Panonijo, LIV in druge. Bojan Peček proizvodnje, namreč taka nasprotja pogojuje in krepi. V organizacijah s stavkami pride to do svojega popolnega izraza z vsemi negativnimi posledicami, ki kažejo na nekompatibilnost take organizacije dela s samoupravnim modelom združenega dela. Ob tem take razmere prinašajo še dodatne neugodne učinke, saj vodstvo, ki ima pogosto največ vpliva, nima ustrezne strokovnosti in poslovnosti. Zato sodimo, da je posredi taktično odvračanje pozornosti in bi torej moralo priti do globljih, radikalnejših rezov v samih ozdih. Zakaj poskus birokratske kontrole nad stavkami? Zato — odgovarjajo nekateri slovenski »štrajkologi« — ker se bo s tem omejil njihov družbeni pomen kot avtonomne akcije delavcev. Menijo, da je največja, skoraj neverjetna sociološka in pravna napaka stavkovnih pravil v istovetenju stavkovnega odbora in skupnega odbora. Dodajajo, da stavkovna pravila normirajo prisilno upravo v sindikatu delovne organizacije, če mu delavci izrečejo nezaupnico. »Namesto da bi imeli delavci takojšnjo možnost odpoklica sindikalnih funkcionarjev (kar omogoča 26. člen statuta Zveze sindikatov Slovenije) in izvolitve tistih, ki jim zaupajo, pošlje občinski svet ZSS prisilnega upravitelja v skupni odbor. (Le zakaj bi delavci zaupali občinskim funkcionarjem sindikata, če ne zaupajo funkcionarjem v delovni organizaciji?) S tem je kršen prvi člen sindikalnega statuta, ki določa, da so temeljni nosilci sindikalnega delovanja delavci, organizirani v osnovnih organizacijah zveze sindikatov,« piše v zadnji Sobotni prilogi Dela dr. Vladimir Arzenšek, znan slovenski raziskovalec stavk. Pripominja, da se po svetu z ustanovitvijo stavkovnega odbora stavka začne, stavkovna pravila slovenskih sindikatov pa določajo, da se stavka praktično konča takrat, ko se začne. Kako je z ugotavljanjem odgovornosti delavcev za stavko, se je na drastičen način pokazalo v ljutomerskem Tehnostroju. gotovo pa bo do konca marca, dokler šo stavkovna pravila slovenskih sindikatov v javni razpravi, še veliko priložnosti za dialog. Branko Žunec CENE V KMETIJSKIH zadrugah VSEMU NE KAŽE PLOSKATI Najnovejše naloge članov ZK pri uresničevanju družbenogospodarskega razvoja so znane, saj so zapisane v sklepih 15. seje CK ZKS, pa tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS v Lendavi je nedavno sprejelo usmeritve, ki se nanašajo na to področje delovanja. V razpravi je bilo postavljeno vprašanje, ali morajo biti komunisti res vselej zagovorniki, popularizatorji . .. stališč in sklepov, ki jih sprejmejo višji partijski ali državni organi? Dilema je toliko bolj umestna, ker na terenu, zlasti pa v organizacijah združenega dela, določeni ukrepi, nazadnje zveznega izvršnega sveta, povzročajo hude preglavice. Gre zlasti za administrativno urejanje cenovne politike, ki Povzroči tudi to, da so cene tako imenovanih vhodnih materialov (surovin), dražje kot pa so (lahko) cene gotovih izdelkov. V organizacijah združenega dela lendavske občine je novembrska »šok terapija« hudo vznemirila in tudi dobro stoječi tozdi so se naenkrat znašli med tistimi, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Člani Zveze komunistov se zavedajo, da morajo biti prvi na vseh frontah, v boju za izhod iz nezavidljivega gospodarskega in političnega stanja, po drugi strani pa je treba upoštevati realne razmere, kar pomeni, da vsem ukrepom, ki jih sprejemajo oblastni organi, le ne gre ploskati. To pa seveda ne pomeni, da je treba interventne ukrepe »minirati« oziroma določila kršiti, nasprotno: treba jih je »dograjevati« oziroma določila, ki so skregana z gospodarsko logiko, čimprej odstraniti ali pa zamenjati z ustreznejšimi. Gospodarstvu je treba znova omogočiti zalet. Ker se je zataknilo z zvezno in republiško resolucijo, so v Lendavi tudi preložili sprejem občinskega razvojnega programa za letos. Zaradi interventnih ukrepov in spreminjanja njihovih neživljenjskih določil na začetku leta gospodarstvu ni znano, v kakšnih razmerah bo poslovalo. Lendavski izvršni svet je iz teh razlogov odstopil od prvotno načrtovanih obiskov v slabo stoječih tozdih, saj se stanje utegne čez noč izboljšati ali še poslabšati. Ta čas kaže, da bo Naftina temeljna organizacija združenega dela Petrokemija, sicer nenehni zgubar, v novem poslovnem letu uspešna. Govorijo (uradno še ni potrjeno), da bo Petrol naposled dobavljal surovino (zemeljski plin) po tako imenovani beneficirani, torej ugodnejši ceni. V letošnjem letu pa naj bi k boljšim poslovnim rezultatom prispevale drugačne statusne organiziranosti (Ina Nafta, Gradbenik, Opekarni, Gorenje Varstroj). Pa izvoz? Glede na obseg proizvodnje je prodaja z območja lendavske občine na tuja tržišča še vedno skromna. V tem letu se bo razmerje precej spremenilo, saj nameravajo izvoz realno povečati v povprečju za 35 odstotkov, kar je seveda precej več, kot je načrtovano z zvezno in republiško resolucijo. Pogumni so tudi pri drugih predvidevanjih, na primer pri odstotku rasti celotne proizvodnje. Tudi tu so odstotki višji od republiških predvidevanj. Ce pa bodo v lendavski občini uresničili še napovedane nove naložbe, bodo gospodarski učinki ugodnejši. Š. Sobočan Hura! so pretekli petek, ko je bil zadnji dan pouka v prvem polletju, vzklikali tudi pomurski šolarji. Kdo se.ne bi veselil 2-tedenskih zimskih počitnic? Toda, kje je zdaj zima? Za počitniške skomine vam jo razkazujemo na fotografiji, toda kaj takega je trenutno možno videti in doživeti le daleč v gorah. Nekaterim se je nasmehnila tudi ta sreča. Ko bi vsi imeli to možnost! No, tudi na >suhem< vam želimo prijetne počitnice! (J. G.) aktualno doma in po svetu Zakon združevanja dela Most, ki je na fotografiji, so poimenovali Solidarnost. Pa ne po poljski Solidarnosti, pač pa po nemški Solidaritat. Tako so ga poimenovali delavci jeklarn v Porurju, ki stavkajo zoper namero vlade, ki želi zapreti jeklarne in delavce vreči na cesto. Jeklarjem se občasno pridružijo tudi drugi delavci, ki jih je tu okrog 50.000.________________________________________________________________________________ JEZNI NA SLOVENCE Dolgo napovedana javna razprava o ustavnih spremembah se je uradno začela. Trajala bo do 30. aprila, torej tri mesece in pol. V tem času se bodo izoblikovala stališča do posameznih vprašanj, osnovni pogoj pa je, da se odločimo za strpno pogovarjanje, za kulturni dialog in ne za vpitje drug na drugega, če bo kdo imel pač nasprotno mnenje. Osnutki amandmajev k ustavi so tukaj in v tem trenutku je povsem odveč razglabljanje, ali iti v ustavne spremembe v tem kriznem času ali spreminjati odnose v času konjunkture. To dilemo je zvezna skupščina premagala, ni pa premagala in tudi ne more splošnega razpoloženja do kulturnega dialoga. Žal gremo v javno razpravo v trenutku, ko je zopet kar precej ljudi v drugih Šestnajst na cesti Prekinitve dela so kljub vsemu'del naše vsakdanjosti. Tudi lanskoletna stavka livarjev v tovarni armatur Iskra v Kuli v Vojvodini najbrž ne bi zbudila posebne pozornosti, če ne bi imela tako nenavadnega epiloga. Šestnajst udeležencev stavke so poklicali na disciplinsko odgovornost in jib odpustili. Samoupravni organi v Istri pravijo, da je zaradi prekinitve vlivanja sive litine in zaradi zamude pri dobavi blaga kupcem, prišlo do velike gmotne škode. Sodišče združenega dela Vojvodine mora zdaj Odločiti, ali bo šestnajst livarjev dejansko ostalo na cesti. Spremembe zakona o združenem delu, ki dovoljujejo stavko in zahtevajo hitre odgovore na zahteve delavcev, jim niso ravno v prid. Odgovornost za škodo, ki je nastala v kolektivu, ni mogoče z ničemer upravičiti, pa tudi ne z udeležbo v prekinitvi dela. Prvi živilski butik Sozd ABC Pomurka načrtuje v Ljubljani večjo trgovinsko in gostinsko ponudbo. Tako bo v središču mesta odprla ekskluzivni gostinski lokal, načrtuje pa tudi dve ali tri trgovine z živili. Kot zanimivost velja omeniti, da bodo postavili tudi tako imenovani živilski butik, v katerem bodo Ljubljančani lahko kupili najboljše, kar lahko ABC Pomurka ponudi. Pri iskanju ustreznega prostora bo pomagal tudi IS SO Ljubljana. B. H. NOVO LETO PRI SOSEDIH Tudi novoletno praznovanje, veseljačenje zelo hitro mine in naenkrat smo sredi delovne (in dražje) vsakdanjosti. Tako je tudi na Madžarskem, kjer je bila glavna tema pogovorov že dalj časa nov davčni sistem in seveda — nove cene od novega leta naprej. Pa poglejmo, koliko je našim sosedom dražje novo leto: meso in mesni izdelki so dražji za 10 do 13 % (svinina brez kosti od 134 na 150 forintov, govedina brez kosti od 146 na 160 forintov, cena trajne zimske salame je ostala 300 forintov), perutnina za 16%, mast, sladkor, moko in kruh so podražili pri kg od 1 do 6 forintov, nova cena čajnega masla je 92 forintov (prej 77). Pa Nekatere stvari so se pa pocenile, tako so na primer oblačila za odrasle pocenili za 8 do 13 %, najbolj pa so se pocenila (na veselje vseh žensk) sredstva za nego nohtov, in sicer za celih 36,3 %. • 6Z . republikah jeznih na Slovence zaradi, zapletov okoli sprejemanja resolucije in devizne zakonodaje. Takšno vzdušje za začetek javne razprave ni najboljše, ker bodo na vsak dodaten predlog iz Slovenije zopet gledali s sumničenjem, češ, kaj zopet hočejo sebični Slovenci, ki mislijo le na svoje interese. Za pojem sebičnost uporabljamo tudi tujko egoizem, torej ego — jaz, in za pojem nesebičnost je primerna “Tujka altruizem — storiti dobro za druge. Ali se pravi altruist sploh jezi na egoista? Altruist skuša storiti dobro tudi egoistu. Kakšne nesmiselne obtožbe na račun Slovencev. Na začetku javne razprave velja vendar opozoriti, da ne bi kazalo metati vsega v en koš in trditi, da so vsi amandmaji slabi, da so vsi naravnani na uveljavljanje Umrljivost dojenčkov O umrljivosti dojenčkov vodijo na Madžarskem statistiko že več kot 90 let. Glede tega Železna županija nikoli ni bila na slabšem kot na petem mestu. V letu 1986 pa se je nepričakovano našla na repu lestvice, med županijami na zadnjem mestu. Strokovnjaki pravijo, da je treba iskati vzrok za to predvsem v tem, da imajo materialno bolje situirane družine vedno manj otrok, umrljivost dojenčkov pa je večja pri tistih materah, ki manj skrbijo za naraščaj — pred porodom in po njem. še novica za tiste, ki iz čistih turističnih nagibov potujejo na Madžarsko: cena »rdečega« sira (trapist) je pri kg višja za 40 forintov (stara cena 77 forintov za kg, nova 107), tako stane sedaj hlebček (odvisno seveda od teže) 160 do 170 forintov. Boros Bela .. « i s / A > 4’ - r ‘ centralizma in morda celo etatizma. Problemi tičijo drugje, predvsem v različnih praksah pri uveljavljanju samoupravnih odnosov. Številne afere v prejšnjem letu, na vrhu lestvice afer je seveda Agrokomerc, potrjujejo mnenje, da imamo po Jugoslaviji najrazličnejše pristope k urejanju družbenih in ekonomskih odnosov. Zakaj se torej zavzemamo za strpno javno razpravo? V Jugoslaviji imamo še eno izredno slabo izkušnjo ali prakso — ko zmanjka argumentov, s katerimi bi dokazali upravičenost svojih trditev, se ljudje zatekajo k priseganju na socializem na sploh, na revolucionarne tradicije in podobno. Ne samo da po tej poti preprečijo dialog, nasprotno, drugače mislečega človeka, in to naj bi bili predvsem samo Slovenci, ožigosajo kot sumljivega. Če se bomo v tej javni razpravi obstreljevali po sedanjem sistemu, ne bomo storili nič dobrega, nasprotno, dogmatizmu bomo dali možnost nadaljnega širjenja. Javna razprava o ustavnih spremembah je zato priložrfost za uvajanje strpnosti, kulturnega dialoga in prizadevnosti za na- predek. Mirko Čepič I. N. NOČEMO DELA, DAJTE NAM DENAR Pred nekaj več kot dvajsetimi leti je postala Jugoslavija del svetovnega trga kapitala. Tedaj smo namreč tudi pri nas omogočili neposredne naložbe tujih zasebnikov v gospodarstvu. Ko je Jugoslavija dovolila, da tuji kapital vlaga v njeno gospodarstvo, se je podredila pravilom, ki veljajo na trgu kapitala, zato je pričakovati, da bodo tujci vlagali svoj denar v poslovanje v naši državi samo, če jim bomo zagotovili primerjalne prednosti. Nikakor ne bi mogli reči, da so možnosti za naložbe pri nas ugodne in da lahko po tem resno konkuriramo drugim delom svetovnega trga kapitala. Visoka inflacija; neurejene splošne gospodarske razmere; negotove, pogosto spreminajjoče se razmere za poslovanje; čedalje manjša vrednost domače valute; nanehne intervencije v gospodarsko življenje, ki ne spoštujejo osnovnih pravil odprte ekonomije, za katero se kar naprej zavzemamo; še posebej pravni režim, ki velja za tuja vlaganja; vse to gotovo ne prispeva k temu, da bi se tuji vlagatelji zlahka odločali za naložbe v Jugoslaviji. Zaradi zmanjšanja regresa so se precej podražili izdelki za otroke (oblačila, obutev, otroška hrana, otroško pohištvo, vse do vozičkov), pa tudi gradbeni material — cement za 56, strešniki pa za 92 %. Pa na tržnici? V Szombathely- Zima je izredno topla in povsem naravno je, da se je »zvezni led« začel topiti že v začetku januarja, menijo komentatorji dogajanj, z mlekom za otroke in sploh z mlekom, pa tudi s kavo, ki bo tudi dobila nove, mnogo večje cene, kakor napovedujejo. Zgodbo o pomanjkanju hrane za novorojenčke znamo na pamet že od nekdaj: ko so cene zamrznjene, pač nastane pomanjkanje tistega, kar bi sicer bilo v prodaji, če bi bile cene povečane, kakor sodijo proizvajalci, da je zanje prav. Ker pa so novorojenčki najbolj občutljivi za hrano, so proizvajalci njihove hrane vedeli, da bo pomanjkanje lega izdelka Zis hitro omehčalo. Zis se je namreč odločil za povečanje cen za 18 odstotkov in se odrekel vračanju cen te hrane na 1. oktober lanskega leta, in tako se je zgodilo, da se je mleko za novorojenčke podražilo kar za 60 odstotkov in potem ga Je bilo takoj dovolj. Kritiki takega izsiljevanja cen in take popustljivosti Zisa so takoj ugotovili, da se bo to poslej poznalo verižno, ker Zis svojega omejevalnega ukrepanja ni podprl vsaj s primernimi zalogami državnih rezerv, saj pomanjkanja ne bi smelo biti, Če bi bilo na voljo vsaj dovolj mleka v prahu. Razmišljanja o tem lahko gredo še globje in dalje, na primer na področje različnega pojmovanja družbene lastnine in od tod na področje tratenja ustvarjenih vrednosti po receptu Agrokomerca in še koga, toda ostanimo pri vprašanju omejevanja, ki se ga Zis tako obupno oklepa. Ob nezaslišani inflaciji, ki jo že desetletja neuspešno preganjamo z restrikcijami najrazličnejših vrst, je očitno da taki obroči za posode gospodarjenja kar naprej pokajo in da na ta način kaj prida ne moremo doseči, čeprav nam uradna statistika govori o nekakšnih stabilizacijskih uspehih na temelju upoštevanja samo uradnih dogajanj pri nas. Potrebne so spremembe, ki bodo sprostile ustvarjalnost delovnih ljudi brez posebnih dovoljenj zvezne in drugih administracij, ki se svojemu skrbniškemu položaju v našem življenju nikakor ne marajo odreči. ' O tem je nedavno spregovoril predsednik mladine, ko je govoril o kmetijstvu in o pogledih mladine na združevanje dela mladih ljudi. Ugotovil je na primer, da je združevanje mladih kmetovalcev odvisno od premoženja, torej lastnine, in da sploh ni možnosti združevanja dela na kak drug način, kar bi bilo nujno, saj mladi nimajo posesti, je pa očitno veliko zemlje neobdelane, kakor je tudi veliko neizkoriščene družbene zemlje, pa tudi minulega dela je dovolj, če računamo vsaj s sredstvi, ki se zbirajo pri sisih za zaposlovanje in so uporabna za kreditiranje ustvarjanja novih delovnih mest, za prekvalifikacijo in podobno. V tem je posebno vprašanje odnosov glede uporabljanja zemlje, saj je očitno, da mladina ni zadovoljna s podedovanimi odnosi, kakor tudi sami kmetovalci vse pogosteje govorijo o tem, da je zemljo treba zagotoviti tistim, ki jo obdelujejo, s čimer pravzaprav odklanjajo nasledstvo onim, ki so se opredelili za drugačne poklice. To je vsekakor v skladu z načelom: tovarne delavcem, zemljo kmetom in v tem smislu povsem v skladu z ustavno in splošno opredelitvijo za snovanje vsega samo na temeljih dela. Žal pa so postranski predpisi, zakoni in druga pravila igre še vedno taki, da onemogočajo dosledno uveljavljanje temeljnega načela dela. V teh časih, ko so pred nami spremembe ustav in zakona o združenem delu, so takšne ideje seveda zelo zgovorne in zanimive. Ustave in omenjeni zakon so preobsežni in bi jih kazalo poenostaviti. Sama po sebi se ponuja misel, da so omenjeni temeljni dokumenti preobsežni zaradi kompromisov. Tako je na primer vprašljivo, ali je zakon o združenem delu nastal iz pravih izhodišč ali pa je mbrda nastal iz sredine: iz prevzetih modelov gospodarjenja, ki niso dovolj široki za vsebino dela. Misel predsednika mladine Jugoslavije bi nemara smeli formulirati kot predlog, da se poslej opredelimo za zakon o združevanju dela, da začnemo od temelja, ne pa od nadstropja pri gradnji nove hiše, da ne rečemo domovine. Pri nas že 20 let velja en sam model skupnih vlaganj, medtem ko jih svetovna praksa pozna veliko več. Od prvega dne, ko smo omogočili vlagati kapital v našo državo, je to moč storiti samo na podlagi pogodbe, in sicer tako, da gre prej za vlaganje kapitala v jugoslovanske gospodarske subjekte kot pa za skupno vlaganje. Osnovne značilnosti takih naložb po naših predpisih so: da lahko tujec vloži kapital v organizacijo združenega dela tako, da v trenutku, ko vloži denar, preneha biti njegov lastnik, da prevzema tveganje kot naša organizacija (torej mora sodelovati tudi pri pokrivanju morebitnih izgub); da lahko ju so bile cene prvi teden po novem letu take: krompir 16—24 forintov, zelje (glave) 10—14, čebula 18 in česen 150 forintov za kg, pa še jajca: 2,5—3 forinte za kos. In v gostilnah? Cene v enotah Županijskega gostinskega podjetja so pri jedeh višje za 2 do 3 forinte (recimo zarebrnica s prilogo prej 70, sedaj 72 forintov), pijače kola pa so dražje za en forint. Pravijo, daje pri zasebnikih podražitev večja, in sicer za 5 forintov pri jedi. Precej dražje je tudi v obratih družbene prehrane zaradi ukinitve regresa (dnevni prispevek so dvignili od 21,30 na 28,50 forinta). Seveda, mnogi imajo za veliko tudi teh nekajforintnih podražitev, ker je sedaj pač treba za mnoge stvari plačati več. V tem smislu je tudi novoletna voščilnica madžarskega karikaturista Bele Boroša. skupno odloča o zadevah, pomemb nih za skupno poslovanje, če to ne posega v samoupravne pravice delavcev v tej organizaciji in v predpisano izključno pristojnost samoupravnih organov; da ima pravico do povračila vloženega denarja, odvisno od rezultatov skupnega poslovanja; in da sodeluje pri delitvi ostanka čistega dohodka (dobička), ustvarjenega s skupnim poslovanjem. Jugoslovanski predpisi na tem po dročju se pogosto spreminjajo. e- prav niso bili nikoli tako ugodni, da bi resneje pritegnili tuji kapital, so bili vendarle, kot kaže, v prvih desetih letih prožnejši kot pozneje. Možnosti za vlaganje tujega kapitala so se z uvedbo številnih omejitev leta 1978 občutno zmanjšale, kar je povsem v nasprotju s pričakovanji povzročilo naglo zmanjšanje zanimanja tujcev za . naložbe v Jugoslaviji. Spremembe v letih 1984 in 1986 so deloma odpravile te omejitve in samo napovedale večjo sprostitev predpisov na tem področju. Tuji vlagatelji nam očitajo, da nimajo vpliva na organiziranost jugoslovanskega podjetja, v katerega so vložili kapital; da nimajo lastniških pravic, kar posebej čutijo, ko prenehajo vlagati in ko naj bi se jim vložena sredstva začela vračati; da je omejen njihov vpliv na sprejemanje poslovnih odločitev; da nimajo nikakršnih upravljalskih pravic; da je bistveno omejen njihov vpliv na imenovanje organov v organizacijah dzruže-nega dela, v katere so vložili kapital; da nimajo vpliva na področju delovnih odnosov; da je vloženi kapital zanje za dalj časa »odpisan«, ker je zelo težko odstopiti od pogodbe; da imajo težave s prenosom vloženega kapitala zaradi pomanjkanja deviz v Jugoslaviji; da se pogoji za uvoz surovin kar naprej spreminjajo; da so intervencije državnih organov v gospodarsko poslovanje, pa tudi na področju cen, prepogoste itd. Posledica tako urejenega načina vlaganja tujega kapitala je, da ga praviloma vlagajo takrat, ko lahko vlagatelj z vzporednimi pogodbami ali z drugačnimi oblikami poslovanja uresniči svoj primarni interes in ima skupno vlaganje samo za pokritje, ki mu omogoča, da lažje uveljavlja te druge oblike poslovanja (prodaja opreme in Funkcionarji vračajo »socialno pomoč« Na sindikalnem zboru občinske uprave v Živmicah pri Tuzli so trdili, da je bila enkratna denarna pomoč ob novem letu le posojilo, vendar astronomskih zaslužkov niso demantirali. Kakor smo zapisali tudi v Vestniku je 30 občinskih funkcionarjev v Zivinicah prejelo ob novem letu od 200 do 300 tisoč dinarjev enkratne pomoči. Toda, namesto, da bi konfliktne razmere umirili z razpravo o odgovornosti za razdelitev okrog 20 milijonov dinarjev iz sindikalne blagajne, kar je edinstven primer pri nas, se je začela protiak-cija. Tisti, na katere je bilo pokazano s prstom, trdijo, da je izplačani denar v resnici posojilo, ki ga bodo vrnili. Na sindikalnem zboru so poudarili, kako neverjetno lahko se dobra zamisel o pomoči tistim z majhnimi prejemki spremeni v svoje nasprotje. Na vprašanje, kdo je »inovator« za prelivanje proračunskih sredstev občine v sindikalno blagajno, ni bilo odgovora. »To je blatenje ljudi, za katere ne vemo, kaj so delali«, je na sindikalnem zboru rekel predsednik IS skupščine Živinice Lazar Čo-jič, okrog sto navzočih pa je svoje nezadovoljstvo izrazilo tako, da so demonstrativno zapustili sestanek. »Devet vodilnih v prejšnjih delitvah ni dobilo razlike, zato so dobili posojilo od sindikata. Moralno in materialno moramo podpirati take ljudi«, je končal izvršnik Čojič. Na sindikalnem zboru minuli četrtek so poleg že omenjenih astronomskih plač najvišjih občinskih funkcionarjev omenjali tudi nezakonito podeljevanje stanovanj iz sklada solidarnosti —• prejemali so jih tudi vodilni. surovin, inženiring, licence, odkup izdelkov, tehnična pomoč itd.). To tudi pojasnjuje, zakaj imamo po 20 letih nekaj več kot 300 veljavnih pogodb, v tem času pa je bilo v Jugoslaviji vloženih komajda nekaj sto milijonov dolarjev tujega kapitala! Kar zadeva vlaganje tujega kapitala, smo se znašli na prelomnici; ali bomo sprostili pogoje za vlaganje ali pa bo to še naprej na obrobju našega poslovanja s tujino. Izhod je izboljšati splošno naložbeno ozračje, omogočiti uvedbo novih modelov vlaganja, ki jih pozna sodobno poslovanje, kot so denimo mešana podjetja, financiranje projektov itd. Mešana podjetja (trgovske družbe), ki omogočajo solastništvo vlagateljev in njihovo sodelovanje pri upravljanju, zanikajo pa tudi številne očitke tujih vlagateljev, so nekaj povsem vsakdanjega v drugih državah — po tem načelu ravnajo tudi organizacije združenega dela, ki vlagajo naš denar v tujini. Poznajo jih tudi v vseh socialističnih državah, v katerih je dovoljeno vlaganje tujega kapitala, celo takrat, ko takih tipov pravnih oseb v gospodarskih odnosih v državi sicer ne poznajo. Ta model so sprejeli v Sovjetski zvezi, na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, na Kubi, v Vietnamu, Koreji in na Kitajskem. Samo na Kitajskem imajo več kot 3.000 mešanih trgovskih družb, v katere so tujci v komaj nekaj letih vložili več kot 6 milijard dolarjev kapitala. V našem gospodarstvu pa tak model vlaganja zdaj ni možen. Ovira za njegovo uvedbo je ustava SFRJ, ki določa, da ima delavec, ki dela z družbenimi sredstvi, pravico upravljati organizacijo združenega dela, v kateri je zaposlen. To pomeni, da ni možnosti za sodelovanje pri upravljanju na podlagi vloženega kapitala. Zato ne more biti uspešen niti nedavni poskus z osnutkom novega zakona, ki naj bi urejal tuja vlaganja v Jugoslaviji, omogočiti tujim vlagateljem, da bi sodelovali pri upravljanju organizacije združenega dela, v katero so vložili svoj kapital, kajti kljub vsej dobri volji njegovih sestavljalcev ne more biti sprejet, ker bi bil tak zakon protiustaven! Gospodarstveniki se vedno bolj navdušujejo nad tem, da bi zagotovili upravljalske pravice tudi tujemu vlagatelju, kot kaže, pa ta misel počasi dozoreva tudi v drugih strukturah. Vprašanje je samo, v kakšni pravni obliki naj bi to omogočili. STRAN 2 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 j od tedna PO STAVKI IN BOJKOTU V SOBOŠKI BOLNIŠNICI LJUTOMER MURSKA SOBOTA — Pobuda za krajinski park Mura na obeh bregovih reke med Veržejem in Lendavo, ki sojo sprožili podravski in pomurski naravovarstveniki, bo šla v razpravo na zbore občinskih skupščin v Pomurju. Tako bi se dalo najkrajše povzeti namere organizatorjev — to pa so bili: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, pomursko društvo za varstvo okolja in občinske kulturne skupnosti Pomurja — razstave Rešimo Muro oz. Ogrožene rastline Pomurja, ki so jo minuli petek zaprli v galeriji sobokega kulturnega centra. O tem bomo tudi lahko kaj več prebrali v brošuri Zeleni list, ki jo pripravljajo pomurski naravovarstveniki in bo izšla te dni. GORNJA RADGONA — V sredo, 20. januarja, se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Gornja Radgona. Največ časa so namenili obravnavanju Poročila o izvajanju ukrepa družbenega varstva v sisih materialnih dejavnosti ter analizi. Sprejeli so sklepe, da podpirajo predlog B (združevanje sorodnih sisov), da se imenuje ustrezna strokovna komisija, ki bo pripravila vse potrebno za reorganizacijo, ter da je pripravljena analiza strokovna podlaga za nadaljnje ukrepanje. O usodi sisov bodo odločali delegati na seji skupščine občine 4. februarja. MURSKA SOBOTA — Na seji OK ZKS so sprejeli finančni načrt za leto 1988, pri čemer bo več denarja namenjeno organiziranju raznih tečajev, seminarjev in drugih oblik idejnopolitičnega izobraževanja. Potrdili so tudi sklep o sklicu konference ZK v soboški občini, ki bo marca in na kateri bo govor o aktivnosti ZK pri spreminjanju družbenih razmer. Soglašali so s sklepom, po katerem se OO ZK v PZC, delovna skupnost skupnih služb in tozd Zavod za socialno medicino in higieno združita v eno osnovno organizacijo ZK. MURSKA SOBOTA — V primerjavi z osnutkom je predlog občinske resolucije za leto 1988 precej razširjen in bolj obvezujoč, naložbe pa so izvzeli iz tega razvojnega dokumenta in jih vnesli v prilogo. O predlogu resolucije pa se bodo na skupnem zasedanju zborov skupščine občine, ki bo 11. februarja, izrekli tudi delegati. Na seji izvršnega sveta pa so sprejeli tudi poročilo o njegovem delu od aprila 1986 do konca decembra 1987. MURSKA SOBOTA — Na posvetu predsednikov KK SZDL iz soboške občine so spregovorili o organizacijskih in vsebinskih pripravah na volitve funkcionarjev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in sistih, ki jim letos poteče dveletni mandat. Dogovorili pa so se tudi za izvedbo javne razprave o spremembah in dopolnitvah ustave SFRJ in za usposabljanje delegatov v krajevnih skupnostih. Med pomembne naloge štejejo tudi akcijo za večjo zavarovalno zaščito v kmetijstvu. GORNJA RADGONA — Na predsedstvu OK Zveze komunistov Gornja Radgona (19. januarja) so med drugim obravnavali tudi program dela zborov skupščine občine. Menili so, da bi se moral ta najvišji občinski organ ukvarjati z zares pomembnimi in odločilnimi zadevami, na delegatska vprašanja bi morali v kratkem času dati konkretne odgovore, več dogovarjanja pa bo potrebno na medobčinski ravni. MURSKA SOBOTA — Izvršni odbor medobčinske gospodarske zbornice je pred tednom za ožji krog pomurskih gospodarstvenikov povabil na razgovor dr. Matjaža Muleja, profesorja z mariborskega Vekša, avtorja znane aplikativne metodologije za ustvarjalno sodelovanje mnogih. Predstavil jim je prehod od rutinskega v inovativno poslovanje v OZD, nato pa odgovarjal na vprašanja. Skupna ugotovitev je bila, da so na tem področju nujni hitrejši in učinkovitejši premiki, pri čemer se bo še posebej angažirala zbornica. Kasneje so še razpravljali o idejnem projektu integralnega informacijskega sistema za potrebe Gospodarske zbornice Slovenije. GORNJA RADGONA - V torek, 19. januarja 1988, se je sestal odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v občini Gornja Radgona. Dogovorili so se za organiziranje že tradicionalnega izobraževanja med zimskimi počitnicami ter o praznovanju dneva prosvetnih delavcev. MURSKA SOBOTA — Na programsko-volilni konferenci OK ZSMS Murska Sobota so izvolili novi članici predsedstva. To sta Silva Edry in Nada Maučec. Razrešili so dve stari članici predsedstva, in sicer zaradi neudeležbe na sejah. Vodstvo mladinske organizacije je ostalo staro: predsednik je torej še naprej Branko Pajžlar in sekretar Milan Fujs. MURSKA SOBOTA — Na občinski skupnosti otroškega varstva je bila ob pregledu opravljenih nalog minulega mandatnega obdobja izražena želja, da bi se bolj kot odpravam težav financiranja družbenih dejavnosti, med katere sodi tudi otroško varstvo, posvečali vsebini dela in poglobili stike starši—vzgojitelji, ki se v skupščinah srečujejo kot uporabniki in izvajalci s premalo dialoga. Sprotno dogovarjanje je zaradi nezavidljivega položaja potrebno tudi med izvajalci in skupnostjo, navsezadnje je pa tudi tistimi, ki krojijo politiko v občini, republiki in širše. LENDAVA — V delovni organizaciji Ina Nafta že nekaj let deluje aktiv upokojencev, ki šteje okoli 100 članov. Aktiv tesno sodeluje s konferenco sindikata v delovni organizaciji in je deležen vsestranske pomoči celotne delovne organizacije. Pred dnevi so na sestanku, ki ga je sklical aktiv, 25 delavcem, ki odhajajo v letošnjem letu v pokoj, podelili ročne ure kot spomin na delo v tej delovni organizaciji. Na sestanku so sprejeli tudi program dela aktiva za letošnje leto, ki so ga člani aktiva predlagali konec lanskega leta na konferenci aktiva upokojencev. J. D. MURSKA SOBOTA — Na skupni seji komisije za narodnostna vprašanjapri predsedstvu občinske konference SZDL in komisije za narodnostna vpršanja pri skupščini občine Murska Sobota, ki je bila pretekli četrtek, so pregledali uresničevanje sklepov sprejetih na prejšnjih sejah obeh komisij, sprejeli program dela za letos m se seznanili z gradivom Osnovne značilnost! položaja italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji. V zvezi z gradivom, k> ga je za obravnavo v skupnosti Alpe-Jadran pnpravil Institut za narodnosti Ljubljana,so menili, da je le-to zelo koristno saj je tako v enem pisnem dokumentu zbrana vsa problematika položaja pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Poleg tega je mogoče iz njega izluščiti tudi naloge za nadaljnje uresničevanje narodnostne politike. (J. G.) ________________ —KRAJEVNA SKUPNOST MAČKOVCI V ospredju telefonija, ceste in trgovina V krajevni skupnosti Mačkovci, ki vključuje osem vasi, so opravili zbore občanov. Bili so izredno dobro obiskani in vsebinsko bogati. V ospredju razprav so bili problematika razširitve telefonije, modernizacija ceste Bodonci—Poznanovci, izboljšanja preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in reprodukcijskim materialom za kmetijstvo in še nekateri drugi problemi, ki so značilni za posamezne vasi. V programu krajevne skupnosti Mačkovci je letos predvidena razširitev telefonije, za kar je evidentiranih 253 novih naročnikov. Gre za precejš- do tedna njo naložbo, saj bi le-ta po grobih ocenah stala 300 do 250 milijonov dinarjev. Ker bi iz samoprispevka morali ta denar zbirati osem do deset let, je jasno, da bodo morali več sredstev kot sicer primakniti naročniki sami, če bodo hoteli dobiti telefone. Pri modernizaciji ceste Bodonci— Poznanovci pa se pojavlja problem urejanja potoka, ki ni v srednjeročnem programu razvoja soboške občine. Brez ureditve potoka bi bila modernizacija ceste nesmiselna, zato so se v krajevni skupnosti Mačkovci lotili reševanja tega problema. Razgovori so stekli z Območno vodno skupnost- Ze v drugo spodletel referendum Od 705 volilnih upravičencev jih je glasovalo 516, od tega 272 ZA in 235 PROTI, devet glasovnic je bilo neveljavnih, kar 189 pa jih sploh ni prišlo glasovat. Direktor tozda dr. Rudi Mikolič je ob tem odločno odklonil, da bi nam dal kakršnakoli pojasnila, kako naprej po spodletelem referendumu, direktor delovne organizacije PZC dr. Jože Šumak pa nas je spravljivo potolažil, da bomo vse zvedeli ob svojem času. Torkova (19. januar) referendumska odločitev za sprejem pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe v tozdu Pomurskega zdravstvenega centra Splošna bolnišnica v Murski Soboti torej ni bila izglasovana. Šlo je predvsem za tiste določbe, ki zadevajo delitvena razmerja in nagrajevanje zaposlenih, kjer je očitnb še vedno veliko nesporazumov. Zanje smo slišali tako na protestnem shodu delavcev 16. decembra kot kasneje na sindikalnem občnem zboru in nazadnje na množično bojkotiranem informativnem sestanku zaposlenih 15. januarja. Sicer pa so ta samoupravni splošni akt pripravljali dobri dve leti, ga enkrat že poskušali sprejeti, pa ni bil sprejet. Čeprav so decembra dvignili vrednost točke za 11,5 odstotka in opravili pora- Smelejša naložbena politika soboškega gospodarstva Med ključnimi cilji družbe- tehnologije, odpravljanje ozkih nogospodarskega razvoja v le- grl, ureditev delovnih razmer tu 1988 v soboški občini je nedvomno pospeševanje naložbene aktivnosti in združevanje sredstev gospodarstva za financiranje prednostnih in obetavnih razvojnih programov. Zato načrtujejo, da se bodo sredstva za naložbe v letošnjem letu realno povečala za 2 odstotka v primerjavi z letom poprej. Vse to pa terja kakovostne premike pri preustroju proizvodnje, hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva, povečanju blagovne menjave s tujino in izboljšanju ponudbe v turizmu. Veliko pa pričakujejo tudi od uveljavitve samoupravnega sporazuma o financiranju in delovanju sklada za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest. Nesporno je, da se morajo organizacije združenega dela v soboški občini še bolj zavedati odgovornosti za svoj razvoj. Zaradi omejenih materialnih možnosti pa bo tukajšnje gospodarstvo razpoložljiva sredstva za naložbe usmerjalo pretežno v posodobitev proizvodnih procesov. V tem smislu načrtujejo nakup nove opreme in Lani nad 2 tisoč novih telefonov Skorajda ne mine dan, ko ne bi omenjali ptt dejavnosti, posebno še telefonije, ki pomeni za Pomurje pomembno okno v svet. Praksa namreč kaže, daje na tem področju še precej belih lis. Čeprav si v Delovni organizaciji za ptt promet v Murski Soboti močijo prizadevajo, da bi zmanjšali zaostanek v primerjavi z republiškim povprečjem — to velja predvsem za število telefonskih priključkov — pa z doseženim še ne morejo biti povsem zadovoljni. To velja tudi za kakovost ptt storitev. »Na področju naložb v telekomunikacije v letu 1987 smo lahko dokaj zadovoljni. Vključili smo nameč prek 2 tisoč novih telefonskih naročnikov, kar je v primerjavi z letom prej za 50 odstotkov več. Krajevne skupnosti niso ostale na cedilu, saj je bilo v vseh, ki so gradile krajevna tele- jo in Kmetijsko zadrugo Panonka. Kaže namreč, da bi bila optimalna rešitev ureditve tega potoka v melioraciji obstoječih zemljišč, ki so v bližini potoka. Poleg razširitve telefonije, modernizacije ceste Bodonci—Poznanovci ter ureditve trgovskih prostorov in skladišča v Mačkovcih pa je bilo na zborih občanov govora tudi o pospeševalni službi, saj povsod niso zadovoljni, o boljši osemenjevalni službi, o navozu gramoza na ceste, kjer tudi povsod niso zadovoljni s količinami, in drugem. F. Maučec čun, je nezadovoljstvo v kolektivu očitno. Če in kako dodobra skaljeni odnosi vplivajo na kakovost storitev in motijo poslovanje, so drugi za to, da ugotovijo; in najbrž bodo morali ugotavljati. Ob nameravani selitvi v nove prostore kirurškega bloka — zanj pa smo vsi prispevali — je likvidnost tozda na tleh, odliv pacientov se nezadržno nadaljuje, negotovost je vse večja. Če še ostanemo pri referendumu: po zakonu bi se morali ZA opredeliti najmanj polovica volilnih upravičencev, torej 354 zaposlenih, da bi bil pravilnik sprejet. Posebej skrbi visoko število tistih, ki na referendum sploh niso prišli. Ko smo se pogovarjali s predsednikom delavskega sveta Evgenom Kuzmo, ta nam sodelovanja ni odrekel, je menil, da bo referendum treba ponoviti, in povečanje voznega parka. Predračunska vrednost naložb soboškega gospodarstva v letu 1988 znaša več kot 33,4 milijarde dinarjev. Od skupnega zneska bo lastnih sredstev kar 54,7 odstotka, z združevanjem naj bi zagotovili 17,1 odstotka, nepovratnih sredstev bo 11,8 odstotka, posojil pa 16,4 odstotka. Ob tem je potrebno omeniti vsaj nekaj najpomembnejših naložb. Delovna organizacija Panonija bo nadaljevala s programom preusmerjanja proizvodnje, z uvajanjem strojegradnje in dopolnjevanjem programa kmetijske mehanizacije. S temi naložbami bodo dane možnosti za 5-odstotno povečanje proizvodnje in 50 odstotkov večji izvoz. V rogašov-skem Livu, tozd Oprema in orodja bodo nadaljevali z vlaganji v nove programe in tehnologijo, soboška Mura pa načrtuje posodobitev opreme iz uvoza in povečanje prodaje na tujem trgu. V Beltinki pravijo, da bodo s posodobitvijo in avtomatizacijo proizvodnje, izboljšanjem organizacije dela in fonska omrežja, delo končano. Prav tako so bili v tem času vsi naročniki vključeni v telefonsko omrežje. Naložbe v telekomunikacije so bile prav tako končane. Tako smo povečali zmogljivosti naročniških central, izboljšali prenosne sisteme in precej naredili za naročila novih telefonskih central, bodisi razširitve ali pa montiranje novih, ki bodo na vrsti letos,« poudarja direktor DO za ptt promet v Murski Soboti Zoltan Sever. Ob tem pa ne smemo pozabiti, daje bilo leto 1987 razglašeno za leto kakovosti ptt storitev, in sicer pod geslom Kakovostne ptt storitve, večja poslovna učinkovitost in napredek. V okviru sozda ptt organizacij Slovenije se pripravlja analiza, ki jo lahko v kratkem pričakujemo. Kljub slabim gospodarskim razmeram pa v Pomurju menijo, da je bilo na tem področju veliko storjeno za izboljšanje kakovosti ptt storitev. In katere šo najpomembnejše naloge, ki ptt organizacijo v Murski Soboti čakajo v letošnjem letu? Tovariš Sever navaja naslednje: »V letu 1988 bo v ospredju prizadevanj uresničevanje srednjeročnega načrta. Z njim pa je v bistvu zagotovljen usklajen razvoj ptt dejavnosti na vseh področjih in ravneh. Prav gotovo je najpomembnejša zgraditev nove poštne zgradbe v Črenšovcih in montiranje nove centrale s sodobno tehnološko opremo. Na ta način bi letos priključili dodatnih 500 do 600 telefonskih naročnikov. Temu ustrezno bomo tudi razširili telefonsko omrežje. V krajevnih skupnostih so se zelo angažirali, da bi vendar o podrobnostih in postopkih še ne moremo nič zanesljivega poročati. Dejstvo pa je, da se namerava v prihodnjih dneh v dogajanje v soboški bolnišnici vključiti tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Pomurja, Franc Kolarič. Razmere v tozdu so pač v tolikšni meri napete, da ne gre izključevati določenih ukrepov od zunaj — v skrajnem primeru začasnega ukrepa družbenega varstva. Po več bojkotiranih sestankih delavcev v preteklem letu, stavki sredi decembra, ponujenem odstopu direktorja dr. Rudija Mikoliča in torkovem spodletelem referendumu je na dlani, da bo treba v soboški splošni bolnišnici hitro in učinkovito ukrepati. Delovna organizacija PZC ne bi smela — kot je zdajšnji vtis — stati ob strani. Branko Žunec prehodom na zahtevnejše programe dosegli boljšo kakovost svojih izdelkov. ZGEP Pomurski tisk pa bo z nakupom sodobne strojne opreme v tozdih Tiskarna in Kartonaža omogočil 10-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Mesna industrija se bo usmerila v višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino in večjo stopnjo finalizacije mesnih izdelkov, v Agromerkurju pa zagotavljajo, da bodo z izboljšanjem tehnologije povečali proizvodnjo za 2,5 odstotka. Zanimivi so tudi načrti Tovarne mlečnega prahu, ki predvideva 2-odstotno povečanje odkupa mleka, povečanje izdelovanja otroške hrane z 20 na 140 ton, jajc v prahu s 5 na 7,5 milijona in uvedo novega programa hrane za športnike. Upajmo le, da bo večina teh smelih načrtov za nove naložbe uresničena, kajti sedanje zaostrene gospodarske razmere niso nič kaj rožnate. Predvsem pa ne za naložbe, od katerih si ravno v soboški občini, kjer že vrsto let tarnajo, da ne morejo pridobiti kakega zanimivega razvojnega programa od drugod, veliko obetajo. Milan Jerše ta cilj konec junija tudi uresničili. Potrebno je omeniti še razširitev vozliščne centrale v Lendavi in Ljutomeru ter razširitev nekaterih drugih končnih central; bodisi v klasični tehniki ali pa v novejši elektronski tehniki.« Milan Jerše Za povprečjem se skriva marsikaj Na osnovi ugotovitev, stališč in sklepov OK SZDL v Murski Soboti uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občini bi lahko kaj hitro sklepali da je na tem področju v zadnjem obdobju dosežen določen na- predek. Toda to je le splošna podoba povprečja, ki ne razkriva vseh potankosti in problemov, s katerimi se ubadajo najbolj socialno ogroženi ljudje. Dejstvo je, da zaostrene gospodarske in družbene razmere dodatno vplivajo na neugoden položaj nekaterih kategorij ljudi, zlasti tistih, ki prejemajo različne socialne pomoči. Pa čeprav je bil pri poenotenju meril dosežen bistven napredek. Preseneča pa, da je navzlic manjšim zaposlitvenim možnostim, večjemu številu delovnih organizacij z nizkimi osebnimi dohodki in Romom število teh pomoči celo nižje od republiškega povprečja. Tudi razmerje med kadrovskimi štipendijami (30 odstotkov) in štipendijami iz združenih sredstev (70 odstotkov) ni ugodno. V soboški občini pa je veliko mladih še vedno brezposelnih, pri čemer marsikdo med njimi ne more opraviti niti pripravništva. Kljub samoupravnim sporazumom v organizacijah združenega dela tega dosledno ne izvajajo. Poleg tega so se postopki za izplačilo štipendij ponekod tako zavlekli, da so v nekaterih mladih družinah dobili otroški dodatek že prej. Tako prihaja do neljubih zapletov, ko je treba poračunavati omenjene zneske. Zato se v soboški občini zavzemajo za konkretne programe soci-alno-zdravstvenih pomoči, da ne bi prihajalo do nepravilnosti pri dodeljevanju denarnih prispevkov. Pa tudi v strokovnih službah se mora zaostriti odgovornost do teh občutljivih vprašanj. Zavzemajo se tudi za izdelavo enotne liste čakajočih na pripravništvo, pri čemer naj bi imeli ob zaposlitvi ob enakih pogojih prednost socialno šibki. Hkrati pa ne moremo mimo visokih cen v Domu oskrbovancev v Rakičanu, saj jih je večina upokojencev ne more v celoti plačati. Pobuda, da invalidsko delavnico Solidarnost, kjer je zaposlenih več invalidov, ne bi smeli obravnavati kot druge gospodarske organizacije, je umestna, prav tako kakor nujnost skrajšanja čakalne dobe in izboljšanje odnosov do strank v območni delovni enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Murski Soboti. Milan Jerše o PRED ZIDOM MOLKA Kaj naj stori novinar, ki se v enem dnevu dvakrat znajde pred zaprtim virom informacij? Naj od besa buta z glavo v zid? Naj pusti vse pri miru in se vda v usodo, češ: če ne želijo dati informacij, pač naj bo, saj bodo bralci že tako ali tako prenesli tudi to? Od začetka novega leta se po Ljutomeru širijo takšne in drugačne govorice. Najprej o izpostavi Ljubljanske banke, od začetka tega tedna pa še o delovni organizaciji Imgrad. V prvem primeru gre za poneverbe, v drugem pa za »redne dopuste«, ki naj bi jih delavci izkoristili v prvih treh mesecih. Pri poskusu osvetlitve bančne afere smo sicer dobili potrditev, obstaja, o višini poneverbe, disciplinskem ukrepu in morda še čem pa naj bi povprašali v Pomurski banki, kajti samo oni lahko dajo takšne informacije. Žal pa najodgovornejšega — Janeza Lainščaka, predsednika poslovodnega odbora ni bilo (sestanek v Ljubljani) — drugi pa niso pooblaščeni dajati nobenih izjav, niti bančna pravna služba ne. Ker je bil disciplinski postopek proti delavki, ki je v banki poneverila denar, v ponedeljek že končan, smo skušali kaj več zvedeti na javnem tožilstvu v Murski Soboti, saj so kaznivo dejanje predali v obravnavo delavcem Uprave za notranje zadeve, vendar je javni tožilec Jože Gornjec povedal, da nima niti ovadbe o zadevi, zato ne more povedati ničesar. Naslednja postaja: Uprava za notranje zadeve. Tam so z zadevo seznanjeni, preiskava je v teku in kmalu bo znanih dovolj podatkov za ovadbo javnemu tožilstvu. Šele takrat bomo lahko podrobneje in obširneje pisali o tem. V delovni organizaciji Imgrad pa direktor Janez Kuhar ni želel dati informacij, ker je: L prezgodaj, da bi govorili o problemu; 2. če bi spregovorili sedaj, bi ljudje lahko dobili napačno predstavo o problemu in bi 3. lahko govorili, češ, saj smo vam rekli, da se bo zgodilo to. Skratka: odgovorni v organizacijah združenega dela očitno ne poznajo dovolj novega zakona o informiranju, oziroma še vedno ne zaupajo pravočasni in prvi informaciji, ki bi razblinila govorice, ki so v mnogih primerih edini vir informiranja na cesti. Dušan Loparnik VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 3 Hrepenenje po Diogenovem soncu Admiralu so sporočili, da se je ena od ladij v floti potopila. »Ni čudno,« pravi na to. »Ko sem bil nazadnje na njej, posadka ni imela zloženih čevljev.« V letu stoletnice patentiranja Teslovega polifaznega sistema izmeničnih tokov, izuma, ki je revolucionira! svet, bi se najbrž tudi v našem lokalno-regional-nem prostoru lahko vsaj malo zgledovali po nauku iz gornje anekdote. Cim se začnemo ukvarjati z »drobnarijami« (po načelu: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača) oz. »drobnim« inoviranjem, postanemo skrbnejši, natančnejši. Pri tem je bistveno: ali delamo prave stvari oz. ali delamo stvari prav? Problem očitno tiči v slednjem, zato je treba povečati uspešnost in učinkovitost ozdov. To pa se da doseči z inovacijami v temeljnem (reprodukcijskem), informacijskem in upravljalskem procesu, vendar hkrati in v obrnjenem zaporedju. Znano je namreč, da ozdov ne gradimo kot večno, dokončno in popolno tvorno, temveč kot organizirano obliko gibanja; kot neke vrste »organizirano anarhijo«. Kaj dajo primerjave? V tej zvezi je dovolj zgovorna primerjava med uspešnimi in manj uspešnimi podjetji. Koliko prvih in koliko drugih je v pomurskem gospodarstvu? In koliko »nekaj vmes«? Za uspešna je značilno: L usmerjenost v akcijo, hitro uresničevanje odločitev, »naredi!«, »poskusi«!; 2. blizu kupcu, dobro poznavanje uporabnikov in njihovih potreb; 3. produktivnost z aktiviranjem (ustvarjalnih) sodelavcev; 4. avtonomija, decentralizacija, podjetja v podjetju, spodbujanje podjetnosti in eksperimentiranja; 5. enostavna organizacijska struktura, malo ravni upravljanja in štabov; 6. osredotočenje na tista področja, ki jih obvladajo, jasna identiteta Za prehod od rutinersko izkustvenega poslovanja na sodobno inovativno mora biti izpolnjenih vsaj vseh deset naslednjih pogojev: 1. inovacijska kultura in politika (družbe in ozdov). 2. inovacijski delovni cilji (za motiviranje vodilnih in vodstvenih delavcev), 3. usposabljanje za inoviranje in ustvarjalno sodelovanje mnogih, 4. organiziranje inoviranja (s poklicno službo in društvom izumiteljev — DIATI) in zelo dosledno evidentiranje inovacij. 5. razpoložljiva oprema za preskušanje zamisli. 6. dostopni informacijski viri. 7. uveljavljanje priznanih inovacij v rednem delu. 8. trženje inovacij in zato sodelovanje (povezovanje) razvojnikov s tržniki in raziskovalci. 9. vrednotenje in nagrajevanje uveljavljenih inovacij (z obetajočimi invencija-mi) po pravilniku o množični inventivni dejavnosti in aktu o osebnih dohodkih in 10. pravni red. ki daje prednost inoviranju pred slepim podrejanjem. podjetja; 7. vodenje z vzorom, poslovodstvo, povezano z ope-rativo; 8. kultura podjetja namesto birokratskega »urejanja« — skupne vrednote. Za manj uspešna je značilno: L dolgotrajne analize, zapleteni odločitveni procesi, neskončne razprave;-2. eksotični izdelki, igračkanje ob ignoriranju potreb; 3. izostreni kontrolni sistemi, predpisan papirnati plaz; 4. centralna navodila in posegi, izogibanje eksperimentom, deklariranje za avtonomijo in decentralizacijo; 5. zapletene strukture, veliko hierarhičnih ravni, veliko koordinacijskih teles; 6. diverzifikacija v neznano, brez sinergije, konglomerati brez identitete; 7. vodenje »na daljavo«, odločanje za »zeleno mizo«; 8. vse je predpisano ali nič ni predpisano. Mimogrede še vprašanje: kje je pri nas več zaposlenih v ozdih — v inovacijski ali v rekreacijski službi? POUČNA anekdota o DIOGENU Verjetno poznate anekdoto o starem grškem filozofu Dioge-nu, ki je živel v sodu. Nekega dne ga je prišel obiskat veliki vojskovodja Aleksander Makedonski. Ker se mu je zdelo, da je Diogen velik revež, ga je vprašal, če morda kaj potrebuje, v smislu »mi smo tukaj, da ti pomagamo«. Diogen se je prijazno zahvalil in ga poprosil, naj se le malo umakne, ker mu dela senco. Sprašujemo se, koliko je v Pomurju gospodarskih organizacij in enot, ki, namesto da bi hrepenele po Diogenovem soncu, hrepenijo po njegovem sodu: ki, skratka, bolj malo premišljujejo o čim racionalnejši izra- inouon[e bi ne časa, ampak vsake sekunde, in kako je nevarno, če le malo zaostaneš za konkurenco. Vselej je nehvaležno naštevati (ponavljati), kje so vendarle povsem izvozno odprti, s svojo tehnologijo na evropski ravni in podobno. Tudi pri omenjanju nosilcev razvoja na posameznih področjih utegnemo komu storiti krivico. Morda bi se tokrat vprašali drugače: kje imajo uvedeno vsaj eno od sedmih organizacijskih oblik za aktiviranje neizrabljenega znanja mnogih v poklicnem in ljubiteljskem raziskovanju, torej v iskanju invencij in njihovem razvijanju v inovacije? Gre za naslednje oblike, od katerih je vsaka nekoliko primernejša za neki drugi tip problemov in krog sodelujočih: krožki za izboljševanje proizvodnje, krožki kvalitete, krožki za USOMID (usmerjeno, sodelovalno in organizirano množično inventivno dejavnost), (timi za) sistemski inženiring, projekti za izboljševanje poslovanja, krožki pripravnikov in (timi za) celovito ustvarjalnost mnogih. Zgolj s pravilniki in komisijami za inventivno dejavnost, sistemom posamičnih predlogov, ki neusmerjeno prihajajo od posameznikov ali slučajnih skupin soavtorjev, s plakati (Predlagaj kaj koristnega!), nabiralniki in inovacijskimi zvezki si je pač težko predstavljati prehod od rutinersko izkustvenega poslovanja na sodobno inovativno. Take oblike in metode sodijo pravzaprav že v pretekli čas, čeprav jih najbrž uporablja kar prevladujoč del ozdov v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Ponekod pa še teh ne! Ob tem je na dlani, da poslovni uspeh ni več mogoč brez konkurenčnosti — konkurenčnost ni več mogoča brez tehni-čno-tehnološkega in organizacijskega inoviranja — takšno, izvedbeno inoviranje ni več mogoče brez inoviranja upravljanja — sredstvo za inoviranje upravljanja je inovacijska politika z ukrepi za njeno praktično uveljavljanje, podprtimi z inovacijsko usmerjeno kulturo organizacije in inovacijsko usmerjenim ozračjem v vsej družbi. PRVA SKUPINA POBUD Najprej bi kazalo temeljito razčleniti stanje ustvarjalne dejavnosti v Pomurju za leto 1987. Nato bi — občinske raziskovalne skupnosti v sodelovanju z območno gospodarsko zbornico in pomurskim društvom izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav — na tej osnovi pripravili ustrezne ukrepe z nosilci in roki. V tej zvezi je na voljo dovolj strokovne literature in zgledov od drugod (Maribor, Celje), potrebna je le volja, nekaj denarja in časa. Za odločnejši začetek pa še vprašanje ozdom: ali ne bi ustanovili odbora za pospeševanje inoviranja pri delavskem svetu po zgledu kranjske Save? Sestaja se trimesečno za dve uri s pozornostjo na treh podatkih: inovacijski dohodek, število inovatorjev in število inovacijskih predlogov. Branko Žunec P. S. — Sestavek je nastal na osnovi zbranega gradiva, pogovora z vodilnim strokovnjakom za to področje v Sloveniji, dr. Matjažem Mulejem, profesorjem na mariborskem Vekšu, ter nedavne seje na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. ---GORENJE ELRAD------------------------------------- KONEC DOBER - BO VSE DOBRO? Lansko devetmesečje je bilo za radgonske elektronike kaj nespodbudno — kopičile so se zaloge, kanalnikov ni bilo mogoče prodati. Vsaj ne v takšnih količinah, kot so načrtovali v začetku leta. Čeprav (po naši stari navadi) dokončnih in uradnih rezultatov poslovanja v letu 1987 še nimajo, pa je po zagotovilih vodstva delovne organizacije že jasno, da izgube kljub vsemu ne bo. Dandanes je že to dosežek ... Posebno zaradi dejstva, da ukrepi zvezne vlade tudi v Elradu niso sprožili plazu navdušenja. Toda — kot vsi dobri .gospodarji — pravočasno so se znašli in izdelali vrsto novih proizvodov, ki seveda niso cenovno omejeni kot prejšnji. To je žal ena redkih drugih poti, da se izogneš poslovnim motnjam — čeprav ob tem ostaja splošnejše vprašanje, čemu so ukrepe sploh sprejemali, če v vsakdanjosti nimajo vrednosti. Sicer pa je bilo razprave o ukrepih doslej že dovolj in tovrstno pisanje niti ne sodi v sklop opisovanja razmer v Gorenju Elrad. Lani so torej prodali več, kot so načrtovali — za 20,6 milijarde dinarjev. Izvozili so v vrednosti ------LENDAVA---------------- OBVEZNOST, KI NE OBVEZUJE Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori naj bi nadomestili zakonsko urejanje določenih vprašanj. Cesto pa se zgodi, da interesi (najčešče združenega dela) niso vselej »navijaški«, zato kakega »samoupravnega« sporazuma ne podpišejo. Pa nič zato! Tu je vendar družbenopolitična skupnost (občina, republika, zveza), ki v takem primeru sprejme odlok, zakon ... Na podlagi takih (slabih) izkušenj se zdaj pogosto dogaja, da samoupravni sporazum vendarle podpišejo in ga dajo v predal, kajti kršitve s samoupravnimi sporazumi sprejetih obveznosti niso tako hude (niso sankcioni- Pomembni rezultati raziskav Po vesteh iz temeljne organizacije združenega dela Raziskave in proizvodnja nafte in plina v delovni organizaciji Ina Nafta Lendava je bilo lansko leto uspešno. Doseženi so bili pomembni raziskovalni rezultati. Izvrtani sta bili vrtina PG 5 v Petišovcih ter vrtina Grob-nik 1, začelo pa se je vrtanje strateško pomembne vrtine Ljutomer 1. Vrtina PG S v Petišovcih je dala ekonomsko pomembne količine zelo kakovostnega zemeljskega plina. Raziskovalni rezultati kažejo, da petišovsko miocensko ležišče hrani v svojih starih vrtinah še pomembne količine zemeljskega plina, ki bi ga lahko s pridom uporabili v petrokemični industriji. Tudi druga raziskovalna vrtanja so dala dobre rezultate, pa naj gre za premog, plin ali termalno vodo. Vsa dosedanja raziskovanja kažejo, da se pod našo zemljo skriva še veliko bogastvo, ki bo ga potrebno ponuditi ljudem za hitrejši razvoj. Raziskovalna dela se bodo nadaljevala tudi v letošnjem letu, vendar pa kaže, da za ta pomembna dela dajemo vedno manj denarja. Strokovnjaki so prepričani, da bi z več denarja lahko dosegli boljše rezultate zlasti pri pridobivanju plina, ki ga je pod nami očitno še veliko. Jani D. V PREMISLEK Pregovor volk sit — koza cela ne sme veljati v vseh primerih! Vsaj ne v primeru načrtovane reorganizacije samoupravnih interesnih skupnosti materialne dejavnosti v občini Gornja Radgona, s katero naj bi pocenili delegatsko odločanje. V obširni in Strokovno pripravljeni analizi vidimo, kako so delovali in bili organizirani skupne strokovne službe, skupščine, odbori in komisije sisov. Prav tako je v številkah prikazano, koliko delegatov je bilo potrebno za tovrstno samoupravljanje, koliko delovnih ur so žrtvovali za sestanke in kakšna je cena vsega tega, če to preračunamo v dinarje. Vsem , ki ne berejo našega tednika in ne poslušajo redno lokalnega radijskega programa, moramo pojasniti, da je v omenjenih sisih od oktobra uveden ukrep družbene ga varstva, ki bo trajal predvidoma do marca. Eden od vzrokov za uvedbo te vzgojne kazni je bilo nepravočasno imenovanje vodje strokovnih služb ter razne druge nepravilnosti (zapleti v stanovanjski skupnosti, neobja-vljanje samoupravnih aktov ...). In zakaj naj ne bi uporabljali zgornjega pregovora? O sisih v radgonski občini, o zaposlenih v strokovnih službah ter njihovem delu, o reorganizaciji in vsem drugem, kar je povezano z njimi, je bilo že toliko napisanega in povedanega ... skratka: preveč jih je že stala ta načrtovana poce- 4,5 milijona dolarjev, pri čemer gre večinoma za konvertibilni uvoz — 4,1 milijona dolarjev. Letos načrtujejo, da bodo prodajo na tuje povečali še za četrtino. Osebni dohodki: celoletno povprečje je bilo 230 tisočakov, decembrsko pa 310. Ukrepi so občutno zvišali lastno ceno Elradovih izdelkov. Anteno na primer, ki je eden najbolj znanih in prodajanih proizvodov radgonskega kolektiva, zdaj izdelujejo s stroški, ki dosegajo 24 tisočakov, prodajna cena pa je samo 16.130. Povprečno pa velja, da so stroški proizvodnje zaradi zvišanja cen vhodnim surovinam višji za 60 odstotkov. To bi v prvih šestih mesecih letošnjega leta pomenilo za milijardo in pol izgube. Zdaj je prej omenjena pot verjetno še razumljivejše (mislimo na ponujanje novih — ali malo manj novih — izdelkov). K sreči (ker gre vendarle za kratkoročno rešitev) pa vendarle to ni edini način spoprijemanja s težavami sedanjosti. Zadnje čase je med pomurskimi gospodarstveniki vedno večkrat slišati (in to je dokaz relativne trdnosti gospodarstva — kljub vsemu!) trdi rane, kvečjemu so podvržene moralni obsodbi) kot tiste, ki izhajajo iz zakonskih določil. Z eno roko torej radi podpisujemo samoupravne sporazume, družbene dogovore ... z drugo pa v žepu držimo figo. V Lendavi so zdaj pripravili predlog družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. Najbrž bo tudi ta dokument nosil podpise in pečate, razvoj pa bo šel svojo pot. Namreč — čemu veliko besed, obljub, usmeritev ... ko pa se na podlagi teh sestankov, papirjev . . . premika toliko kot nič. Razvoj drobnega gospodarstva ZAKAJ? nitev delegatskega sistema, da bi lahko rekli — saj ne mislimo resno, to je samo zato, da imamo na sestankih o čem razpravljati. Zdaj je bistvenejše nekaj drugega, in sicer, da dokončajo kar so začeli. Pa ne da bi potem ostali le pri sisih materialne dejavnosti. Še marsikje drugje bi lahko pocenili poslovanje in odločanje (še prej kot tukaj). Ali pa bomo spet žrtvovali le nekaj mesecev (in ljudi) za navidezno veliko stvar? Na koncu pa se bo izkazalo, da je bila »akcija« podobna tisti pred leti — le da je takrat potekala v obratni smeri — takrat so upravičevali ustanavljanje sisov. In da nam ne bo pri teh reorganizacijah vodilo »volk sit — koza cela«, se vprašajmo že sedaj: zakaj? Bernarda Peček Javnost Ob razpravi o delovanju družbenih organizacij in društev v lendavski občini, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Lendava, je bil |^kor tudi o obveščanju javno^T o delovanju družbenih organizacij in društev o svojem delu. Ugotovljeno je bilo, da je ta obveščenost premajhna. Večja društva imajo svoja interna glasila, medtem ko je pri manjših problem, ker je izdajanje takih glasil povezano s sred- tve, daje neumno in neproduktivno nergati nad ukrepi. Kako torej brez nerganja naprej? Na prvem mestu omenjajo spoznanje, da brez več lastne pameti ne bo nobenega preustroja proizvodnje, kar pa je edini način, kako še naprej ostati na tujih trgih. Zato bodo še letos podvojili število štipendij (od 70 na približno 140, kar je okrog desetine zdaj zaposlenih). Čeprav že doslej v primerjavi z nekaterimi drugimi pomurskimi ozdi veliko štipendirajo, pa opažajo, da se v Radgono iz leta v leto vrača manj višje-in visokošolskih diplomantov. S podvojitvijo štipendij naj bi razmere izboljšali. Poleg kadrov je načrtovanih še nekaj naložb, od katerih so nekatere že začeli izvajati — delali bodo s sodobnejšo tehnologijo, informativni sistem bo tekel prek računalnika, poskrbeli bodo za širitev profesionalne elektronike (kabelska in satelitska televizija, konektorji). Konec leta 1987 je za Gorenje Elrad torej kljub vsemu uspešen. Če bo tako tudi vnaprej, žal ni odvisno zgolj od delavcev in vodstva kolektiva. In to je ta trenutek eno najbolj skrb zbujajočih dejstev v naši ekonomiji. Bojan Peček je (žal) odvisen od posameznikov! Tistih podjetnežev, ki ne vidijo le osebnih koristi (preprosto povedano: družba jim prizna enak osebni dohodek ne glede na število zaposlenih in obseg poslovanja), ampak hočejo korak dalje. In da bi to dosegli, je treba često z glavo skozi zid. Družba žal še ne priznava vsega vloženega dela in ne sredstev, četudi mnogi v obrti obračajo sredstva osebnega dohodka. Še bi lahko naštevali! Na težave so opozorili tudi na decembrskem zasedanju republiške skupščine. In ker se v obrti ne cedita med in mleko, ni čudno, da imamo v vseh občinah tako imenovane deficitarne dejavnosti. V lendavski občini, na primer, ugotavljajo, da nimajo dovolj obrtnikov za: popravilo in vzdrževanje motornih vozil, avtokleparstvo, ličarstvo, avtoelektričarstvo, popravilo kmetijske mehanizacije, finomehaniko, kovaštvo, strojno ključavničarstvo, stavbno kleparstvo, popravilo gospodinjske opreme in aparatov, rtv mehaniko, mizarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, vulkanizerstvo, tesarstvo, parketarstvo, pečarstvo in polaganje ploščic, soboslikarstvo in pleskarstvo, kemično čiščenje, taksi prevozništvo, čevljarstvo, pa tudi domača in umetna obrt nista dovolj razviti. Možnosti za osebno delo (delno deficitarne dejavnosti) pa so tudi v mizarstvu, urarstvu, frizerstvu, optiki, pletilstvu, kamnoseštvu, elektro-inštalaterstvu, foto dejavnosti, pa tudi kaka nova dobra gostilna s hrano bi še lahko shajala, čeprav je lokalov že veliko. Le cistern za prevoz naftnih derivatov naj nihče ne kupuje več, kajti že zdaj se Integral pritožuje, da mu zasebni prevozniki preveč posegajo na interesno področje. Novi obrtniki — dobrodošli ste! Seveda, če ste pripravljeni tvegati (brez tega pa nikjer ne gre!) in če ste pripravljeni (zlasti zdomci) vložiti svoje prihranke. Hitro ne bo obogatel nihče, trdo je treba delati, četudi si sam svoj gospodar! Tudi to je nekaj, mar ne? In če imaš za seboj še družbeni dogovor — potrdilo, da je to, s čimer se ukvarjaš, družbeno zelo koristna dejavnost — potem pa res ni vzroka, da bi se še naprej potikal po tujini ali pa delal v domačem podjetju za 200 tisočakov. Da pa navdušenje le ne bo preveliko, naj povemo, da obrtniku priznavajo le 70 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Š. Sobočan premalo obveščena stvi, teh pa je bore malo. Društva in družbene organizacije bi se morale bolj posluževati lokalnih časopisov, kot so Vestnik, Ne-pujsag, ali pa radijskih postaj, vsekakor pa glasil krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Ko so v razpravi povedali, da deluje oziroma je v občini registriranih kar 138 društev in družbenih organizacij, je to marsikoga presenetilo, saj doslej nihče ni vedel za nekatera dru- SOBOŠKI MLADINCI NISO SAMO VOLILI Miin Slovenci? Zadnja v vrsti programsko-volilnih konferenc pomurskih mladinskih organizacij je bila v Murski Soboti (če izvzamemo prekinjeno v Ljutomeru, ki pa bo prav tako kmalu dobila epilog). Osnovna ocena je, da se je prav mladim iz soboške občine posrečilo, da je bila konferenca resnično tvorna in vsebinska, skoraj brez formalizmov, ki jih je sicer (žal!) srečati na vsaki podobni seji. Izmenjava mnenj med mladimi in tistimi, ki jih problematika mora zanimati, je tekla odkrito, zvrstilo se je čez 20 govorcev, ki so vsak s svojega zornega kota skušali pojasniti zadevo. Tokrat je šlo za delovno prakso, temo, ki že dlje časa buri duhove. Predsedstvo občinske konference je na podlagi ankete med srednješolci pripravilo vrsto konkretnih in kakovostnih sklepov, ki pa jih bo potrebno udejanjiti. Osnovna težava je v dejstvu, da tako učenci kot delovni kolektivi sprejemajo prakso kot nepotrebno nadlogo — k sreči so se vsaj mladi tega (še pravočasno?) zavedli. Kajti delovna praksa na tak način ni — kot je deklarirano — del učno-vzgojnega procesa, ampak v veliko primerih zgolj nadomeščanje rednih delavcev. Posebno poglavje je nagrajevanje: pravno je reč urejena, ker bi tovrstno delo v Sloveniji morali plačevati od prvega januarja sem. Toda v naši pravno razrahljani skupnosti se pač dogaja, da nekateri plačujejo, drugi ne. Po podatku iz ankete (tri četrt vprašanih je ostalo brez nagrade) so že davno minili časi, ko so bili predpisi zato, da se jih upošteva! Kot je povedal predstavnik sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK ZSMS, so »v Sloveniji«, to je na desnem bregu Mure, že zdavnaj sprejeli predpisane norme in prakso plačujejo. Tako ni več nobenih dvomov in prerekanj — Pomurje je izjema. Tudi to (ob spoznanju, da pri vsem tem denar sploh ni najbolj pomemben) lepo ponazarja odnos pomurskih ozdov do bodočih delavcev, strokovnjakov. O pljuvanju v lastno skledo in kratkovidnosti verjetno v tem primeru ni potrebno izgubljati besed! Predlogi mladih: ocenjevati tudi mentorje, ne le učence, soodločanje slednjih pri razporejanju v posamezna delovna okolja, zagotovitev ustreznih delovnih mest vsem, povrnitev prevoznih stroškov, zaščita pri delu, topli obrok, pisanje raziskovalnih nalog (te bi veljale za prakso ali celo ponovno uvedeni zaključni izpit). Zanimivo, da je večjemu delu predlogov, vključno z zahtevo po nagrajevanju, pritegnila večina nemladinskih razpravljal-cev — prosvetni delavci, združeno delo, depeoji, zavod za šolstvo in še bi lahko naštevali. Čudno ob spoznanju, da je ha na drugih mestih slišati veliko glasov proti denarju mladim, posebej tistim, ki prejemajo štipendije (čeprav to po predpisih ne izključuje nagrajevanja za prakso). Skratka, mladi hočejo in so koristni — kot je dejala ena razpravljalk. Povsem druga pesem pa je, koliko jim to obstoječe vodilne strukture omogočajo. Morda pa se bodo tudi na levem bregu Mure po konferenci začeli obnašati kot »v Sloveniji«! Bojan Peček štva, to pa prav zaradi premajhne obveščenosti. Nekatera društva, med njimi velja omeniti gasilska, se redno oglašajo in obveščajo o svoji dejavnosti v Vestniku in radiu, druga pa so zavita v tančico skrivnosti. Prav bi bilo, da bi o svojem delu občasno obveščala javnost, saj bi jim ta lahko dajala moralno, včasih pa tudi materialno podporo. Jani D. STRAN 4 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 PAMET Z VSEH VETROV, VRNI SE! Razvoj brez lastne pameti ni razvoj. Toda nerazvite pokrajine, kot je Pomurje, bolehajo za kroničnim pomanjkanjem lastnega intelektualnega kadra. Se mislijo zdaj študirajoči Pomurci nekoč vrniti? Konec tedna s pomurskimi študenti redno prirejajo tudi Štefan Cigan, Klub pomurskih študentov Maribor: »Prejemam Muri-no kadrovsko štipendijo. Ker študiram na smeri zunanja trgovina, me seveda posebej zanima to področje. V Muri je vsako leto obvezna praksa, prav tako pa pogovore s »svojimi« študenti. Praksa, ki sem jo preživel v Muri, je bila resnično delovna praksa, in ne tako kot, na primer, ko sem bil še srednješolec. Takrat sem res- nično delal tisto, za kar se usposabljam, torej na oddelku za uvoz in izvoz. Nasploh je Mura primer, kako dobro skrbeti za kadre: v vsakem trenutku so ti pripravljeni pomagati pri študiju in tudi v njihovem interesu je, da končaš študij na visoki, ne le na višji stopnji. Po moje se taka skrb zrcali v ekonomski stabilnosti Mure. Za zdaj sicer še ne vem, če se bom vrnil domov, toda to je vsekakor moja želja in upanje.« Tibor Cigiit, Klub prekmurskih študentov Ljubljana: »Za vračanje kadrov v regijo se vse do I pred dveh let ni naredilo skoraj nič, morda so zgolj zvišali število kadrovskih štipendij. Pred dvema letoma pa je bilo srečanje študentov in predstavnikov združenega dela in takrat smo želeli ugotoviti, kaj lahko klubi študentov naredijo, da bi se vrnilo več izobražencev. Mislim, da lahko ozdi prek mladinske organizacije ali Socialistične zveze najdejo stik s klubi, ki lahko pomagajo. V teh je namreč tudi veliko absolventov (tudi Tibor Cigiit je absolvent prava — op. p.), ki so pred odločitvijo, kako naprej. Če bo tak stik vzpostavljen, bo tudi laže študirati: delovna organizacija ve, da ima določeno število kakovostnega kadra, ti pa veš, kam boš šel. Pri tem štipendije sploh niso pomembne, veliko več pomeni — tako za študenta kot združeno delo — da obstaja neposredno sodelovanje. Sam nikoli nisem imel kadrovske štipendije, verjetno pa bom služboval v Pomurju.« ŠTUDENTI atm e, M02»N EXToR-T MILAN KUČAN NA POGOVORU S POMURSKIMI ŠTUDENTI Brez ambicij ni napredovanja • __V. Na srečanju pomurskih študen- Nada Maučec, Klub pomurskih študentov Maribor: »Želela sem študirati turizem, zato sem se vpisala na Vekš. Po časopisju sem takrat iskala razpise za štipendijo — za mojo smer so objavili le eno, in sicer pri Certusu, zdaj soboškem Avtobusnem prometu. Štipendijo zdaj prejemam. Dvakrat sem bila pri njih na praksi, vendar v tem času nisem dobila denarja za štipendijo, pač pa zgolj za delovno prakso. Kadrovsko štipendijo, ki jo dobivam, so razpisali za višjo stopnjo. Sama pa sem se odločila za nadaljevanje študija na visoki stopnji. Začuda niso bili zainteresirani za nadaljevanje, ker menda visokošolskega kadra ne potrebujejo. Imam občutek, da se v tem primeru določeni ljudje bojijo za stolčke. Zanimivo je tudi, da nimam veliko možnosti, da bi dobila zaposlitev v svoji stroki — pri štipenditorju me namreč čaka delo v komerciali. Na splošno pa menim, da bi morali pomurski štipenditorji dajati prednost študentom iz domače regije. Težko bi povedala, ali se bom po diplomi vrnila, vsekakor pa bi se rada že zato, ker sem tu doma.« Boris Jaušovec, Klub prleških študentov Ljubljana: »Nekje sem zasledil po<’a-tek, da je v Sloveniji na 10 tisoč prebivalcev le 8,5 študentov. V Pomurju pa še veliko manj — samo 5,7. Zakaj je tako? Vzrokov je več: oddaljenost od študij- tov s predsednikom slovenskih komunistov Milanom Kučanom, so največ pozornosti namenili štipendiranju, zaposlovanju, kadrovski politiki in možnostim razvoja pomurskega gospodarstva. Milan Kučan, naš rojak, se je spomnil časov, ko je še sam študiral, pri tem pa poudaril, da je bil od takrat do danes narejen velik premik. »Če je takrat imela štipendija izrazito socialno funkcijo, je danes poleg socialne dobila tudi ekonomsko in razvojno funkcijo. Druga razlika je v tem, da je takrat štipendija avtomatično zagotavljala tudi zaposlitev po končanem šolanju, danes pa se ta avtomatizem prekinja in menim, da ga bo potrebno čim prej povsem prekiniti,« je dejal Milan Kučan. Če bodo v združenem delu želeli imeti čim bolj kakovostne kadre, bodo morali za eno delovno mesto štipendirati več strokovnjakov in potem izmed njih izbrati najboljšega. Takšnih procesov se na hitro sicer ne da izpeljati, bodo pa vse bolj prisotni in bodo že zadevali bodoče generacije študentov. To je seveda povezano tudi z vprašanjem monopola nad delovnim mestom, ki je še vedno prisotno in zaviralno vpliva na naš razvoj. V preteklosti smo imeli takšno delovno zakonodajo, ki je bila predvsem socialna, in ne ekonomska, zato moramo razbiti monopol nad delovnim mestom. Če hočemo doseči višjo kakovost dela, moramo na ključna mesta postaviti tiste, ki so najsposobnejši, zato je treba vsako delovno mesto izpostaviti konkurenci, saj lahko le na tej temelji naša pot v tržno gospodarstvo. S tem pa je povezano tudi vprašanje, ali je vsakomur pri nas nekdo dolžan zagotoviti delovno mesto. Že sedanji postopki sanacije in prestrukturiranja gospodarstva kažejo, da bo vedno manj delovnih da smo pred drugimi republikami, ali če za panogo ugotavljamo, da smo še nad povprečjem panoge. Prenehali smo se primerjati z najbolj razvitimi državami v Evropi, kar zdaj tudi sicer ne bi bilo realno, vendar družba ali človek, ki nima ambicij, v življenju tudi ničesar ne doseže,« je dejal Milan Kučan, ki je nato govoril še o nujnosti mobilizacije ustvarjalnega, kreativnega mišljenja, ki mora dati hkrati tudi odgovor na to, kako se razvijati in kakšno družbo želimo. Želimo razvito, postindustrijsko, inovativno in informacijsko družbo, ki pa mora biti hkrati še socialistična in samoupravna. Za takšno družbo pa je treba v prvi vrsti zagotoviti materialno osnovo in na tej razvijati samoupravne socialistične odnose. skih središč, slabe prometne zveze in zato težka komunikacija. Naravoslovnih kadrov ni, ker je mreža pomurskih srednjih šol neustrezna. V Ljubljani se Pomurci porazgubimo in ni prave povezave med nami. Klubi nimajo lastnih prostorov, zato ni nikjer mesta za resnično dobro medsebojno razpravo, tudi na primer o regijskem gospodarstvu. Ker ni te vezi z domačim združenim delom, poberejo vse najboljše drugi. Tudi mene, na primer, ni mogla štipendirati nobena organizacija iz regije, Večer pa me je. Zdavnaj so že minili časi, ko so bili klubi zgolj za popivanje — to lahko storiš v drugi družbi. Zato bi se po moje prav preko klubov dalo veliko več narediti.« Sašo Kolar, Klub pomurskih študentov Maribor: »Logično bi moralo biti, da so kadrovske štipendije zato, da delovne organizacije dobijo kadre. Tam, kjer so si dobro zastavili kadrovsko politiko, razpisujejo za eno delovno mesto več štipendij. S tem spodbujajo študenta, saj nastaja konkurenca za delovno mesto. To je tudi prava pot za več raziskovalnega dela, ki ga zdaj umetno ne moremo oživiti. Nasploh bi morala družba kriti del stroškov za študij. Danes štipendija ne sme biti zgolj za preživetje, pač pa za sodobnejši in kakovosten študij — na primer za stik z razvitejšo tujino, za nakup tuje literature. Sam dobivam štipendijo pri Radenski in študiram poslovno informatiko. Odnos ozda je v redu, dobro je, če se zavedajo, da je vlaganje v kadre majhen strošek v primerjavi s tistim, kar lahko dobijo nazaj. Na regijo pa sem vezan zgolj čustveno, v večjem mestu je veliko več možnosti za zadovoljevanje različnih potreb. Pa tudi sicer so druge firme veliko bolj agresivne pri vodenju kadrovske politike. Zato ne vem zagotovo, če se bom vrnil v Pomurje.« •I mest, po vpeljavi tehnoloških inovacij pa jih bo še manj. Na višji stopnji civilizacije, tehnološkega in gospodarskega razvoja so rešitve v skrajševanju delovnega časa, da bo s tem več časa za obnovo fizičnih in intelektualnih moči, vendar se določenih faz v razvoju pri tem ne da preskočiti. Ta davek mora nekdo plačati in plačujejo ga generacije, ki se zdaj zaposlujejo. Za razvoj so potrebne ambicije, je dejal Milan Kučan, saj smo v sedanjih težavah prav zato, ker so bile naše ambicije v preteklosti prenizko postavljene, pa tudi organizirati se nismo znali tako, da bi jih lahko uresničili. »Danes, v krizi, so naše ambicije zadovoljene, če ugotavljamo, da smo, recimo kot država, po nekaterih kazalcih še pred Albanijo, ali če za Slovenijo ugotavljamo. Razvito gospodarstvo mora temeljiti na ekonomskih in tržnih zakonitostih, in ne na inštrumentih državne gospodarske politike, ki vse gospodarske subjekte izenačuje na povprečjih, ne spodbuja dobrih, pač pa jim jemlje in prerazporeja tistim, ki so slabi. In prav slednji imajo največji interes, da takšno administriranje ostane. Potrebne so strukturne spremembe, te pa zahtevajo ustrezen šolski sistem, izobraževanje kadrov in spreminjanje kvalifikacijske strukture. Čez noč se tega ne da narediti, izobraževalna politika je ena izmed delnih politik v naši družbi, vse pa morajo biti usmerjene k skupnemu cilju — k napredku, je v pogovoru s pomurskimi študenti med drugim povedal predsednik slovenskih komunistov, Milan Kučan. PREDSEDNICA KPŠ MARIBOR, RADA VUKOTIČ: » Kje je pobuda direktorjev? •L j- . ... « Klub pomurskih študentov Ma- ribor je ena od vezi, ki družijo študente iz regije. Ne zgolj čustveno, pač pa tudi v mnogih drugih pogledih. Klub (oziroma dva, saj imajo svojega tako Prleki kot Prekmurci) obstaja tudi v Ljubljani, kjer pa dejavnost ni tako močna kot v štajerski metropo-li.To je bilo čutiti tudi v Moravskih Toplicah, saj je bila večina študentov, ki so se pogovoru odzvali, »štajerskih Pomurcev«. Sicer pa smo se še pred srečanjem pogovarjali z uspešno predsednico mariborskega kluba, Rado Vukotič: »Klub je doslej večidel skrbel za prirejanje zabav, plesov in brucovanj. Tako so študenti dobili denar za nadaljnje delovanje, saj so dotacije z občinskih mladinskih konferenc zelo nizke. V Mariboru nas letos še dodatno ovira najemnina, ki jo moramo plačevati po novem. Finančne težave so tako osrednja ovira, da ni pestrejše dejavnosti, ki bi jo gotovo vsi želeli. Letos velja pohvaliti skupščino občine Murska Sobota, saj so nam nakazali nekaj denarja in bo mogoče izvesti bogatejši program.« Katere so osrednje programske točke za to šolsko leto? »Poleg že omenjenih veselic in brucovanja (to je lani po naši krivici odpalo, letos pa bo 12. marca) so tu razne javne tribune, pogovor z mladinskimi funkcionarji o aktualnih mladinskih temah, predvidena je okrogla miza o reformi izobraževalnega sistema, navsezadnje pa je tudi pogovor v Moravskih Toplicah del dejavnosti. Sodelovali bomo še pri pripravi informativnih dnevov za srednješolce, na športnih srečanjih z >Ljubljančani< in člani predsedstev občinskih konferenc mladinske organizacije.« Koliko je resničnih klubskih aktivistov? »Sama sem v Mariboru tretje leto in število sodelujočih pri delu kluba je iz leta v leto večje. Najpomembnejše pa je, da nam je uspelo pridobiti k sodelovanju najmlajše, to je bruce — tudi naš podpredsednik je bruc in tako je zagotovljeno, da bodo tudi za- Rada Vukotič: »V Mariboru je na višje in visoke šole vpisanih okrog 800 študentov iz Pomurja. Lepo bi bilo, če bi se nas večkrat spomnilo združeno delo in nas vabilo na pogovore, srečanja.« namci nadaljevali z delom. Na sestanke kluba prihaja od 20 do 30 študentov, čeprav vem, da bi jih lahko bilo več. Osrednja težava je v tem, da smo prostorsko ločeni in je marsikomu zvečer, po predavanjih, težko priti na se- stanek kakšna dva ali tri kilometre daleč. Vseeno pa nas je vedno več.« Vsaj deklarativno je velika želja regije, da se pomurski diplomiranci vračajo. Kakšna je pri tem vloga kluba? Verjamem, da je želja gospodarstvenikov, da se študentje vrnejo. Klub je gotovo ena od vezi, ki to vračanje lahko spodbuja — enako so to kadrovske štipendije, ki jih prejema precej vrstnikov. Osnovno pa je, da se Pomurci med seboj spoznavamo in lepo skupaj preživimo 2 ali 4 leta, kolikot pač kdo študira. Sicer pa verjamem, da bi se vsi vrnili domov, če bi se lahko zaposlili. Kajti v velikem mestu je vrsta drugih problemov, ki jih doma ni: stanovanje, na primer. Zato mislim, da se bo marsikdo vrnil.« Ob tej optimistični trditvi še vprašanje, ali po tvoje Pomurje v praksi dovolj naredi za zajezitev bgga možganov? »Res sem po naravi optimist. Mislim pa, da se gospodarstveniki premalo trudijo, da bi se z nami povezali, tudi v petkovem primeru (srečanje v Moravskih Toplicah — op. p.) združeno delo ni bilo pobudnik. Vse preveč je ravnanja, ko je nakaznica za štipendijo edina vez s študenti. Gotovo pa je možno storiti več — na primer vabiti študente na prireditve, ki so v ozdih med letom. Tu in tam bi morali tudi direktorji pripraviti kakšno srečanje s študenti, ne pa, da se tega vedno spomnimo z naše strani.« Besedilo: Ludvik Kovač, Bojan Peček, foto: Nataša Juhnov Prehod v sodobno in razvito industrijsko družbo zahteva odločen obračun s preteklostjo, s preživelo miselnostjo. V ospredje mora prej ali slej prodreti spoznanje, da je prihodnost le v tržnem gospodarstvu, tržnega gospodarstva pa ni brez konkurence. Konkurenčni na vse zahtevnejših tržiščih bomo lahko le, če bomo bolje in ceneje proizvajali, za to pa so seveda potrebne kakovostne strukturne spremembe. Že dosedanje izkušnje kažejo, da v tistih organizacijah združenega dela, kjer niso pozabljali na razvoj in se niso zadovoljevali s trenutnim stanjem, rezultati ne izostajajo. Prihodnosti ni v preživelih programih, ki zahtevajo veliko surovin in fizičnega dela, pač pa v programih, ki bodo temeljili na uporabi znanja in kreativnosti. Tega se vse bolj zavedajo tudi v pomurskem združenem delu, kjer skrbi za kadre in načrtni kadrovski politiki namenjajo vedno več pozornosti. G USTI GROF iz sozda ABC Pomurka: Raz-vijati in izkoristiti mora-mo predvsem tiste pro-grame, ki temeljijo na naravnih danostih, in eno od teh je v Pomurju |R gotovo kmetijstvo. Naš i’ razvoj pa je v največji BBBEB meri odvisen predvsem od nas samih, saj bi bilo nerealno pričakovati, da bi nam kdo drug dal ali ponudil dohodkovno zanimive programe. Razvijati jih moramo sami, za to je potrebno znanje, in prav zato v sozdu namenjamo posebno skrb načrtni kadrovski politiki. V pomurskem delu sozda imamo skupaj okrog 180 štipendistov, od teh jih 65 štipendiramo na visoki stopnji. Poleg skupnega štipendijskega sklada na ravni sozda dodatna sredstva za štipendiranje namenjajo tudi v posameznih delovnih organizacijah. Stiki z našimi štipendisti so dobri, večina se jih vrača v Pomurje, pa tudi težav, da štipendistov ne bi mogli zaposliti, pri nas tako rekoč ne poznamo. HERBERT ŠEFER iz DO Radenska: V našem 2550-članskem delovnem kolektivu je deset odstotkov delavcev z visoko in višjo izobrazbo, naš kadrovski sestav pa je zelo raznolik, od zdravnikov in tehnologov do nekvalificiranih delavcev. Že ta podatek pove, da v naši delovni organizaciji v preteklosti nismo pozabljali na kadrovsko politiko, zdaj pa po srednjeročnem planu namenjamo letno okrog odstotek od bruto osebnih dohodkov za različne oblike izobraževanja, kot so specializacije, štipendije, študij ob delu in dopolnilno izobraževanje, samo letos pa bomo za to namenili okrog 200 milijonov dinarjev. Seveda je naša kadrovska politika tesno povezana z razvojnimi programi, ki so usmerjeni predvsem v turizem in zahtevno tehnologijo v TPO, ter s posebnimi projekti, kot so kakovost in računalništvo v proizvodnji, v turizmu pa velevajo nekatere nove profile strokovnjakov, ki jih doslej v bistvu še nismo poznali. GOSPODARSTVENIKI BOŽO KUHARIČ iz Do Mura: Ob skrbi za načrtno kadrovsko politiko, ki jo izvajamo preko ustrezne štipendijske politike, namenjamo v naši delovni organizaciji posebno pozornost tudi dopolnilnemu usposabljanju strokovnjakov. Lani smo se v Muri odzvali vabilu gospodarske zbornice in poslali študenta na trimesečni dopolnilni študij v Združene države Amerike. Čeprav nas je to stalo 7 tisoč dolarjev, nam ni žal teh sredstev, saj se lahko bogato obrestujejo. Tudi letos bi ga poslali, pa žal nimamo ustreznega profila, ki -bi obvladal angleški jezik, kar potrjuje, da na visokih šolah tujim jezikom še ne namenjajo dovolj skrbi. Na takšne dodatne oblike usposabljanja pošiljamo predvsem mlade diplomirane ekonomiste, ki zdaj prihajajo s fakultet, saj se zavedamo, da je prihodnost delovne organizacije potrebno graditi prav na teh kadrih. TIBOR KUZMA iz Do Ina Nafta Lendava: Naša delovna organizacija opravlja dejavnost, kjer znanje mora prihajati do izraza, zato smo že v preteklosti načrtni kadrovski politiki namenjali posebno skrb. Bili smo med prvimi v občini, ki smo načrtno štipendirali, žal pa ugotavljamo, da srno tako postali rezervoar kadrov za Lendavo in nam nekateri sposobni strokovnjaki odhajajo. Zdaj imamo v Nafti čez 160 štipendistov, od tega 48 na višji in visoki stopnji študija, v tem šolskem letu pa smo podelili 70 štipendij. Z našimi štipendisti imamo občasne stike in razgovore, pri nas opravljajo tudi prakso, tako da jih že med študijem pripravljamo na bodoči poklic. IVO TIVADAR iz ljutomerskega Tehnostroja: Zaradi težav, v katerih se je znašla kovinskopredelovalna industrija in z njo tudi naša delovna organizacija, se je zanimanje za zaposlitev pri nas nekoliko zmanjšalo, vendar smo trdno odločeni, da vlagamo v ka- dre. Ko strokovnjak po končanem študiju pride na delovno mesto, mora imeti določeno znanje, ki pa si ga mora seveda izpopolnjevati. Mislim, da problemov pri tem ne bi smelo biti in da se takšen intenziven študij lahko plača. Pri nas smo pripravljeni reševati vse težave, s katerimi se srečujejo študentje in novozaposleni delavci, kot sem že dejal, pa trenutno ni večjega zanimanja za naše štipendije. Razpisali smo štiri štipendije za študente, podelili pa le dve, vendar je treba dodati, da se veliko naših delavcev izobražuje ob delu, štirje pa študirajo iz dela. vestnik 28. JANUARJA 1988 STRAN 5 kmetijska panorama TZO GORNJA RADGONA - NOVI DIREKTOR IVO KOLBL Izboljšati pospeševalno službo Temeljna zadružna organizacija Gornja Radgona je prav gotovo med največjimi v Pomurju, saj so vanjo vključeni kooperanti vse od Spodnje Ščavnice do Ra-denec in Rihtarovec. Težave, ki so značilne za celotno slovensko in jugoslovansko kmetijstvo, občutijo tudi v TZO Gornja Radgona. Predvsem se poznajo pri zmanjšanju števila naložb, če pa že so, so skromne. Zato so se odločili, da bodo čim bolje razvijali in izkoriščali tisto, kar že imajo — torej obdelovalne površine in stalež živine, saj bo tako prvo kot drugo zelo težko povečati. K tem načrtom pa spada tudi izobraževanje pospeševalcev, saj bodo le strokovno usposobljeni sodelavci TZO-ja lahko pomagali kmetom dosegati čim boljše rezultate. Prejšnja leta so obnovili prodajne prostore in deponijo v Spodnji Ščavnici in Radencih, letos pa naj bi prišli na vrsto prodajni prostori v Gornji Radgoni. Ker tudi hotel Grozd načrtuje obnovitvena dela, stavbi pa se dotikata, bi se radi prej dogovorili z odgovornimi Grozda, saj bi bilo nesmiselno graditi z dvojnimi nepotrebnimi stroški. In kakšne načrte imajo za leto 1988 pri vzreji in pridelavi? Novi direktor Ivan Kolbl je dejal, da so načrti kljub vsemu veliki. Tako naj bi odkupili milijon litrov mleka, 1700 prašičev, 1300 pitancev, posejali sladkorno peso na 50 hektarjih ter pšenico na 200, odkupili pa naj bi je 800 ton. Direktor Ivan Kolbl, ki tačas še ureja in spoznava organizacijske in poslovodne posle, pa je bil dolga leta odgovoren za agrarne posege. Izsuševalna dela dobro potekajo, je dejal: »Končujemo izsuševalna dela na območju Grabo-noš—Spodnji Ivanjci na površini Usoda cen mesa je neznana. Znano je, da se rejcem stroški že zdaj ne pokrijejo; znano pa je tudi, da potrošniki že zdaj mesa še zdaleč tako ne kupujejo, kot so ga pred leti Kmetijci se sprašujejo, ali so res dežurni norci Med tem ko se v družbenem sektorju v tako imenovanih reprodukcijskih verigah še znajdejo, da negativne razlike v ceni »porivajo sem in tja«, pa se zasebnim rejcem, ki krmila kupujejo na prostem trgu, slabo piše. Krmil v prosti prodaji ni več. Zvezni izvršni svet je med dolgo vrsto svojih »strokovnih« ukrepov uvrstil tudi zamrznitev cen močnih krmil, ob tem, da ni in ni mogel zamrzniti cen uvoznih surovin zanje, kot tudi ne padanja vrednosti dinarja. Tako tačas neuradno veljajo tri cene krmil: tiste, ki so jih me-šalničaiji že uspeli uveljaviti pred zamrznitvijo, tiste, ki bi morale veljati glede na dejanske stroške, in tiste, ki jih znotraj velikih agroživilskih združenj zaradi razmer in tudi normalne logike tudi priznavajo. Bolj ali manj jasno, da se morajo nekako znajti, saj ni mogoče preko noči zaklati več sto tisoč prašičev. To ni prvi in ne zadnji tak primer. Je le dokaz, da vlada ni sposobna stvari urediti po meri, da bi bili vsi plačani za svoje delo. Res je, in to priznajo celo kmetijci, rejci živine sami, da bi se dalo kak odstotek — morda celo 10 ali 15 odstotkov — prihraniti pri sami reji, teže pa bodo reševali stvari z višjimi cenami. Samo soboški Agromerkur ima 400 ton neprodanega piščančjega mesa, kar zgovorno govori, da samo na zidanju cen ni mogoče živeti. Še posebno zato, ker se recimo piščančje meso, ki so ga pripravljeni kupiti v Jemnu, tja lahko proda za 45 odstotkov ceneje kot doma. Vrnimo se 330 hektarjev. Prav tako so na vrhuncu zložbe zemljišč in upamo, da jih bomo lahko aprila predali kmetom. Takoj spomladi bomo začeli z regulacijo reke Ščavnice v dolžini 3 kilometre. S tem so povezana tudi izsuševalna dela na območju Spodnji Ivanjci — Ivanjševci—Stavešinci—Rad-venci. Skupno bo tega okrog 440 hektarjev. S temi deli bomo verjetno začeli nekako v začetku poletja, vsekakor pa bodo izsuševalna dela končana do konca leta 1988, drugo pa do spomladi prihodnjega leta.« TROJČKI V BOREJCIH — Predzadnjo soboto so bili Kolmaničev! v Borejcih priča veselemu dogodku, ki bi si ga v teh časih želel marsikateri rejec. Krava Cvetka se je pripravljala na telitev in kmalu so v hlevu zamukali trije telički (dva bikca in telička). Krava je stara pet let in ima že pet potomcev, novorojenčki pa zdaj že živahno poskakujejo po hlevu. Ko zrastejo, jih bodo prodali, zdaj pa so jih najbolj veseli otroci, ki Evgenu vedno priskočijo na pomoč, ko jih krmi. Zapišimo še ime očeta: bik Herod v ŽVZ Murska Sobota. Foto: A. Abraham k bistvu. Pri sedanjih cenah krmil in ceni prašičev, ki jih v soboški Mesni industriji dnevno zakoljejo 500, imajo vsak dan 25 milijonov izgube. Res je, tega ni mogoče obiti, da potrošniški centri, kot so Ljubljana in drugi, tudi nekaj — morda celo precej — prispevajo za svojo oskrbo oziroma pridelavo hrane. Res pa je tudi, da ti računi niso nikdar »čisti«. Ali ne bi bilo bolje, da »prašič« stane kolikor pač stane, da bi se rešili vseh teh odvečnih administrativnih poslov. To sicer niti najmanj ne bo lahko, ker so se naši najodgovornejši v vladi zlahka odločili, da uvozimo 200 tisoč ton koruze, med tem ko so tako rekoč blokirali uvoz semenske koruze pioneer, ki bi po mnenju strokovnjakov nedvom- Pospeševanje kmetijstva Na samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Lendava so se dogovorili, da bodo v letošnjem letu za pospeševanje kmetijstva namenili 0,75 odstotka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacH, obrtnikov in kmetovalcev. Za pospešen razvoj živinoreje bodo namenili 24 milijonov dinarjev, za pospeševanje poljedelske proizvodnje 20,8 milijona dinarjev, za razvoj vinogradništva 3 milijone in za pospeševalno službo 31,5 milijona dinarjev. 42 milijonov bo na voljo za druge aktivnosti. Za pospeševanje kmetijstva v občini bodo nemenili torej 144 milijonov dinarjev. K temu je potrebno dodati še 53 milijonov za občinske blagovne rezerve. Združevanje sredstev naj bi potekalo po samoupravnem sporazumu, ker pa tega do konca lanskega leta niso podpisali v nekaterih delovnih organizacijah, je skupščina sprejela odlok, ki zavezuje vse, da prispevajo svoj delež za pospešitev kmetijstva. * Jani D. Tudi v TZO Gornja Radgona je bilo že izsušenih veliko površin in so jim vzele največ časa, energije ter seveda denarja. Končali so že v Lomanošah na površini 131 hektarjev, pa tudi 220 hektarjev na območju Črešnjev-ci—Boračeva—Zbigovci. Prihodnje leto se bodo z melioracijami približali območju TZO Gornja Radgona. V dveh etapah bi tako do leta 1990 izboljšali 770 hektarjev obdelovalnih površin. Bernarda Peček no prispevala k nekaj tisoč ton večjim pridelkom v Jugoslaviji. Res je, da imamo tačas v zalogi — 35.000 ton lastne semenske koruze, ki smo jo še pred leti — celo še lani — uspeli prodajati Madžarom in v Sovjetsko zvezo, res pa je tudi, da so se ji ti dokončno odpovedali. Morda ima naša semenska koruza ustrezna potrdila — o kakovosti (rodnosti), ki pa se ni potrdila na poljih Madžarske in Sovjetske zveze. Vsekakor pa ni logično, da tačas uvažamo 200 tisoč ton koruze za trenutno porabo ob tem, da nimamo denarja za uvoz kakovostnega semena koruze, ki bi nam lahko v državnem merilu navrgel na tisoče ton večji pridelek, s čimer bi lahko bila koruza cenejša, s tem pa tudi krmila. Boris Hegeduš GOSPODARSKp RAZSTAVIŠČE - PE Pomurski sejem Programski svet za vodenje strokovnih programov V začetku januarja so se v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni sestali vsi odgovorni, ki sodelujejo pri organiziranju kmetijsko-živilskih sejmov. Imenovani sejem je že zdavnaj prerasel pomurske okvire, zato nujno potrebuje tudi širšo pomoč iz celotne republike, tako pri organiziranju razstave kot pri pripravi strokovnih predavanj in posvetov. Razstava živine in strokovni program sta bila dva glavna aduta radgonskih kmetijsko-živilskih sejmov, glavno breme pa je nosil Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota, oziroma predsednik odbora za organiziranje strokovnega programa Lojze Slavič. Vsi navzoči so se zato strinjali s predlogom direktorja Pomurskega sejma Ivana Kovača, da se za pripravo in vodenje strokovnega programa imenuje programski svet. V njem bodo predstavniki vseh pomembnih inštitucij in organizacij na področju kmetijstva: Biotehniške fakultete Ljubljana, Višje agronomske šole Maribor, Splošnega združenja kmetijstva in živilstva Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Živinorejsko poslovne skupnosti, Poslovne skupnosti za vinogradništvo in sadjarstvo Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Centra za pospeševanje kmetijstva, Skupnosti za proizvodnjo sladkorja, Skupnosti za predelavo žita, Skupnosti živilske industrije Slovenije, Zveze vinogradniških društev Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Združenja veterinarjev Slovenije, STOFO Beograd, Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda Murska Sobota, sozda ABC Pomurka, Kulturne skupnosti občine Gornja Radgona, Društva za kmetijsko mehanizacijo in tehniko ter Konjeniškega kluba Ljutomer. Vodenje tega programskega sveta naj bi prevzela republiška inštitucija, prav tako pa bi imenovali odbora, in sicer za strokovna predavanja, razstavo živine, razstavo konj, strokovna ocenjevanja, konjske dirke ter za parado kmečkih del in običajev. Imenovali pa bi tudi skupščino, ki bi jo vodil Gusti Grof. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič je predlagal, da bi bil moto letošnjega sejma Kakovost proizvodnje — vir zdrave hrane. Glede na ta moto pa bi potem izbirali teme strokovnih posvetov. Koordinator strokovnih predavanj naj bi bil Razvojni center pri Zadružni zvezi Slovenije, prav tako pa Cene v kmetijskih zadrugah V zadnjem času je tudi v Pomurju čutiti pomanjkanje krmil za živino. Mešalnice zahtevajo višjo ceno, ki pa je zaradi zamrznitve cen ne morejo uveljaviti in posledica tega je manjša dobava. V vseh kmetijskih zadrugah v Pomurju krmil v prosti prodaji takorekoč ni, saj jih komaj zagotavljajo le kooperantom za organizirano rejo. Tokrat smo zbrali cene krmil in mineralnih gnojil, tudi tistih, ki jih trenutno ni v prodaji, objavljamo pa cene, ki so veljale nazadnje. Žal ne moremo objaviti cen, ki veljajo v Kmetijski zadrugi Lendava, saj od najodgovornejših v tej delovni organizaciji podatkov nismo dobili. Upamo, da takšnega odnosa nimajo do svojih članov — kmetov, vseeno pa jim priporočamo, da preberejo 9. in 13. člen Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 2/86). KZ Panonka KZ G. Radgona KZ Ljut.-Križ. Pu starter 542 din/kg 522 din/kg 496,48 din/kg Bek I, bek 25 453 din/kg 427 din/kg 452-458 din/kg Bek II 394 din/kg 410,88 din/kg Super bek 35 589 din/kg 669 din/kg 551 din/kg TL starter 496 din/kg 497 din/kg 568,71 din/kg Urea super 349 din/kg 375 din/kg 177 din/kg Pšenični otrobi 120 din/kg 120—145 din/kg Sojine tropine Sojin greš Sončnične tropine Repične tropine 640 din/kg 276 din/kg 233 din/kg 680 din/kg Suhi pesni rezanci Mineralna gnojila 160 din/kg 170 din/kg 220 din/kg KAN 184 din/kg 159 din/kg 158,50 din/kg Urea 296,50 din/kg 262 din/kg 260,80 din/kg NPK 5:15:25:4 246,50 din/kg 241 din/kg 218 din/kg NPK 8:26:26 326 din/kg 210 din/kg 203,30 din/kg NPK 5:20:10:2 NPK 7:10:23:1 231 din/kg 256 din/kg bi letos morali predstaviti širšemu občinstvu zelo dobre študije, ki so bile izdelane leta 1987: študijo občine Trebnje Model planiranja razvoja nerazvitih občin, Model ocenjevanja pridelka in ugotavljanja kakovosti zemljišč ter predstavitev dela pri izdelavi agrokart, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut. Milan Kneževič je prav tako predlagal, da vodenje programskega sveta prevzame Splošno združenje za kmetijstvo in živilstvo Slovenije, predsednik pa bo Jože Kavčič. Slednji seje strinjal s predlogom in vse opomnil, da bo potrebno več truda vložiti v iskanje financerjev za gradnjo ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI Tozd KMETIJSTVO ČRNCI 1 PUHALNIK MENGELE 70.000 - 1 PRIKOLICA MENGELE 300.000 - 1 PLUG PODRAVEC 200.000 - 1 CSEPEL 400.000 - Dražba bo v nedeljo, 31. januarja 1988, ob 9. uri na upravi Tozda Kmetijstvo Črnci. Informacije po telefonu (069) 79 018. Tozd RADGONSKE GORICE 3 Traktorski motorji IMT 558, za 1 kos 1 polnilec steki. BORTOLIN, 1600 st/h 1 elektro motor, 8 kW 1 elektro motor, 12 kW 1 zapiralnik steki. THEO SEITZ-KRONSKI Tok GOZDARSTVO 1 OSEBNI AVTOR 4 TLS.I. 1981 800 000 — 1 vitel RIKO 250.000.— 1 motoma žaga HUSQARNA, TIP 44 150.000,— Dražba bo v nedeljo, 31. januarja 1988, ob 11. uri na upravi KK Radgona, Jurkovičeva 6, Gornja Radgona. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo prej položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa plačati takoj in odpeljati. Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano-prodano. zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Informacije po telefonu (069) 74 321, interna 24, 25, 26. KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA GORNJA RADGONA novih razstavnih prostorov. Sejem, takšen, kot je, deluje preveč zanemarjeno, premalo je pokritih razstavnih prostorov, zunanja podoba pa ni nič kaj kakovostna. Zaradi kramarije pri vhodu dobi obiskovalec prvi vtis, je menil predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Janko Slavič, zato bi morali še letos preseliti prodajo blaga široke porabe in zabavni park v ozadje (proti nasipu). Razstavo živine bo še naprej organiziral Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota, vendar bi morali pritegniti k sodelovanju tudi druga območja Slovenije, kajti dosedanje razstave po besedah Milana- Erjavca niso predstavile dosežke celotne slovenske živinoreje. Poleg tega bodo morali odgovorni v republiškem gospodarstvu vložiti veliko truda v pridobivanje tujih razstavljavcev. Bernarda Peček GORNJA RADGONA Jurkovičeva 3 150.000,— 4.000.000 - 185.000 — 250.000 - 400.000 - Poročila o sejmu pujskov minuli četrtek nismo dobili, naj pa zapišemo, da je že nekaj časa ponudba približno enaka. Rejci običajno ponujajo nekaj več pujskov kot je kupcev, zato morajo nekaj živali odpeljati domov. Tudi cene so že nekaj časa nespremenjene, saj rejci zahtevajo za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov od 50.000 do 80.000 dinarjev. Sejem v Turnišču je vsak četrtek, začne pa se ob 7. uri. TURNIŠČE: cene pujskov VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 6 kulturna, obzorja Slovenski koledar ’88 'kulturni koledar Koledar, ki ga za Slovence po svetu izdaja Slovenska izseljenska matica, je tokrat izšel na 238 straneh, 35. letnik pa poleg živo-pisanega in z izbranimi fotozapi-si domačih opravil in specialitet opremljenega koledarskega dela prinaša uvodno besedo dr. Borisa Frleca, podpredsednika izvršnega sveta republiške skupščine, ki je na 31. jugoslovanski konferenci ETAN, združenja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in jedrsko energijo, razglabljal o razvoju Slovenije do leta 2000. Za večjo veljavo kmetijstva se je zavzel Tomo Štefe, o nastanku in zgodovinski usodi programa zadinjene Slovenije pa razmišljal Vasilij Melik. O delu slovenske dediščine na tujem (Mecklenbur-ška zbirka) v Slovenskem koledarju ’88 piše Davorin Vuga, povzetek predavanja Jožeta Toporišiča na Univerzi v Tubinge-nu pa temelji na družbenostnih vprašanjih slovenskega (knjižnega) jezika. Počastitev štiristoletnice Trubarjeve smrti je zabeležena z zapisom Bogomila Gerlanca o izdaji naše prve ljudske knjige z naslovom Ta slovenski koledar 1557. Godca in godčev-stvo na Slovenskem opisuje Julijan Strajnar, Breda Cebulj-Sajko pa poskuša odgovoriti na vprašanje Koliko in kaj vedo prebivalci Ljubljane o slovenskih izseljencih. Arhitekta, projektanta in oblikovalca, univerzitetnega profesorja in publicista Borisa Pod-recca predstavlja Zdenka Lovec, portret pa je povzet po reviji Primorska srečanja. O slovenski heraldiki piše Darinka Kladnik, zapis pa je ilustriran z zanimivimi grbi iz Tolmina, Novega mesta, Vranskega, Kranja, Celja in Kamnika ter serijo grbov slovenskih mest na stavbi ljubljanske pošte. Kaj je pomenil dan mrtvih v davni preteklosti, se sprašuje Rado Radešek, ki stara ljudska verovanja (ogenj ob svetih, prehod jeseni v mrtvo zimo, najbolj veselo noč v letu in dan vernih duš) opisuje na straneh 72—74. Da deluje v Ljubljani inštitut za slovensko izseljenstvo, spominja Breda Čebulj-Sajko, ki je avtorica več prispevkov v letošnji številki Slovenskega koledarja (poleg naštetega še zapisa Od avstralskih domorodcev do multi-kulture ter Potovanje brez povratka), posebej zanimiv pa je v njej prispevek dr. Janeza Bogataja o kulturi hrane ali kulinariki, ki živi z nami v sodobnem svetu, z zgovornim naslovom Človek je, kar je! Neposredne pobude slovenske mladine za bolj demokratične odnose v naši družbi je obelodanil Mile Šetinc, izseljenske spomine pa obudil Mitja Vo-šnjak. V tistem delu koledarja, ki je naslovljen Slovenci po svetu, piše o delu Slovenske izseljenske matice njen tajnik Marko Pogačnik, za izhodišče pa je izbral Skupni slovenski kulturni prostor in izseljence, zapis pa opremil s štirimi priložnostnimi fotografijami. Ohranjena pisma, ki jih je rojak Marko Jonke iz Pred-grada v Poljanski dolini ob Kolpi prejemal v San Frančišku, je prebrala Polonca Cesar-Nedzba- LOGARJU PRIZNANJE IZ AMERIKE LESLIE LUEBBERS, donedavna direktorica WORLD PRINT COUNCIL iz San Frančiška in konzulantka za grafiko največjih ameriških muzejev, je uvrstila akademskega slikarja Lojzeta Logarja med 25 najpomembnejših avtorjev na svetu! Ameriška poznavalka grafike spremlja Logarjevo delo že od 1980. leta na vseh mednarodnih bienalih in razstavah v Evropi in ZDA. Dela 25 izbranih avtorjev bodo predstavili v Ameriki. Na državni univerzi Las Cruces v New Mexicu pa bo v tem času tudi simpozij strokovnjakov za grafično umetnost. Ob tej pomembni razstavi bo izšla publikacija—katalog z reprodukcijami razstavljenih del in tehtnimi strokovnimi teksti, ki bodo pripomoček raziskovalcem svetovne grafične umetnosti. la in nekatera za ilustracijo ponatisnila v članku Pisma izseljencu. Prekmurski rojak Mihael Kuzmič razčlenjuje izobrazbeno napredovanje naših ameriških betlehemskih rojakov: Ludvika Katone, Antona Fujsa, Janeza Želka in drugih, ki niso predstavljeni s protreti kot našteti. V hu-momo-razvedrilnem delu pa Mihael Kuzmič v 27 primerih opisuje humor med prekmurskimi rojaki v Ameriki, v obliki anekdot. Slovence po svetu — v Argentini in »Svobodni Jugoslaviji« — ob 45. obletnici ustanovitve osrednje politične organizacije za pomoč NOB analizira Rado Genorio, slovensko kulturno društvo Ivan Cankar v Halmsta-du na Švedskem pa ob 10-letnici predstavlja Marija Hriberšek. Preko svojih del je v sliki in besedi v rubriki Slovenski arhitekti v svetu prikazan Marjan Eiletz iz Slovenj Gradca, ki živi in ustvarja v Argentini. Poleg že omenjenega humora prekmurskih rojakov v Ameriki je natisnjen tudi Privočljivi monolog Evgena Juriča, ki se spotika tudi ob (ne)sočnost jezika, Ivan Cimerman pa v humornem delu trdi, da mukanje še ni paša. Samosvoja pa je tudi zgodovin-skoterminološka študija Jožeta Petelina: Vince, oj, sladko, ki zdravja nam da, kar je razbrati že iz mednaslovov (Lokati ga, Nalesti se ga, Nacediti se ga, Nadelati se ga, Žreti ga, Nakresati se ga, Nabrenkati se ga, Nalagati ga in sklepnega Še na mnoga leta dajmo ga!) V literarnem almanahu koledarja sodeluje devetnajst avtorjev. Prozni tekst je napisal Miha Remec (Lovec in nečista hči), pesmi so prispevali Tea Rovšek-Witzemann, Tone Kuntner, Ivan Malavašič, Jože Žohar, Andrej Kokot, Majda Haderlap, Peter Košak, Marija Hriberšek, Renato Quaglia, Mihaela Barišič, Cvetka Lipuš in Janko Ferk. Odlomek iz proznega teksta Lojzeta Kovačiča govori o prišlekih, Ilovica pa je novela Frančka Bo-hanca. V angleškem delu publikacije predstavlja Marcie Jergel Hut-cinson Luisa Adamiča kot pionirja v ameriški socialni zgodovini, Šahovska igra med potresom pa naj bi bil smiselni prevod doslej še neprevedenega odlomka Adamičevega dela The Eagle on the Roots, ki se ga je lotila Janja Žitnik. Jože Toporišič je pridal sociološka vprašanja standardnega Slovenca, O domu zdoma piše Betty Rotar, do zadnjih strani Slovenskega koledarja ’88 pa so nanizani še -prevodi tekstov Julijana Strajnarja, Doris Sadar, in na koncu (v španščini) Faule M. Stimac. Seveda tudi tokrat v publikaciji ne manjka reklamnih sporočil organizacij združenega dela ter njih predstavitev, teža pa je vsekakor na vsebini v trde pla-nice uokvirjenega koledarja s fotografijo zdravilišča Šmarješke toplice na naslovnici ter predstavitvijo enciklopedije Slovenija na zadnji strani. Brigita Bavčar Logar je s svojo razstavno ekspanzijo in kakovostjo že celo desetletje opozarjal nase strokovnjake in kritike po vsem svetu, tako niso izostale tudi po- Glasbena mladina in simfonični orkester Še ne uradno ustanovljena se je Glasbena mladina Murska Sobota že potrdila s prvim gostovanjem iz svojega programa — s pomursko turnejo Simfoničnega orkestra srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, ki je odlično uspela. Mladi glasbeniki so se izkazali in naleteli na izjemen odmev prav med mladimi. Simfonični orkester, ki ga vodi dirigent Franci Rizmal, šteje triinpetdeset mladih glasbenikov. Koncertirali so v vseh štirih pomurskih občinah in imeli rekordno število nastopov. Najprej tri v Ljutomeru, za tem dva v Radencih, celovečernega in še tri koncerte za učence v Murski Soboti, enega na osnovni šoli 17. oktober v Beltincih in potem še koncert v dvorani Nafte v Lendavi. Povsod so navdušili. Če to navdušenje doživetega strnemo v besedah Rajka Stuparja, ki je spremljal zadnji koncert v Lendavi, potem lahko zapišemo: »Izjemno, odzivno, v vsestransko zadovoljstvo.« GLASBENA MLADINA MURSKA SOBOTA Svoj do potankosti izdelan program (ki bi lahko bil vzor nekaterim neprofesionalcem na službenih mestih v kulturi) je Glasbena mladina Murska Sobota predložila že pred novim letom, 20. januarja se je sestala na ustanovnem občnem zboru, ki pa je zaradi slabega odziva izzvenel kot delovni sestanek. Zbralo se je več kot petnajst, predvsem mladih glasbenih zanesenjakov, ki so bili zainteresirani predvsem za to, da dobijo prostore za vadbo svojih skupin. Slabši je bil odziv glasbenih pedagogov, na katere so ustanovitelji najbolj računali, prav njim pa bi bila Glasbena mladina najbolj v pomoč pri delu. Kot je dejal Vojči Celec, so pogrešali tudi kulturne in druge predstavnike, ki so potrebni pri takšnem dejanju, kot ustanovitev Glasbene mladine. Pojasnil pa je tudi, da bi radi osnovali dve delovni skupini pod njenim okriljem. Prva naj bi bila izobraževalna, ob pomoči soboške glasbene šole in že omenjenih glas- Sonja Vrbnjak (8. razred): »Na koncertu simfoničnega orkestra iz Ljubljane mi je bilo zelo lepo. Še najbolj so me presenetili z raznimi vložki, ki ne sodijo v simfonično glasbo: Avseniki, jazz in zabavna glasba. Tudi druge skladbe, ki so jih igrali, so bile zelo lepe. Sama sicer ne obiskujem glasbene šole in sedaj je že prepozno, da bi se začela učiti kakšen inštrument. Od teh, ki smo jih slišali danes, pa mi je bila najbolj všeč harfa. Sicer pa to ni prvi koncert, na katerem sem bila, saj smo z našo šolo že obiskovali koncerte v Mariboru in Ljubljani.« benih pedagogov po šolah, druga pa bi slonela na organizacij-sko-gostovanjski politiki. Prvo gostovanje in izkušnje pri ustanavljanju Glasbenih mladin v Sloveniji je Roman Ravnič od Glasbene mladine Slovenije tako označil: »Po vsej republiki so precej podobne razmere. Pri ustanavljanju so prisotni glasbeni strokovnjaki, ki jim je do mladinske glasbene ustvarjalnosti, do glasbene dejavnosti nasploh, ki imajo svoje misli, ideje in cilje. To so lahko tudi posamezniki, ki pa potem skupaj nekaj dosežejo. Podpora in odziv pri inštitucijah pa je različna. V Titovem Velenju, na Jesenicah, v Kopru, Novi Gorici in Mariboru so izkušnje dobre. Poudarka vredno je to, da z gostovanjsko politiko, v tem primeru tako imenovano pomursko turnejo, omogočamo mladim, ki iz finančnih Valerija Jelen (8. razred): »Poleg osnovne obiskujem tudi glasbeno šolo, sem v petem razredu, učim pa se klavir. Na današnjem koncertu sem zelo uživala in mladi pianist mi je bil najbolj všeč, saj je zelo dobro igral. Tudi ta klavirski koncert je lep in seveda zahteven. Sicer pa so mi v glasbeni šoli najbolj všeč sonatine, rada igram tudi Bacha in drugo. Po osnovni šoli ne nameravam nadaljevati na glasbeni šoli, ker me bolj veseli naravoslovno-mate-matična šola.« membne nagrade (Baden-Baden, Bradford, Ljubljana, Reykjavik itd.) in končno uvrstitev v tako elitno druščino svetovnih mojstrov. Simfonični orkester srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane v telovadnici osnovne šole 17. oktober v Beltincih na enem od številnih koncertov pomurske turneje in drugih razlogov ne morejo na koncerte v Ljubljano, da pripeljemo glasbenike iz nje. Navdušenost je obojestranska in vsi sprašujejo, kdaj bodo spet prišli, zanimanje za mlade simfonike pa narašča tudi drugod V Sloveniji.« Da so v Murski Soboti lahko prenočili, ima velike zasluge predsednik občinske kulturne Melita Belec (7. razred): »Na današnjem koncertu mi je bil najbolj všeč mladi pianist. Pa tudi glasbeniki so dobro odigrali tisto nesimfonično glasbo. Od inštrumentov pa mi je bila najbolj všeč harfa. Zvok harfe je zelo nežen in bogat, zato sem jo navdušeno poslušala. Sama se v glasbeni šoli učim kitaro in po moje je ta inštrument zelo težak. Sicer pa ne nameravam nadaljevati na glasbeni šoli, najverjetneje se bom vpisala na ljutomersko gimnazijo.« Razblinjamo predsodke Mladi srednješolski simfoniki so pomursko turnejo začeli v prleški metropoli — Ljutomeru. Trije koncerti so okoli 1000 mladim ponudili dovolj vpogleda v svet glasbene umetnosti, v simfonični orkester, njegovo sestavo in drugo. Ta obisk pa smo izkoristili tudi za krajši pogovor z dirigentom Francijem Rizmalom, ki je takole predstavil ta orkester: »Simfonični orkester Srednje glasbene šole iz Ljubljane je bil ustanovljen predvsem iz pedagoških namenov. V naši šoli dobijo učenci sicer dobro glasbeno zna- Dirigent Franci Rizmal v elementu Prav tako 1987. je bilo za Lojzeta Logarja eno najuspešnejših, kronano tudi z domačim priznanjem — nagrado Prešernovega sklada in številnimi pomembnimi razstavami: 1. Bienale Washington, Grafica Atlantica Reykjavik, Bienale Internationale De Gravure Liege, Trienale Frechen, Art 87 Bassel, Bienale Varna, London, Clermont-Ferrand, Paris, New York, Havana, Mexico City, Neerpelt, La Rouc-helle, Los Angeles itd. Logarju se tudi letos obeta pestra aktivnost, saj je že v prvih dneh tega leta organizatorjem potrdil sodelovanje na razstavah v Španiji, Poljski, Ameriki, Venezueli, Braziliji, Kolumbiji, Peruju, Argentini, Indiji, Franciji in na Japonskem. tekst in foto: Rade BAKRAČE- VIČ skupnosti. Funkcionarski delež, ki se mu je (že drugič) odrekel, bo pokril stroške nočitve v dijaškem domu, nekaj mladih glasbenikov pa je prenočilo pri zasebnikih, ki so jih povabili v krog svoje družine. Pri tem so pohvale vredna izjemna prizadevanja vodje soboškega Kluba mladih Franca Knausa, ki je skrbel, da je gostovanje nemoteno, potekalo, pa tudi tisti je, ki je skrbno in natančno ovrednotil delovanje Glasbene mladine Murska Sobota. Zato bi na sedežu skupnosti mladih, kamor so bila že v decembru nakazana sredstva za kulturno ustvatjal-nost mladih, denar morali namensko uporabiti zanjo. Kot tudi v ljubiteljski kulturi. Brigita Bavčar Foto: Albert Abraham nje, a za izoblikovanega glasbenika je potrebno nekaj več — znanje igranja v orkestru. Večina učencev bo šolanje nadaljevala na akademiji in pozneje se bodo vključevali v ta ali oni orkester in to znanje jim bo prišlo zelo prav. Takšen orkester lahko sestavijo le glasbene šole, ki poučujejo vse inštrumente, ki so zastopani v simfoničnem orkestru, in na naši glasbeni šoli si ga lahko privoščimo. Obstaja sicer šele tri Teta, ampak doslej se je v njem izobrazilo že lepo število mladih.« Kakšen uspeh ste dosegali na tekmovanjih in revijah, ki se jih — če želite spoznati kakovostno raven orkestra — Udeležujete? »Lani smo bili na republiškem tekmovanju in na njem zasedli prvo mesto. To nam je odprlo pot v Dubrovnik na zvezno tekmovanje in v naši kategoriji smo zmagali. To pa je zasluga predvsem naših učencev, ki so se resnično potrudili in pripravili na ta težaven preskus.«. Kateri učenci pa lahko sodelujejo v orkestru? »V njem nastopajo predvsem naši učenci. Tisti, ki igrajo kakšen godalni inštrument, se vanj lahko vključi že v drugem letniku, pihalci in trobilci od 3. oz. 4. letnika, seveda pa je vse odvisno od učenčevega znanja. Izjemno nadarjeni lahko te omejitve tudi prekoračijo, se pravi, da jih v or kester vključimo že v prvem ali drugem letniku. Vse pa je odvisno tudi od zastopanosti v orkestru. Dogaja se, da imamo občasno kakšno hiperprodukcijo pri pihalih, zato lahko takrat izbiramo le najboljše, drugič pa ravno teh glasbenikov ni dovolj. Temu prilagajamo tudi naš glasbeni program.« Ob uvajanju dijakov v svet orkestralne glasbe pa v okviru Glasbene mladine opravljate tudi pomembno poslanstvo — ste glasnik in prosvetitelj resne simfonične glasbe. »Meni osebno je najpomembneje, da razblinimo predsodke o resni glasbi in o simfoničnem orkestru. Tako pri mladih kot pri starejših. Prav zaradi tega smo naš program oblikovali tako, da v celoti predstavimo resno glasbo, da jo primerjamo z narodnozabavno, jazzom in plesno glasbo. Ob tem pa lahko podrobneje predstavimo tudi posamezne skupine inštrumentov. To pa je tudi pravi namen naših prizadevanj.« Dušan Lopamik TOREK, 2. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA — Ob 17.30 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti KONCERT PLESNEGA ORKESTRA ERNESTA LUKAČA. Orkester deluje že skoraj dvajset let in ves ta čas je v njem nepogrešljiv Ernest Lukač — njegov ustanovitelj, voditelj in dirigent. Glasbenikov je v povprečju petnajst, igrajo različne glasbene zvrsti, novost pa so pevci: Dorina, Mateja, Matija in Mojca. Solisti so Erna Lukač, Simon Lubšina in Merkoci, ki študira saksofon v Gradcu. Spored koncerta Ernesta Lukača bo v prvem delu klasični jazz, v drugem pa vedra glasbe. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je do 29. tega meseca na ogled SOBOTNO LIKOVNO PRIZADEVANJE V POMURJU. Po izboru Janeza Balažiča se s svojimi deli predstavljajo: Marjan Gumilar, Sandi Červek, Mirko Rajner, Jože Denko, Marika Danč-Roth, Ditka Petkovič, Ivo Bošnjakovič, in Borut Vild. V prvi (mali) dvorani soboške galerije pa je projekt Zlatka Gnezda iz Ljutomera. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gvorga Zale. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Han Zhenboj — ODVEČNA (Pomurska založba), ABC KVAČKANJE (Mladinska knjiga) in dr. France Prešeren - PESEM OD LEPE VIDE (Prešernova družba). Kino Kino SVOBODA GORNJA RADGONA je pripravil počitniški program filmov za mlade v času zimskih počitnic. Tako je bil v ponedeljek na ogled film iz Spielbergove produkcije — ameriški pustolovski GOONISI. V torek so si najmlajši lahko ogledali (sicer kruto ameriško verzijo) risanko HAIDI. Včeraj in danes je na sporedu sovjetsko-indijski film RIKI TIKI TA-VI. Jutri bodo prišli na svoj račun ljubitelji Buda Spencerja, saj bo spretni debelinko v akciji (naslov italijanske komedije je BUD SPENCER V AKCIJI). V ponedeljek, 1. februarja, bo na sporedu ameriški znanstveno-fantasti-čni film E. T. — VESOLJČEK, ki ga bodo na radgonskem platnu predvajali tudi v torek, v sredo, 3. in v četrtek, 4. februarja, pa bo na sporedu madžarska risanka GOSJI PASTIR MATIJA. Počitniški izbor filmov bodo sklenili v petek, 5. februarja, z ameriško komedijo NORIJA NA KOLESIH. Vse predstave so ob 15.00, cene vstopnic pa znižane. Bibliografija graških slovenskih tiskov Njen izid smo resda napovedovali že sredi leta 1986, a je izšla šele lani tik pred božičem v Gradcu. »Gre za poskus na novo ovrednotiti regionalne knjižne tradicije v slovenskem prostoru; tako na Koroškem, od koder prihajam, kot tudi na Štajerskem in v Prekmurju. Mislim, da so v slovenski kulturni zavesti te regionalne književnosti kot vsa slovenska starejša književnost še veliko premalo navzoče,« meni eden od avtorjev dr. Erik Prunč, docent na slavističnem inštitutu graške univerze. Pred nami je, skratka, večletno skupno delo slavistov iz Ljubljane in Gradca — Bibliografija graških slovenskih tiskov od leta 1592 do 1918. Publikacija vsebuje še seznam seminarskih nalog na slavističnem inštitutu v Gradcu ter pregled slavističnih in slovenističnih predavanj na tamkajšnji univerzi do leta 1919. Osrednji del (bibliografija) prinaša kakih 400 bibliografskih enot z naslovi knjig in knjižnicami, ki jih hranijo. Med tiskarnami je večkrat navedena radgonska, lastnikov Janeza in Alojzije Wajzinger-jevih. Tu so med drugim natisnili in vezali več publikacij, strokovnih in nabožnih knjig rojakov Petra Dajnka, Jožefa Borovnjaka in drugih. Zgodovinski viri in pričevanja dopuščajo sklep, da je tiskarna in knjigovoeznica Wajzinger v današnji avstrijski Radgoni delno sodelovala z drugimi tiskarnami v t Gradcu, delno pa tudi sama zalagala in izdajala slovenske knjige, predvsem molitvenike in druge priročnike. B. Žunec VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 7 samozaščita, varnost GD BELTINCI Več skrbi strokovnemu usposabljanju SODIŠČE V LETU 1987 Boljše in hitrejše delo Na volilno-programskem občnem zboru Gasilskega društva Beltinci, ki se ga je udeležil tudi občinski gasilski poveljnik Franček Gotnboc, so ugotovili, da so v preteklem obdobju opravili po- SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE kuharja(-ico) za nedoločen in poln delovni čas. Kandidati morajo imeti ustrezno poklicno izobrazbo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82, v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Začetek dela je 18. februar 1988, poskusna doba 3 mesece. MURSKI PETROVCI Nadaljevanje graditve Tudi gasilci Murskih Petrovec so se zbrali na letnem občnem -zbora v tesnem vaško-gasijskem domu. Poročali so, da imajo člansko in pionirsko desetino in dve ekipi z reševalnim čolnom. Na tekmovanjih so bili člani četrti, pionirji tretji, vodno reševalni ekipi pa draga in četrta. Največ pa so vložili v graditev vaško-gasilskega doma, ki bo še letos pod streho. F. Ku. Civilna zaščita v lendavski občini deluje v sleherni vasi, pa tudi v delovnih organizacijah. Tudi v Polanski Delozi jo imajo in sodi med aktivnejše v občini. Njihova osrednja skrb je usmerjena v varovanje imetja delovne organizacije in pomoč zaposlenim ob nesreči. Ekipa civilne zaščite je tesno povezana tudi s krajevno skupnostjo in komitejem za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. J. D., Foto J. Žerdin —--TEMELJNO SODIŠČE MURSKA SOBOTA--—--------------------------------- ZLATNINA ZAKOPANA NA VRTU Glavna obravnava pred senatom Temeljnega sodišča v M. Soboti, ki je bila preložena na zahtevo obrambe, da bi zaslišali nove priče in oškodovance iz Avstrije, se je nadaljevala 20. janu-aija. Kot smo že poročali, Temeljno javno tožilstvo obtožuje Draga Erhatiča iz Juršinec, Janeza Emejčiča iz Hlapovec in Stanislava Medveda s Ptuja kaznivega dejanja velike tatvine in tihotapstva. Obtoženci naj bi vlomili v 13 trgovin v Avstriji in ukradli za okoli 150 milijonov dinaijev tehničnih predmetov in ^zlatnine. Ukradeno blago so ti- Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE M. SOBOTA PIJAN PEŠEC NA CESTI Teden, ki je za nami, je bil v znamenju številnih tatvin, manjših in večjih, predvsem pa gozdnih. Tudi prometnih nesreč ni bilo ravno malo in domala vse so bile težje, ena je celo zahtevala človeško življenje. KOLESARKA IZSILILA PREDNOST 20. januarja se je zgodila huda prometna nezgoda na magistralni cesti v Rakičanu. Voznik osebnega avtomobila Jože Magyar iz Lendave se je peljal proti Murski Soboti. V Rakičanu mu je na cesto pripeljala kolesarka Rozalija Horvat. Zaradi prekratke varnostne razdalje in mokrega vozišča voznik ni mogel pravočasno ustaviti. Zadel je kolesarko, ki je padla na pokrov motorja in se hudo poškodovala, poškodbam je kmalu za tem podlegla v bolnišnici. PIJAN OBLEŽAL NA CESTIŠČU 21. januarja nekaj po 22. uri se je Jože Sakač iz Boračeve vinjen napotil iz gostilne na Kapeli proti domu. Med hojo je zaradi vinjenosti padel in obležal na sredi ceste. Kmalu za tem je po cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je prepozno opazil ležečega pešca; čeprav je zavil, da bi se mu izognil, ga je zadel po glavi in ga hudo poškodoval. Voznik je zapustil kraj nesreče, a so ga kmalu izsledili, to je bil Rudolf K. iz Kocjana. membne naloge na področju požarnega varstva. Poudarili so, da je potrebno v prihodnje več skrbi nameniti strokovnemu usposabljanju članstva in vključevanju novih članov. Zavzeli so se tudi hotapili v Jugoslavijo in pri tem so jih zalotili graničarji pri Kuzmi. Najbolj so šle v promet motorne žage a Z dolgega seznama ukradenih predmetov je razbrati, da so obtoženi vlomilci najbolj »čislali« motorne žage, teh so tudi največ nakradli. Priče so na glavni obravnavi povedale, da so žage kupovale od obtoženih, in ne samo žage, tudi druge tehnične predmete. Priče so v glavnem prepoznale Erhatiča in Emejčiča, tu in tam pa tudi Medveda, ki NI SE PREPRIČAL O VARNOSTI 21. januarja se je zgodila prometna nezgoda v Beltincih. Ivan Šega je vozil osebni avtomobil iz Gančan proti Beltincem. Na avtobusni postaji se je vključeval v promet na- prednostno cesto. Ni se prepričal, če to lahko varno stori, in je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Bojanom Makarijem iz M. Sobote. Na vso srečo se voznika nista poškodovala, materialna škoda pa je dokajšnja. VKLEŠČENA V PLOČEVINO 22. januarja se je zgodila prometna nezgoda v Polani. Voznik osebnega avtomobila Franc Fajs iz Brezovec se je peljal proti Polani. Ko je v Polani prepeljal čez most na Ledavi, je zaradi neprimerne hitrosti in delno mokrega cestišča trčil v rob bližnje hiše. Zaradi močnega udarca sta ostala voznik in njegov sopotnik Simon Poredoš stisnjena med pločevino avtomobila. Rešili so ju domačini. Fajs se je hudo poškodoval, sopotnik Poredoš pa lažje. Škode na avtomobilu je za 2 milijona dinarjev. ODREZALO MU JE PRSTE 23. januarja se je zgodila v delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti huda delovna nezgoda. Strojni ključavničar Mi za to, da bi bilo potrebno bolj poživiti delo z učenci Osnovne šole Beltinci. Sprejeli so tudi program dela, v katerem so zapisali, da bodo kupili paradne uniforme in delovne obleke za pionirje, uredili sejno sobo in okolico gasilskega doma ter tudi v prihodnje sodelovali s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v kraju ter gasilskimi društvi! na območju sektorja. Izvolili so si tudi novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Jožeta Balažiča, za tajnika Jožeta Lebarja, za poveljnika pa Štefana Smeja. F. M. je doslej zanikal udeležbo pri kaznivem dejanju. Erhatič je poleg tega prodajal tehnične predmete tudi v komisijskih trgovinah v Lendavi, Ljutomeru in na Ptuju. Lastniki teh trgovin so bili zaslišani in povedali, da je Erhatič blago prodajal pod tujimi imeni. Priče so tudi povedale, da so videle motorno kolo BMW pri Erhatiču. O njem je pripovedoval, da ga je kupil v Avstriji. Ko so Erhatiča prijeli, je motorno kolo neznanec odpeljal in ga skril v neki štali, kjer so ga našli preiskovalci. Nekaj prič je povedalo, da so pri Erhatiču večkrat lan Vouri iz Rakičana je delal s brusilnim strojem. Ni bil dovolj previden, med brušenjem je prišel z roko preblizu brusilnice, ki mu je odrezala nekaj prstov na roki. ČUVAJ UJEL VLOMILCA 17. januarja je prišel Alojz Kuzma iz Črnec preko ograje v proizvodne prostore delovne organizacije ELKOM Lina v Apačah. Vlomil je v omaro in iz nje vzel budilko. Iskal je tudi druge predmete, pri tem pa ga je ujel nočni čuvaj. Kuzma je zaposlen v tej delovni organizaciji in je dobro poznal vse prostore. PRIDRŽALI DO IZTREZNITVE 21. januarja je Ivan Caf iz Polič popival po gostilnah in nato razgrajal doma, kjer je grozil ženi, da jo bo ubil. Tudi ko so prišli miličniki, se ni pomiril, zato so ga pridržali do iztreznitve. Pozneje bo imel pogovor s sodnikom za prekrške. 22. januarja pa so na postaji milice v M. Soboti pridržali do iztreznitve vinjenega Milana Zvera iz M. Sobote, ki je doma razbijal pohištvo in motil javni red in mir. Tudi njega bo pokli-' cal na pogovor sodnik za prekrške. J. D. Na vsakoletni tiskovni konferenci ob koncu leta želijo predstavniki Temeljnega sodišča v M. Soboti občane seznaniti s svojim delom, pa tudi s težavami, ki jih morajo premagovat^ da bi bilo delo sodišča, ki je velikokrat izpostavljeno kritiki občanov, boljše in da bi se zadeve urejevale hitreje. Tako je bilo tudi tokrat, le da so vesti bolj optimistične, kot so bile prej. Pa začnimo z najpomembnejšimi zadevami, ki se tičejo delovanja sodišča in njegovih temeljnih enot v Lendavi, M. Soboti, Ljutomeru in Radgoni. Temeljno sodišče je v lanskem letu obravnavalo 6500 važnejših videli tudi Medveda, a ta to seveda zanika. Neznanec zahteval naj se zlatnina zakopa. Slava Erhatič, mati obtoženega Draga Erhatiča iz Zagorec, ki jo je kot pričo predlagala obramba in ji po zakonu ni bilo potrebno pričati, se je odločila za pričanje in med drugim povedala, da je nekaj dni potem, ko je bil njen sin Drago že zaprt, prišel k hiši »neznanec« in zahteval, da mora blago skriti. Motorne žage in zlatnina so bile najprej skriti v stiskalnici za grozdje, po obisku tega neznanca pa je ona zlatnino zakopala na vrtu v zemljo. Tu so jo preiskovalci tudi našli. Neznanca seveda ni vedela opisati, ker je bil menda že skoraj mrak. Obramba je kot pričo poklicala tudi Franca Rižnarja, svaka Erhatiča, vendar je ta odklonil pričevanje, to mu omogoča zakon. Pred senatom so prebrali tudi pričanje Ludvika Peštevarja, ki je bil nekaj časa zaprt skupaj s tretjeobtoženim Medvedom. Povedal je, da mu je Medved pripovedoval, kako so vlamljali in tihotapili in da ima veliko denarja naloženega v banki v Zagrebu. Medved je menda dejal, da dejanj ne bo priznal in da bo k temu nagovoril tudi Erhatiča. Oškodovanec iz Avstrije prepoznal Erhatiča Oškodovanci iz Avstrije so pred senatom opisali, kako je bilo vlomljeno v njihove trgovine in kaj vse je bilo ukradeno. Takoj po vlomih so le-te prijavili policiji, ki je opravila oglede in sestavila zapisnike. V nekaterih primerih so našli tudi prstne odtise in sledove gum. Eden od oškodovancev je, potem ko so mu pokazali obtožence, takoj prepoznal Erhatiča, delno pa tudi Medveda, saj sta večkrat bila pri njem v trgovini. Največ sreče pa je imel lastnik trgovine v Ru-desdorfu, saj je bil tu opravljen zadnji vlom, v noči, ko so graničarji ujeli Erhatiča in Ernejčiča. Ukradeno blago je, kot smo že poročali, ostalo na avstrijski strani v fiatu mariborske registracije, last Draga Erhatiča. Ker na glavno obravnavo niso prišli nekateri avstrijski oškodovanci in ker je sodišče ugodilo zahtevi tožilstva, da se zasliši še nova priča, je senat temeljnega sodišča v M. Soboti spet preložil glavno obravnavo, tokrat na 10. februar, ko naj bi jo končali in izrekli kazni. Jani D. zadev od 34 tisoč, kolikor jih je dobilo v obravnavo. To je za 5,6 odstotka več kot v letu 1986. Število zadev se je povečalo v M. Soboti in Radgoni, medtem ko je v Lendavi in Ljutomeru manjše. Dotok zadev je največji z gospodarskega področja, in sicer za 120 odstotkov, to pa je prej ali slej odsev nelikvidnosti gospodarstva, saj se obveznosti ne plačujejo redno. Temeljno sodišče v M. Soboti je med najbolj ažurnimi v Sloveniji. Nerešenih zadev je vedno manj, saj so v zaostanku le za 5-mesečni dotok, kar je dokaj ugodno. Tudi s storilnostjo se lahko pohvalijo, pa tudi s kvaliteto dela, saj imajo potrjenih 57 odstotkov obsodb, 28 razveljavljenih, pa še to zaradi tega, ker so po obsodbah prišla na plan nova dejstva, s katerimi prej sodišče ni razpolagalo. Pri kaznivih dejanjih so obravnavali največ tistih zoper družbeno in zasebno premoženje, teh je bilo 38 odstotkov, zoper varnost javnega prometa 18 odstotkov, potem zoper telo in življenje ter zoper čast in dobro ime. Podatki pravijo, da smo Po-murci sicer velikokrat na sodišču, če gre za premoženje, manj pa zaradi obrekovanja. Tudi političnih kaznivih dejanj ni bilo, kar ponovno potrjuje sožitje med ljudmi, ki v tej pokrajini živijo in delajo. Največ storilcev kaznivih dejanj je moških v zrelih letih med 30 in 40 letom, ponekod pa je večje mladoletniško prestopništvo. Sodišče je v lanskem letu izreklo 56 odstotkov zapornih in 43 odstotkov denarnih kazni. Kaznovalna politika sodišča je v povprečju republike glede na strukturo kaznivih dejanj. Vse to je sodišče doseglo v dokaj težavnih razmerah. Potrebovali bi še 4 sodnike in nekaj tehničnega kadra, vendar je sodiščem denar zmeraj skopo odmerjen. Nadejajo se, da bo v prihodnjem obdobju boljše in da bodo zadeve lahko hitreje in bolje reševali. Jani D. Prometna signalizacija Predstavniki gasilskega društva Lendava so konec lanskega leta na skupščini samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom zahtevali, da se čim prej uredi cestna signalizacija pred novim požarnovarnostnim centrom v Lendavi. Novi center je tik ob glavni prometnici, ki pelje skozi mesto, čedalje večji promet pa ovira gasilce, da bi lahko pravočasno posredovali ob požaru. Predlagajo, da bi cesto prometno označili tako, da bi dobila prednost gasilska vozila, takrat ko jih gasilska sirena pokliče na kraj nesreče ali požara. Strokovnjaki pravijo, da bo problem težko rešiti, saj gre za magistralno cesto, ki pelje proti mednarodnemu mejnemu prehodu, in je na njej težko ovirati promet z dodatnimi omejitvami. Kljub vsemu pa bo že letos potrebno problem urediti, saj, ko bo začel delovati požarno varnostni center, v katerega so bila vložena dokajšnja sredstva, bo promet — gasilski — še večji. Jani D. 87 aparatov V vaško-gasilskem domu so se zbrali tišinski gasilci ter pregledali lansko delo: kupili so novo avtocisterno, oblikovali dve članski desetini in na tekmovanjih zasedli drugo in četrto mesto. Med nove naloge so uvrstili nakup brezžičnih zvez za avtocisterno, organiziranje predavanj in pridobivanje mladih članov v gasilske vrste. Dogradili nameravajo še vaško-gasilski dom, izkopati protipožarne vodnjake, dopolniti opremo in za krajane 87 gasilnih aparatov. F. Ka. CIRIL KAVČIČ — PREDSEDNIK OK ZRVS GORNJA RADGONA Nove oblike usposabljanja in dobro informiranje V radgonski občini so uvedli nekatere nove oblike usposabljanja rezervnih vojaških starešin, skrbijo pa tudi za dobro informiranost članstva. O njihovem delu smo se pogovarjali s predsednikom Občinske konference ZRVS Gornja Radgona Cirilom Kavčičem. ZRVS ima pomembne naloge na področju SLO in DS. Kako ste uresničili programske naloge v lanskem letu? »Program dela ZRVS obsega obvezni del, ki je enoten za vse štiri krajevne organizacije ZRVS v naši občini, in neobvezni del, ki je v organizacijah različen. Obvezni del programa, za izvajanje katerega skrbi občinska organizacija — izvaja pa se v krajevnih organizacijah, — je bil v ce loti uresničen. Osnovni poudarek pa je bil dan usposabljanju, vzgoji in izobraževanju članstva. Pri tem smo dajali poudarek praktičnemu delu, kjer pa nalog nismo v celoti izvedli. Tako nam ni uspelo obiskati kasarne v Mariboru, kjer bi se člani seznanili z najsodobnejšo oborožitvijo naše armade.« Usposabljanje rezervnih vojaških starešin in preverjanje njihovega znanja je ena glavnih nalog. Kako ste zadovoljni z doseženimi rezultati? »Udeležba rezervnih vojaških starešin v naši občini je bila na usposabljanju zelo dobra, temu primerni pa so bili tudi rezultati. Lani smo uvedli nov način preverjanja znanja rezervnih vojaških starešin. Komisija za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje je pripravila vprašalnik, ki so ga člani reševali doma. Na prvih sklicih smo skupno analizirali rezultate in posebej opozorili vsakega posameznika na napake oz. pomanjkljivosti iz vprašalnika. Tak način dela se je pokazal kot koristen in bomo z njim nadaljevali. Za uspešno rešen vprašalnik je bilo potrebno prelistati Našo obrambo in u .’eljaviti timsko delo, ki ga prav tako uvajamo.« Kako pa v vaši občini skrbite za informiranost članov ZRVS? »Menim, da je informiranje rezervnih vojaških starešin v naši občini zelo dobro. Že drugo leto namreč izdajamo bilten, ki ga ureja komisija za informativno-propagandno dejavnost. Tako smo lani izdali dve številki — ob 4. juliju in ob 22. decembru.« Kako pa se rezervni vojaški starešine vključujejo v delo komitejev za SLO in DS oz. drugih obrambnih struktur? »Sodelovanje in delovanje članov ZRVS v organih in delovnih telesih, ki delujejo na področju SLO in DS, v naši občini je primemo. V vseh so praviloma člani ZRVS tako na ravni občine kot krajevne skupnosti, Člani ZRVS pa se vključujejo tudi v druge aktivnosti š področja SLO in DS, kot so šole, strelske družine in drugo. Dobro tudi sodelujejo z obema karavlama na območju občine.« Katerim nalogam pa boste namenili največjo skrb v prihodnje? »Čeprav program dela za letos še ni sprejet, bo tudi v prihodnje osnovni poudarek na še kakovostnejšem usposabljanju rezervnih vojaških starešin. Pri tem mislimo na še večji poudarek terenskega in praktičnega dela. Ker imamo največ težav pri usposabljanju s predavatelji, nameravamo letos večjo skrb posvetiti tudi njihovemu usposabljanju.« F. Maučec VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 8 šport --------ODBOJKA--------------------------------------> Največji uspehi doslej V jesenskem delu tekmovanja v republiških ligah so pomurski odbojkarji in odbojkarice dosegli doslej največje uspehe. Odbojkarji Ljutomera, ki prvič tekmujejo v prvi republiški ligi, so z 10 točkami pristali v sredini lestvice — na osmem mestu med dvanajstimi ekipami. V srečanju z ekipama Granita in Brezovice pa bi lahko osvojili vsaj še dve točki. S tem odbojkarji Ljutomera, katerih pokrovitelj je Agroplod, uresničujejo zastavljeni cilj, da se obdržijo v ligi, seveda bodo morali v nadaljevanju tekmovanja zbrati približno še toliko točk. Trener Tone Ficko ima trenutno deset igralcev, priključil pa se jim je Mirko Šumak, ki se je vrnil iz JLA. V širši krog prve ekipe je prišel tudi kadetski reprezentant Slovenije Mitja Belec. Uspeh ljutomerskih odbojkarjev pa bi bil prav gotovo večji, če bi lahko redno in skupaj trenirali vsi igralci. Po trije igralci so namreč na študiju v Ljubljani in Mariboru. Sicer pa si ekipa Ljutomera po odbojkarskem znanju in prizadevnosti zasluži, da je član prve republiške lige. Odbojkarji in odbojkarice Pomurja iz Murske Sobote tekmujejo v drugi republiški ligi — vzhod. Po jesenskem delu tekmovanja so odbojkarji na tretjem, odbojkarice pa na šestem mestu. Za odbojkarje, ki jih že nekaj let uspešno vodi predsednik strokovnega odbora in trener Ivan Hochsteter, je tretje mesto doslej najboljša uvrstitev. Z igro pa so pokazali, da vse bolj trkajo za najvišje mesto in da po kakovosti ne zaostajajo veliko za prvima dvema ekipama. Odlično igrajo doma, izboljšati bodo morali le igro v gosteh. Odbojkarice Pomurja, ki jih trenira Boris Cipot, so z osvojenim šestim mestom prav tako dosegle največ doslej. Imajo pa enako število točk kot mladinke Palome Branika, ki so pred njimi. S to uvrstitvijo so zadovoljni, čeprav bi lahko na srečanjih z Rušami in Mežico iztržile kaj več. Vsekakor pa imajo v nadaljevanju vse možnosti, da uvrstitev na lestvici izboljšajo. Vse tri pomurske ekipe se že nekaj časa pripravljajo na spomladanski del tekmovanja, ki se bo začel dokaj zgodaj. Prav gotovo bodo s pridom izkoristili zimske počitnice in trenirali tudi dvakrat na dan ter se tako dobro pripravili za nadaljevanje prvenstva. Feri Maučec . NAMIZNI TENIS SOBOTA DRUGA, RIHTARIČ TRETJI Tudi letošnje že 35. odprto pionirsko prvenstvo Zagreba je bilo rekordno po udeležbi, saj je nastopilo nad 700 igralcev in igralk iz vse Jugoslavije, med njimi, z izjemo Grujiča, vsi najboljši. Pomurski predstavniki so v tej največji pionirski manifestaciji, kot že vrsto let nazaj, dosegli spet imeniten uspeh, saj pomeni osvojeno drugo mesto ekipe Sobote in tretje mesto Rihtariča med posamezniki enega največjih uspehov na tem tekmovanju. V ekipni konkurenci pionirjev je nastopilo 100 ekip in seje prva ekipa Sobote (Rihtarič, Tratnjek) uvrstila v finale, ko je v četrtfinalu premagala Vjesnik s 3:1, v polfinalu Slogo (Umag) prav tako s 3:1 in v finalu izgubila z Olimpijo z 0:3 ter z drugim mestom dosegla enega največjih uspehov na tem tekmovanju. Velik uspeh pa pomeni tudi uvrstitev druge ekipe (Tkalec, Lenarčič) med osmerico, in to po vrsti nepričakovanih zmag nad Unireo s 3:2, Vitezom s 3:1, v četrtfinalu pa je izgubila z Borovom z 1:3, kar je doslej največji ekipni uspeh teh dveh igralcev. V posamezni konkurenci pionirjev, kjer je nastopilo 200 igralcev, je svoj največji uspeh doslej dosegel Boris Rihtarič iz Radgone, ko je zasedel odlično tretje mesto. V četrtfinalu je premagal favoriziranega Dragiča (Sloga) z 2:1 in v polfinalu po velikem boju izgubil z zmagovalcem prvenstva Škafarjem (Olimpija) z 1:2. Med najboljših 32 seje uvrstil Tratnjek iz Beltinec, pri mlajših pionirkah pa se je Koroščeva uvrstila med najboljših 16. m y ŠAH VODI LENDAVA Začelo se je tekmovanje krajevnih skupnosti lendavske občine v šahu. Sodeluje 12 ekip. Rezultati — L kolo — Kobilje:Lendavske Gorice 4:1, Petišovci LPetišovci II 3,5:1,5, Genterovci:Polana 3:2, Renkov-ci.Bistrica 4,5:0,5, Lendava I:Lendava II 4,5:0,5, Črenšovci.'Trnje 2:3; II. kolo Petišovci ILTrnje 3:2, Lendava ILČrenšovci 4:1, Bistri-ca:Lendava I 1:4, Polana:Renkovci 4:1, Lendavske Gorice.:Genterov-ci 2,5:2,5 in Petišovci I.Kobilje 3,5:1,5. III. kolo — Lendava LPolana 3,5:1,5, Kobilje:Petišovci II 3:2, Genterovci .Petišovci L 2:3, Renkov-ci:Lendavske gorice 1:4, Črenšovci:Bistrica 1:4 in Trnje:Lendava II 2,5:2,5 točke. Vodi Lendava I z 12 točkami pred Petišovci I, 10, Kobiljem, 8,5, Trnjem, Lendavskimi Goricami, Polano in Genterovci, po 7,5 točke. Šahovsko društvo Lendava je pripravilo januarski hitropotezni turnir. Sodelovalo je 16 igralcev. Zmagal je Gaber s 14,5 točke pred Gerenčerjem, 14, Hajošem, 11, Strbadom in Todorovičem, po 9,5, Ivancem, 9, Žilavcem, 8,5 točke. j. Gerenčer Rožman tudi lani najboljši Šahovska sekcija kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera je tudi v letu 1987 izvedla članski turnir v hitropoteznem šahu. V desetih kolih je sodelovalo 22 šahistov, najboljši pa je bil Milan Rožman s 136,5 točke, drugi je bil Brunčič, 135, tretji Lovrenčič, 121,5, četrti Studnička, 118, in peti Cmrekar, 70. Tudi lani so imeli tradicionalno srečanje s šahisti iz ra-denskinega tozda TPO. Po osmih srečanjih je bil končni vrstni red: Brunčič, Rožman in Lovrenčič (Ljutomer), na četrto do sedmo mesto pa so se uvrstili šahisti iz Radenec. O Alojz Kos in Katarina Marič ŠD Radenska Pomurje Iz Murske Sobote je organiziralo klubsko prvenstvo za leto 1987. Zmagal je Alojz Kos s 5,5 točke pred Igorjem Kosom in Jožetom Gaberjem, po 4,5, Cirilom Logarjem, 4, Borisom Kovačem in Matijo Gaborjem, po 3, Ivanom Neretom, 2, in Božom Bolčičem, 1,5 točke. Na januarskem pionirskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomurje je sodelovalo 20 pionirjev in pionirk. Zmagala je Katarina Marič pred Denisom Pršo, Petrom Kelemenom, Petrom Lipičem in Tomažem Buzetijem. V PUCONCIH ZMAGAL IVANEC Šahovska sekcija Puconci je pripravila turnir. Sodelovalo je 25 šahistov, kar je zelo razveseljivo. Zmagal je Ivanec iz Lendave s 6 točkami pred Ostercem in Kelemenom, po 5,5, ter Gerenčerjem in Strbadom, po 4,5 točke. ---KEGLJANJE-------------------------------------- ŽALIK - KLUBSKI PRVAK Kegljaški klub Nafta iz Lendave je izvedel klubsko prvenstvo. Tekmovali so na 2 x 10 lučajev. Med 19 kegljači je zmagal Milan Žalik z 860 podrtimi keglji pred Jožetom Horvatom, 853, Dušanom Radakovičem, 816, Stefanom Ko-pinjo, 808, in Dragom Nagyem, 807 podrtih kegljev. M. Ž. SOL - moški Lestvica prvega dela Narodni dom H 10 1 30:10 21 Kamnik 11 8 3 25:12 19 Mislinja H 7 4 23:16 18 Brezovica 1174 23:17 18 Granit 11 6 5 22:1717 Kočevje 116 5 21:20 17 Ljutomer 115 6 20:21 16 Fužinar 1165 21:17 15 Topolšica 114 7 19:23 15 Izola 1147 17:24 15 Šempeter JI 2 9 11:30 13 Triglav 11 1 10 6:34 12 II. SOL VZHOD - jnoški Lestvica prvega dela Stavbar (ml.) 7 7 0 21:6 14 Hoče 7 6 1 20:9 13 POMURJE 7 4 3 13:11 11 Mežica 7 3 4 13:16 10 Turbina 7 4 3 13:12 9 F. Malgaj 7 2 5 9:18 9 Vuzenica 7 1 6 9:18 8 Stonjska reka 7 1 6 9:20 8 II. SOL VZHOD — ženske Lestvica prvega dela Kamnica 7 7 0 21:2 14 Prevalje 7 6 1 18:7 13 Mežica 7 4 3 16:11 11 Ruše 7 4 3 14:11 11 P. Branik III 7 3 4 14:15 10 POMURJE 7 3 4 10:14 10 Fužinar 6 0 6 3:18 6 Paloma Sever 6 0 6 0:18 5 II. MNL člani — Jesenski del Rogašovci 12 9 3 0 42:12 21 Bratonci 12 9 2 1 43:13 20 Bogojina 12 9 1 2 45:23 19 Šalovci 12 642 44:27 16 Hodoš 12 7 1 4 41:27 15 11 plavih 12 7 1 4 39:27 15 Prosenjakovci 12 5 2 5 28:33 12 Vrelec 12 4 3 5 26:32 11 Romah 12 4 1 7 32:48 9 Serdica 12 2 2 8 24:33 6 Apače 12 3 0 9 23:32 6 Grad 12 3 0 9 26:61 6 Križevci 12 0 0 12 13:58 0 KEGLJANJE Radenska premagala Slovana V petem kolu tekmovanja v slovenski moški kegljaški ligi je Radenska premagala vodečega Slovana iz Ljubljane s 4942:4854 podrtih kegljev. Najuspešnejši v ekipi Radenske je bil Kovačič z 859 podrtimi keglji pred Steržajem, 855, Kučanom, 842, Drvaričem, 812, Horvatom, 800, in Mundjarom, 774 kegljev. Radenska, ki je s 6 točkami na drugem mestu, tekmuje v naslednjem kolu s SCT Ljubljana. --ATLETIKA------------- Priprave za novo sezono Pri AK Pomurje iz Murske Sobote so začeli s pripravami za novo sezono že v decembru ter vadijo dvakrat tedensko v telovadnici osnovne šole II v Murski Soboti in štirikrat zunaj. Zimske šolske počitnice pa atleti in atletinje koristijo za dvakratni trening dnevno, dopoldne doma, popoldne pa v Moravskih Toplicah. Tozd Moravske Toplice jim daje dobre možnosti za vadbo. Treninge vodita Lebar in Šeruga. M. Š. •—SMUČANJE------------- Izleta na Pohorje Športno društvo Pomurje iz Murske Sobote bo organiziralo 2. in 4. februarja 1988 z odhodom ob 7. uri izpred Partizana v Murski Soboti smučarska izleta na Pohorje. Prijave zbirajo po tel. štev. 21-428 oziroma v Partizanu v Murski Soboti. --ROKOMET Sodelovalo devet ekip Rokometni klub Bakovci je pripravil tekmovanje v streljanju sedemmetrovk. Sodelovalo je devet ekip. Zmagala je ekipa Alomske iže pred Soboto in Mladinci. Najboljši strelci: Drago Perkič in Borut Buzeti po 20 ter Alojz Smodiš 19 golov. Najboljši vratarji : Alojz Vohar, Borut Buzeti in Jože Buzeti. MITKO NASEVSKI DRŽAVNI PRVAK IN REPREZENTANT Osemnajstletni učenec četrtega letnika Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti in član RK ABC Pomurka iz Murske Sobote Milko Nasevski sodi med najboljše pomurske rokoborce. Z rokoborbo se je začel ukvarjati pred petimi leti v klubu Balkanec v S tipu in dosegel največji uspeh v pionirski kategoriji. Po končani osnovni šoli je prišel v Mursko Soboto in postal član Rokoborskega kluba Pomurje, ki se je sedaj preimenoval v Rokoborski klub ABC Pomurka. V tem času je dosegel nekaj vidnih rezultatov na državnih prvenstvih. Najboljše rezultate pa je dosegel v letu 1987. ko je postal državni mladinski prvak do 18 let v prostem in zasedel tretje mesto v grško—rimskem slogu. Dvakrat je nastopil v državni mladinski reprezentanci in dosegel lep uspeh, saj je bil četrti v Bolgariji in peti v Švici. To pa je bilo tudi dovolj, da si je pridobil pravico sodelovanja na evropskem mladinskem prvenstvu. Žal pa se le-te- ga zaradi poškodbe ni mogel udeležiti. Med največji uspeh šteje prvo mesto na nedavnem mednarodnem tekmovanju mladincev do 20 let v Beogradu, kjer je osvojil prvo mesto. S temi dosežki je zelo zadovoljen, želi pa si, da bi se uvrstil v državno mladinsko reprezentanco do 20 let, ki je v letu 1988 sodelovala na evropskem prvenstvu, in da bi postal državni prvak tudi v tej kategoriji mladincev. F. M. POMURSKI ŠPORTNI ALMANAH KAJAKAŠTVO DRŽAVNO PRVENSTVO 1987 Spust — mladinci — K—l: Simon Kuzmič — krog (1. m.); Roman Kovačič — Krog (4. m.); Simon Kovačič — Krog (9. m.); Alojz Ozbetič — Bistrica (12. m.), Simon Novak — Krog (14. m.); C—2: Gujtman—Kuzmič — Krog (2. m.); 3 x K—1: Mura Krog (2. m.); Člani — K—l: Štefan Varga — Krog (4. m j; Milan Karas — Krog (6. m.); Simon kuzmič — Krog (9. m.); Roman kovačič — Krog (13. m.); 3 x K—l: Mura Krog (2. m.); REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1987 Slalom — mlajši pionirji — K—l: Stanko Utroša — Bistrica (10. m.); Bojan Bohnec — Bistrica (12. m.); Egon Krampač — Bistrica (17. m.); mlajše pionirke: Maja Žižek — Bistrica (3. m.); starejši pionirji: Andrej Utroša — Bistrica (14. m.); Sandi Krampak — Bistrica (22. m.); Zvonko Gabor — Bistrica (26. m.); starejše pionirke: Anita Gjerek — Bistrica (5. m.); Simona Copot — Bistrica (6. m.); Špust — mlajši pionirji — K—l: Stanko Utroša — Bi. (12. m.); Egon Krampač — Bi. (14. m.): Bojan Bohnec — Bi. (16. m.); mlajše pionirke: Maja Žižek — Bistrica (1. m.); starejši pionirji: Andrej Utroša — Bi. (6. m.); Sandi Krampač — Bi. (8. m.); Zvonko Gabor — Bi. (16. m.); starejše pionirke: Anita Gjerek — Bi. (2. m.); Simona Copot — Bi. (3. m.); 3 x K—l — mlajši pionirji: Bistrica (2. m.); starejši pionirji: Bistrica (2. m.); starejše pionirke: Bistrica (1. m.); mlajše mladinke: Anita Gjerek — Bi. (4. m.); Maja Žižek — Bi. (5. m.); mlajši mladinci: Roman Graj — Bi. (12. m.); Andrej Utroša — Bi. (14. m.); Sandi Krampač — Bi. (27. m.); Zvonko Gabor — Bi. (32. m.); 3 x K—l: Bistrica (5. m.); mladinci: K—1: Roman Kovačič — Krog (3. m.); Simon Kovačič — Krog (6. m.); C—2: Gujtman—Kuzmič—Krog (1. m.); 3 x K—l: Mura Krog (3. m.); Člani — K— 1: Štefan Varga — Krog (3. m.); Milan Karas — Krog (5. m.); 3 x K—l: Mura Krog (4. m.). KEGLJANJE DRŽA VNO PRVENSTVO 1987 OBČNI ZBOR NK MURA V petih selekcijah 150 igralcev Nogometni klub Mura iz Murske Sobote, ki predstavlja Pomurje v slovenski ligi in ima dolgoletno tradicijo, je v preteklem obdobju uspešno opravljal svoje poslanstvo. To so ugotovili na občnem zboru kluba, ko so ocenjevali štiriletno delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. Osrednji poročili o delu kluba sta podala predsednik izvršnega odbora in predsednik strokovnega odbora Vlado Škof. Poudarjeno je bilo, da je v prihodnje potrebno okrepiti strokovno delo v klubu in negovati dobro sodelovanje s pomurskimi klubi. Prav tako je potrebno najti oblike sodelovanja z združenim delom. Z delovno organizacijo Mura so se dogovorili, da bo za letos prevzela pokroviteljstvo. Dolgoročni cilj kluba pa je uvrstitev v medrepubliško ligo. Želijo tudi dokončno urediti tribune s slačilnicami, za kar bo potrebno navezati tesnejše sodelovanje s soboškimi krajevnimi skupnostmi ter telesno kulturo. Nogometni klub Mura ima v petih selekcijah 150 nogometašev. Za predsednika izvršnega odbora soponovno izvolili Vilija Žižka, za predsednika skupščine pa Franca Cagrana. ..... ODBOJKA------------------------------- ZMAGALI LJUTOMERČANI Odbojkarska zveza Pomurja je organizirala tekmovanje za zimski odbojkarski pokal Slovenije. Turnirja sta bila v Beltincih in Križevcih pri Ljutomeru. V Beltincih je zmagal Fužinar pred Stavbarjem (mladina) in Pomurjem iz Murske Sobote. V Križevcih pa je prvo mesto zasedel Agroplod Ljutomer pred Turbino in Celjem. Finalni rezultati — Fužinar:Turbina 2:1, Agroplod Ljutomer :Stavbar 2:1, Turbina:Stavbar 2:0 in Agroplod Ljutomer:Fužinar 2:0. Vrstni red: L Agroplod Ljutomer, 2. Fužinar, 3. Turbina, 4. Stavbar, 5.-6. Pomurje in Celje. Na sklepni del tekmovanja, ki bo 31. januarja 1988 na Bledu, sta se uvrstili ekipi Agroploda Ljutomer in Fu-žinarja. ----JUDO----------------------------------- DVE ZMAGI SOBOČANOV V tretjem kolu tekmovanja v republiški judo ligi je ekipa Judo Partizana Murska Sobota dvakrat zmagala. Pri Sobočanih so se najbolje odrezali: Meničanin, Slak in Duh. Rezultati — Murska Sobota :Železničar Maribor 53:0 (13:1). Štotl 10:0 b. b., Fajhtinger:Klinc 0:0, Kisilak:Vivod 10:0, Vrdju-ka:Mušič 3:0, Meničanin:Vek 10:0, Slak:Čep 10:0, Krančič:Senčar 10:0. Murska Sobota:Drava 9:5 (30:17). Duh:Krepek 10:0, Fajhtin-ger:Kranjc 7:0, Kisilak:Čuš 0:7, Vrdjuka:Vidovič 0:10, Meničanin:Ri-bič 10:0, Slak:Letonja 3:0 in Krančič:Murko 0:0. Drava :Žeiezničar 53:0 (13:1). T. K. ----STRELSTVO---------------------------— SPREJEM NAJBOLJŠIH Predsednik Občinske strelske zveze Murska Sobota Anton Kranjc je pripravil sprejem za najboljše strelce in strelke v lanskem letu. V soboški občini je strelstvo doseglo velik razmah, saj imajo 30 strelskih družin, v tekmovanjih pa sodeluje nad 770 strelcev. Rekreacijsko se s strelstvom ukvarja okrog 1.500 občanov. Za najboljše v lanskem letu so razglasili: Branka Balažiča (pionirji), Andrejo Balek (pionirke), Franca Giderja (mladinci), Melito Balek (mladinke), Branka Bukovca (člani) in Cvetko Rengeo (članice). LJUTOMER VODI V osmem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi vzhod je ekipa NTU v Slovenj Gradcu premagala Noršince z 2:0. (1464:1441 krogov). Po osmem kolu so Noršinci s 6 točkami na osmem mestu. Osmo kolo je bilo na sporedu tudi v drugi republiški strelski ligi sever. Izidi — Jovo Jurkovič : Mura 1433:1403, Ljutomer : Boris Kidrič 1450:1428, Koloman Flisar : Turnišče 1463:1423 in Panonija : SCT 1450:1427 krogov. LJUTOMER 8 7 0 1 11589 14 J. JURKOVIČ 8 6 0 2 11486 12 B. Kidrič 8 6 0 2 11423 12 K. FLISAR 8 5 0 3 11532 10 PANONIJA 8 5 0 3 11465 10 MURA 8 3 1 4 11342 7 Središče 8 3 0 5 11302 6 SCT 8 2 1 5 11328 5 Kovinar 8 2 0 6 11291 4 Turnišče 8 0 0 8 9903 0 BEDIČEV MEMORIAL 88 ZMAGOVALEC SD NORŠINCI Občinska strelska zveza Murska Sobota je organizirala preteklo soboto pod pokroviteljstvom Občinske konference ZRVS Murska Sobota tradicionalno občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško — Bedičev memorial 88 — v spomin na nekdanjega predsednika svoje organizacije. Tekmovanja se je udeležilo dvajset 5-članskih ekip: strelskih družin, krajevnih organizacij ZRVS in JLA. Rezultati: 1. mesto SD Noršinci 2.765 krogov, 2. mesto SD Mura M. Sobota 2.697, 3. mesto SD Koloman Flisar Tišina 2.688 krogov itd. Najboljši med posamezniki: 1. Branko Bukovec 563 krogov, 2. Janez Horvat 559, 3. Ljubo Špindler 557 krogov (vsi SD Noršinci) itd. Priznanja, medalje, pokale in praktične nagrade najboljšim je podelila pokroviteljica tekmovanja: Občinska konferenca ZRVS Murska Sobota. Filip MATKO Člani: Hari Steržaj — Radenska (2. m); Milan Kovačič — Radenska (24. m.); REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1987 Člani: Radenska (5. m.); Hari Steržaj — Radenska (1. m.); Milan kovačič — Radenska (12. m j; V finalu nastopala še Robert Drvarič in Ludvik Horvat med posamezniki ter Drvarič—Kučan, Horvat—Kovačič in Mundjar— Časar v parih. KOLESARSTVO REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1987 Ciklokros — pionirji B: Simon Šooš—Pomurje (1. m.); pionirji A: Dušan Hajdinjak — Pom. (1. m.); Robi Ferčak — Pom. (2. m.); mlajši mladinci: Robert Šooš (14. m.), Jože Gumilar (16. m.); Boris Ratnik (18. m.); pista — pionirji B: Stanko Horvat (3. m.); pionirji A: Dušan Hajdinjak (4. m.); Simon Šooš (5. m.); cestno prvenstvo — pionirji B.: Simon Šooš (1. m.); Simon Torner (6. m.); Stanko Horvat (8. m.); ekipno Pomurje (2. m.); pionirji A: Dušan Hajdinjak (6. m.); Robi Ferčak (13. m.); VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Irci niso bili nikoli prav srečen narod. Na domačih tleh, ki jih sicer zelo ljubijo, ni bilo nikoli prostora za vse. Trda in skopa zemlja ni rodila dovolj kruha za številna lačna usta, zato so domovino zapuščale cele generacije. Znano je, da več Ircev živi v Severni Ameriki kot v domovini. . Mladi Irci I nimajo | I svetle । prihodnosti I MIMAROVI TKANI BISERI Dandanes ni nič drugače. Ir-1 sko gospodarstvo ne more zagotoviti kruha za vse. Država je I prezadolžena, še huje kot Jugo-I slavija, saj njen dolg znaša 40 milijard dolarjev. Res je gospo-, darstvo trdno in se uspešno I vključuje v mednarodno delitev I dela s presežki v trgovinski me-| njavi, toda kljub vsemu je prešibko za hitro naraščajoče pre-, bivalstvo. Irci so mlad narod,] saj je 40 odstotkov prebivalstva] mlajšega od 20 let. Da bi lahko| zaposlili vse mlade, ki prihajajo] iz šol, bi morali vsako leto od-| preti 20.000 novih delovnih mest. Tega seveda ne zmorejo.. In tako so mladi Irci stalno] pred vprašanjem: ostati v do-] movini ali se izseliti? • Kot govore podatki, se izseljevanje giblje v mejah od 25 do 40 tisoč ljudi na leto. To je za| narod, ki šteje nekaj manj kot 3| milijone, seveda zelo hudo.| Tragedija pa je to, da se izseljujejo predvsem mladi. V nekaterih krajih manjkajo cele genera-| cije. In da bi bila zadeva še hujša, se izseljujejo mladi strokov-] njaki, šolani ljudje. Tako Irska dolgoročno veliko izgublja. »Proizvajamo ljudi za izvoz,« pravi politik Des Geraghty, ki za stanje krivi vlado, češ da ne zna ustvariti dovolj širokih gospodarskih osnov. Strokovnjaki pri obdelavi in zaščiti enega od eksponatov v Mimarovi zbirki — gre za tapiserijo, s katero je prevlečena klopca. Ante Mimara je buril duhove v začetku osemdesetih let. Svojo umetniško zbirko, ki jo je podaril Jugoslaviji, je zbiral desetletja in danes ima neprecenljivo vrednost. Čeprav so že ob odprtju muzeja Mimara govorili, da pri nas ni strokovnjakov, ki bi lahko v celoti ocenili vrednost te zbirke, pa to ni niti najpomembnejše. Slike, kipi in drugi umetniški predmeti so danes razstavljeni (čeprav le manjši del zbirke) in na ogled množici ljubiteljev umetnosti. Med posebnosti te velike zbirke pa vsekakor sodijo preproge, ki jih tačas ocenjujejo vrhunski strokovnjaki, med katere sodi vsekakor tudi Anto Grgič. O Mi-marovi zbi'ki preprog pravi: »Kot strokovnjak — in ne pozabite, d', se s tem poslom ukvarjam že celih osemdeset let — sem videl in ocenil vse pomembnejše zbirke preprog. Lahko povem, da je ta zbirka kot večina drugih. V njej so slabi, dobri in odlični izdelki, med katerimi so nekateri neprecenljivi, nekateri pa celo izjemno redki. Najdragocenejša je vsekakor preproga — terbis-ispahan, ki je obenem še redek primerek. Narejena je iz svilenega materiala in broširana, s srebrnimi nitmi, narejena pa je v 16. stoletju. Takoj za to preprogo bi uvrstil dve španski prepro- gi, narejeni na prehodu iz 16. v 17. stoletje. To so zelo iskani in cenjeni izdelki in redki muzejski eksponati. Omenil bi še dve preprogi giordes (ime je po mestu blizu Izmira — tam so bile te preproge tudi izdelane), izdelani pa sta bili v 18. stoletju. Delavnica v Giordesu je bila med najbolj znanimi. Preproge so začeli tkati v 17. stoletju, posel se je razcvetel v 18. Vzorci, tkani v tej tkalnici, so se razširili tudi proti vzhodu (Azija), v Kayseri, kjer so nastale tako imenovane preproge kayseri-giordes. Tudi primerki teh preprog so v zbirki. Za konec pa še tole: takšne zbirke so drugi muzeji zbirali stoletja — Mimara pa je uspel v nekaj desetletjih in tudi to tej zbirki daje posebno vrednost.« Čeprav je Mimarova zbirka že ocenjena, pa številke še niso seštete. Ocenjuje pa se, da so posamezni primerki vredni med 1.000 in 50.000 funtov šterlingov, v zbirki pa je okoli 140 primerkov preprog. Poleg orientalskih vozlanih preprog, ki so narejene med 16. in 20. stoletjem (kitajske, perzijske, indijske, kavkaške . ..), so v zbirki tudi vezeni prti iz 18. in 19. stoletja, dekorativne tkanine, ki so nastale med 18. in 20. stoletjem, nekaj tapiserij in še mnogo drugega. Glede na starost preprog in drugih tkanin bo potrebno celotno zbirko tudi zaščititi. In prav to počno sedaj strokovnjaki. Doslej so končali s prvo stopnjo zaščite, tako imenovano suho regeneracijo (to je sončenje preprog, med postopkom prah sam odpade) in postavitvijo podlog. V drugi fazi pa bodo začeli z restavracijo poškodovanih primerkov. Vse te priprave pa imajo samo en namen: zaščititi te dragocenosti in jih pripraviti za razstavo, ki bo še en dogodek v kratki zgodovini Mimarovega muzeja. Praprot osumljena za raka »To je zelo nasilna rastlina, ki se ne preda,« pravi Jim Taylor, botanik z univerze v Wellsu, ko razlaga čuden naravni pojav, s katerim so se srečali v Veliki Britaniji. Po tamkajšnjih pašnikih, travnikih in gmajnah se nezadržno širi praprot. Ta rastlina vsako leto zavzame na tisoče hektarov novih površin, tako da zdaj paprot pokriva ozemlje, večje od milijon hektarov. Taylor pravi, da je pojav tonko bolj nevaren, ker je praprot prava morilska rastlina. Sčasoma zamori vse druge rastline na zemljišču, kjer se razširi, ker jim jemlje sonce, vodo in hrano, poleg tega izloča nekatere strupene snovi, ki odganjajo žuželke, pomembne za življenje mnogih rastlinskih vrst. Ti strupi pa tudi preprečujejo zasaditev drugih rastlinskih vrst. Nič manj škodljiva ni za večje živali in celo za človeka. Po ugotovitvah strokovnjakov je živina, ki se pase na zemljiščih s praprotjo, zelo podvržena rakastim obolenjem, prav tako pa vdihavanje praprotnih spor lahko sproži rakasta obolenja pri ljudeh. Medicinski raziskovalci povezujejo visoko stopnjo obolevnosti za rakom na želodcu v nekaterih predelih Japonske in Amerike prav vplivu praprotnih spor. Ta cas teče epidemiološka razi- skava, ki naj bi pokazala, ali so povezave med zelo visoko stopnjo obolevnosti za rakom na želodcu med otroki v Kostariki tn tamkajšnjimi navadami, da krave krmijo sjpraprotjo. In kako preprečiti prekomerno razraščanje te rastline? Naloga ni lahka. Praproti ni mogoče zatreti z redno košnjo. Celo preoranje zemljišča je ne uniči, kot ji ne gre do živega požiganje. Učinkoviti so samo nekateri herbicidi, toda ta sredstva so draga in ekološko nesprejemljiva. .... Morda bo prava rešitev južnoafriška vrsta molja, ki se. hram s praprotjo. Toda pred naselitvijo te živali svarijo nekateri strokovnjaki, ki se boje, da bi naselitev praprotjedega molja prinesla dodatno nesrečo. Poleg praproti bi imeli še množico zdaj nepoznanih moljev. Namesto ene nadloge torej kar dve. KRVAVE PORAVNAVE SPOROV Gen, ki določa spol zarodka Že stoletja muči znanstvenike uganka, kaj natančno je tisto, kar odredi, da se otrok rodi bodisi kot deček ali kot deklica. Pred kratkim pa je, kot je videti, znanost končno dobila odgovor in razkrila eno izmed najbolj zapletenih skrivnosti bilogije. Devetčlanska raziskovalna skupina inštituta za biomedicinske raziskave v Cambridgeu je sporočila javnosti, da so po vsej verjetnosti odkrili gen v kromosomu Y, ki določa otrokov spol. Kot poročajo raziskovalci, pride do določitve spola v sedmem tednu zarodkovega razvoja. Odločilna je prisotnost gena TDF. Če je prisoten, se sproži proces, ki vodi do tvorbe mod in zorenja zarodka v dečka, če gena ni, pa se zarodek razvija v deklico. Že pred zadnjo vojno so znanstveniki odkrili tako imenovane spolne kromosome. V vsaki človekovi celici je 46 kromosomov, dva od njih sta spolna. Ženske imajo par x-kromosomov, medtem ko imajo moški par xy. Leta 1959 so raziskovalci odkrili, da spol zarodka določa činitelj, ki je skrit v y-kromosomu, niso pa mogli ugotoviti, ali o spolu odloča več genov ali morda le en sam. Dolgotrajne in zepletene analize v zadnjih letih so končno pripeljale do že omenjenega odkritja. Odkritje bodo morali seveda še potrditi z novimi poksusi. In če drži, potem bo mogoče spreminjati spol zarodkov na dokaj enostaven način, kjer je to seveda sprejemljivo, denimo v živinoreji. Zdi se, kot bi se vrnili časi starega Divjega zahoda, ko je po ulicah ameriških mest govoril revolver in poravnaval vsakršne nesporazume. Le da se tokrat po ulicah sprehajajo oboroženi mlečnozobci in se igrajo nevarne igre z orožjem. Podatki ameriškega pravnega ministrstva govore, daje od 1985. leta naprej vsako leto med otroki, starimi od 12 do 15 let, 27.000 žrtev strelnega orožja. Strokovnjaki opažajo stalen porast nezakonite uporabe orožja med mladimi Američani. Do pištole lahko pride, kdor hoče. Na ulicah velikih ameri-ških-mest jo je mogoče kupiti že za majhen denar, od 25 dolarjev naprej. Nekateri ponujajo orožje tudi samo v najem. Mestne najstniške tolpe imajo v svojih orožarnah poleg pištol tudi avtomatske puške, ruske AK-47 in podobno vojaško orožje, ki se ga prav nič ne pomišljajo tudi uporabiti v medsebojnih obračunih. In če smo pravični, potem je treba povedati, da otroci le slede svojih staršem. Mnogi odrasli Američani imajo doma strelno orožje. V Kaliforniji ima strelno orožje kar 38 odstotkov vseh gospodinjstev. In te domače orožarne so pogosto nabavni vir mladih, ki postopajo naokoli z očetovim magnumom pod jopičem, ne da bi starši to vedeli. Najbolj se nošnja orožja razširja med dijaki in študenti mestnih šol. Lani je bila sodnica Ellen Heller tako šokirana nad številom mladih, obsojenih zaradi kriminala, povezanega z orožjem, da je odredila raziskavo o razširjenosti orožja med študenti. Vanjo so zajeli 390 študentov baltimorskih šol. 64 odstotkov anketiranih je izjavilo, da vedo za katerega od svojih kolegov, ki so nosili pištolo v zadnjem času, 60 odstotkov jih pozna koga, ki je bil ustreljej, zastrašen ali oropan ob pomoči strelnega orožja, in skoraj polovica moških je izja- vila, da so vsaj enkrat imeli pri sebi strelno orožje. Že pred nekaj leti je veljalo, da je najbolj divji študent nosil s seboj nož. Danes pa nekaj veljaš samo s pištolo za pasom. Strelno orožje je simbol ugleda in moči. Modo nošenja strelnega orožja nekateri primerjajo s sneženo kepo, ki iz nedolžnega prgišča snega hitro postaja vse večja in vse težje zaustavljiva. K temu gotovo pripomore tudi vzdušje strahu, ki se ustvari med mladimi, ko se med njimi pojavi prvi »revolve-raš«. Kot odrasli tudi študentje navajajo med razlogi, zakaj so si nabavili strelno orožje, samoobrambo. Toda orožje v rokah nezrelega najstnika ne pomeni zanj varnosti, temveč prav obratno, ga izpostavlja nevarnostim. Statistične analize kažejo, da so oboroženi mladeniči (in odrasli tudi) v večji nevarnosti, da bodo ustreljeni, kot so neoboroženi. »Orožje lahko daje posamezniku občutek moči in varnosti, vendar le redko premisli, kaj bo z njim zares naredil, dokler ne pride do tragičnih dogodkov. Toda takrat je že prepozno,« pravi psiholog Rion Hart. Spori in pretepi se ne končajo s hudimi besedami ali pestmi, kot so se nekdaj, marveč s streljanjem in mrtveci. Natanko tako se je konačal sicer nedolžen spor v eni od chica- r "neverjetno V Kanadi de zimska parada, pravijo njej Olimpiada. Od nas de dvadvajsti tekmovalcof, pa ravno telko spremljevalcof. Tej prvi so či ka dobim, tej driijgi pa za podarim. Mij pa ka smo je poslali, mo zaman medalje čakali. Včasik po bojni je zadružna slika mejla tajnika pa predsednika. Eden za kolhoz pravila je mejso, of pa za njin papere vkiip čejso. Vse tou lepou na naše pleča, ništerne nikdar pamet ne sreča. Ges pa H pravin, za pejneze naše gnes sakši dela ka njemi paše. Še leta 1933 ste lahko v priročniku, imenovanem Knjiga navodil za ameriške priseljeniške oblasti, prebrali, da je, recimo Poljak, posebno bister, če lahko od nazaj izgovori imena mesecev. Navodila so uporabljali psihologi, ki so testirali priseljence v pristaniščih in na letališčih. Na prehodu 17. v 18. stoletje je francoske plemiče napadla mrzlica dvobojevanja. Dvoboj zaradi »mazanja časti« je lahko povzročila vsaka, še tako neumna malenkost. Današnji francoski zgodovinar je na temelju dokumentov iz tistega obdobja ugotovil, da je med letoma 1687 in 1706 v dvobojih izgubilo življenje več kot 4.500 francoskih državljanov modre krvi. V ameriškem mestu Cedar Lake je nemški ovčar Hans mirno opazoval, kako trije vlomilci odnašajo stvari iz gospodarjeve hiše. Ko so nepridipravi sprožili alarmno napravo in ko so pred hišo pridrveli policisti, je Hans jadrno napadel varuhe zakona. Dva policista sta končala v bolnišnici. Margaret Truman, hči ameriškega predsednika Harryja Trumana, je imela o svojem glasu (sopranu) tako dobro mnenje, da je v Beli hiši prirejala solistične koncerte. Lynda Bird, hči ameriškega predsednika Johnsona, pa je nosila uhane v obliki majhnih kletk za ptiče. Seveda je bil v vsakem uhanu po en kolibri. Dijaki nekaj londonskih srednjih šol so za »človeka leta« proglasili Johna Dermotta. Gre za slovitega angleškega dermatologa, ki je v_razpravi, objavljeni v medicinskem časopisu The Lancet, zapisal, »da prebivalci visoko civiliziranih držav pogosto obolevajo od kožnih bolezni, ki jih je povzročilo prepogosto umivanje in kopanje«. Giulia Puccini, žena slavnega italijanskega opernega skladatelja, je bila tako ljubosumna, da je svojega moža vsako jutro prisilila v pitje broma. Dodajala ga je v kavo. Brom je bil odmerjen tako, da je živahnega umetnika umirjal do večera, ko je moral biti doma. ških šol. 15-Ietni Dartagnan Young je obtožil svojega sošolca, da je oklufotal njegovo dekle. Sošolec je potegnil pištolo in začel streljati. Mladi fant je obležal v krvi in čez nekaj časa v bolnišnici izdihnil. Pogosto so, žal, dovolj celo manjša izzivanja, in že letijo krogle. »Pripravljen moraš biti. Ustrelijo te za plašč, za prstan, za verižico, za karkoli,« je novinarjem Newsweeka izjavil nek drug petnajstletnik, ko je s ponosom pokazal svojo beretto. Vse to seveda zbuja velike skrbi. Starši, prestrašeni nad dogodki, govore o novih izgubljenih generacijah, psihologi razmišljajo ponovno o tem, da poplava filmov in televizijskih serij vsilju-je mladim nasilje kot normalen način življenja in jim hkrati ne pove resnice o tem, kako je strelno orožje v resnici nevarno. Saj sami na domačih ekranih vidimo, kako junaka (v njegovo kožo pa se mladi vedno radi postavijo) nikoli ne zadene nobena od stoterih krogel, medtem ko njegovi sovražniki; ki imajo zabrisano človeško istovetnost, padajo kot pokošeni. Sociologi povezujejo poplavo orožja med mladimi tudi vplivu mamil. V trgovini z mamili igra orožje veliko vlogo. In ker mami-laši prodirajo v šole, razpečevalci mamil so pogosto študenti, je razumljivo, da pride v šolske klopi oborožen mladec. Če gre ob vsem tem še za otroka, ki je rasel .v družini ločenih roditeljev, potem orožje toliko prej pride v mlade roke; taki otroci v pištoli, kot menijo sociologi, vidijo vstopnico do uspeha in sredstvo za samospoštovanje. Je to problem samo ameriške družbe? Lepo bi bilo, a ne drži. Mar nismo v našem okolju vse pogosteje priče krvavih obračunov med mladimi. Naši prepotentni mladci sicer še obračunajo s pestmi in noži, a jutri lahko pričakujemo tudi prve strele. Tudi ameriška mladina je posegla najprej po nožih, ko so se znašli pred popolno nesposobnostjo poravnati spore z razumevanjem, besedami. Mladi se odzovejo tako, kot jih učijo pogrošni filmi, stripi, pa žal nemalokrat tudi resnično življenje — z nestrpnostjo in nasiljem. In če je za pasom pištola, nič ne preprečuje mlademu, daje ne bi uporabil, ne da bi se zares zavedal, kaj dela. STRAN 10 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 za vsakogar nekaj Kaj je v pralnih sredstvih Pralni prašek uporabljamo skoraj vsak dan. Ali vemo, kaj vse je v njem, in ali se nam ne zdi, da smo do njega preveč brezbrižni? Tenzini: to so tiste snovi, ki razkrajajo nesnago. Zaradi njih se maščoba odlušči od vlaken. Cisto milo, izdelano iz maščob in olja, je najbolj znan naravni tenzid. V pralnih praških ni posameznih tenzidov; njihovo mešanico označujejo kot »aktivno moč pranja«. Mnogi tenzidi se v čistilnih napravah ne razkrojijo popolnoma. Nekateri ogrožajo ribe. Mnogi tenzidi in snovi, v katere razpadejo, pridejo po krogu naposled celo v pitno vodo. Fosfat: mehča vodo, okrepi učinkovitost tenzidov in preprečuje, da bi se na perilu in v pralnem stroju odlagal kamen. Fosfat se le v redkih čistilnih'napravah zadovoljivo razkroji. Večina ga zaide v vodni krožni tok in učinkuje kot gnojilo. Zaradi njega se razvijejo alge in druge vodne rastline, ki se nenormalno bohotno razmnožujejo. Pomanjkanje kisika lahko povzroči umiranje vode (veliko fosfata je tudi v človeških in živalskih iztrebkih). Poznamo že nekaj snovi, s katerimi nadomeščajo fosfat v pralnih praških, ne da bi vedeli, za kakšne nezaželene stranske učinke. Ali veste, kolikšna je IDEALNA TELESNA TEŽA Obstaja veliko tabel za ugotavljanje idealne težine žensk, mi smo izbrali enostavno, ko se višini v centimetrih odvzame število 105, kar naj bi pomenilo, da žena, visoka 155 cm, ne bi smela tehtati več kot 50 kg. V tabeli je upoštevana drobna, srednja in debelejša ženska postava. Višina v cm drobna, kg srednja, kg debela, kg 140,0 39,2—42,0 41—45,8 44,5—51,3 ? 142,5 39,6—43,2 41,8—42,7 45,5—52,6 145,0 41,0—44,5 43,2—48,5 46,7—54,0 147.5 42,7—46,0 44,5—50,0 48,2—55,3 150,0 43,6—47,2 45,9—51,3 49,4—56,6 152,5 45,0—48,5 47,2—52,6 50,9—58,0 155,0 46,3—50,0 48,5—54,5 52,2—59,8 157,5 47,7—51.3 50,0—56,2 54,0—61,6 160,0 49,0—53,0 51,7—58,5 55,8—63,5 162,5 50,9—54,9 53,6—60,7 57,5—65,2 165,0 -52,6—56,6 55,3—62,0 59,4—67,0 167,5 54,5—58,5 57,2—63,9 61,2—68,9 170,0 56,2—60,2 59,0—65,7 63,0—71,0 172,5 58,0—62,5 60,7—67,5 65,3—73,4 175,0 59,8—64,3 62,5—69,7 66,5—76,0 Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232. 1. Le besedi dve — Magnet 2. Oh, vem da njena mati joče — Don Juan 3. The way you make me feel — Michael Jackson 4. Marjetka, počakaj do petka — Četrta dimenzija 5. Boby next to body — Falco in Birgitt Nilson Lestvica nastaja s sodelovanjem hi fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon 25-577. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota - UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz. NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 4. februarja 1988 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo. Belila: Poskrbijo, da postane madež manj viden. Z redkimi izjemami so ta sredstva učinkovita pri temperaturi 60 stopinj. Skozi čistilne naprave gredo belila malone nespremenjena. Kaže, da ribam ne škodujejo, nekaterim naravnim bakterijam v vodi pa neznatno škodujejo. Encimi: so bakterije, ki »požirajo« druge bakterije. Posebno učinkovito odstranjujejo madeže, ki so jih naredile beljakovine (kri, jajca, omake). Z njimi pere-mo pri temperaturi od 40 do 60 stopinj. Ni znano, da bi povzročali kake nevšečnosti. Optična belila: To so snovi, ki fluoroscirajo. Oprimejo se vlaken in tkanina je zaradi tega videti bolj bela. Za pisano perilo bi jih uporabljali po nepotrebnem, tvegali bi celo alergične reakcije. Postopek za razkrajanje je drag in počasen. Sumijo, da se te snovi kopičijo v ribah in vodnih rastlinah. Voda Jezik — zrcalo zdravja Nekaj dejstev o jeziku. Ce ne bi imeli jezika, bi imeli sladoled, paprika, zrezek ali kos gume enak okus. Ce ga ne bi imeli, bi hrano požirali ali potiskali v prebavila z nekakšno napravo ali bi nas pitali kot goske. Brez jezika tudi ni govora, to vsi vemo. Vemo, da je jezik čudak, ki lahko užali. Človek seveda veliko prej pozabi dobro kot slabo. Ce imamo visoko temperaturo, je jezik belo obložen, ko dobimo zlatenico, porumeni, ko smo anemični, tudi jezik oteče. Jezik torej ni imun na bolezni, celo na raka ne. Velik sovražnik mu je tobačni dim, škoduje mu vroče in prehladno, močno in pekoče. Jezik uživa v higiensko negovani ustni votlini. Če boste opazili spremembe na vašem jeziku, še posebno pa bolečine, se obrnite na zdravnika, ki naj ugotovi vzrok, sami sr boste kaj malo pomagali. filter življenja Ko govorimo o filtrih življenja, ne moremo mimo nekaterih resnic o vodi iz preprostega razloga, ker sta dve tretjini naše telesne teže sestavljeni iz vode. To pomeni: če tehtate 60 kg, je 40 kg vode. Pretakanje vode v našem organizmu je veliko večje od količine vode, ki jo popijemo. Za normalne fiziološke potrebe je odraslemu človeku potrebno okoli 10 litrov vode dnevno. Od te količine samo dva litra popijemo ali pojemo s hrano, vse ostalo proizvaja sam organizem. Poglejmo kako? Želodec v obliki želodčnega soka 1,5 litra, čreva v obliki črevesnega soka 3 litre, žleze v obliki sluzi 13 litra, žolč v obliki žolčnega soka za predelavo masti o,5 litra in pankreas v obliki soka za prebavo sladkorja 0,8 litra. Organizem naredi na tak način v enem letu 3650 litrov vode. Pomnožite to s številom vaših let, pa boste prišli do številke, od katere se vam zavrti v glavi. Kako odide ta voda iz telesa? 'Znanost pravi: največji del vode cirkulira po našem organizmu na poti: celice — tkivo — kri — notranji organi. Na drugem mestu so prebavni organi ter sistem za toplotno regulacijo, hlajenje organizma z znojenjem, zato imamo 2 milijona znojnih žlez. Pri dihanju izdihujemo vodno paro skupaj z ogljikovim dvoki-som. Končno s pomočjo vode izločamo ostanek neprebavljive hrane. NEKAJ IZ MEDŽIMURSKE KUHINJE Obilo starih jedi Ob stičišču Alp in Panonske nižine med Dravo in Muro so se v davnini srečevali številni narodi. Vsak je prinašal svoje jedi, prehrambene navade, pa je današnja medžimurska kuhinja posrečena sestavina različnih vplivov. Vsako leto v občini Čakovec pripravijo Dneve medžimurske kuhinje, na katerih obudijo spomine na stare jedi, ki bi še danes lahko imele mesto na naših mizah. Izmed jedi, ki so jih ponudili gostom, vam predlagamo dva recepta, ki sta preprosta. Poskusite pripraviti jed po teh receptih, pa boste obogatili vaš jedilnik. »LOKOTI« V KISLEM ZELJU (»Lokoti« so nerazrezani kare, ki ima kost v sredini, ko so skuhani, se razrežejo tako, da se dobi nenavadna oblika.) Za 10 oseb potrebujete: 2,5 kg svinjskega kareja, 1,5 kg narezanega kislega zelja, 2 lovorova lista, sol, za prežganje pa 15 dag masti, 1 glavica čebule, 2 stroka česna, 10 dag moke, I žlička mlete rdeče paprike. V večjo posodo dajte manjši del kislega zelja ter lovor in poper. Na zelje položite meso v kosu in ga pokrijte s preostalim zeljem. Posolite in zalijte z vodo, da bo zelje zalito. Kuhajte eno uro. Posebej pripravite prežganje: segrejte mast, čebulo in česen na drobno narežite in ocvrite na masti. Posipajte z mleto papriko, dodajte moko in cvrite med mešanjem. Iz posode vzemite meso in v zelje zamešajte prežganje, dobro naj prevre. Meso narežite in ga položite na zelje. — Rože bo treba umakniti z okna, prihaja zis-zima. (Matej) — Da, tu v sredo pa pridejo trajnice — Yuinflatorum. (Alojzija) — Odprl bom, naj pride moj dragi gost — post. (Tinč) — Vse smo zapravili, še zimo. (Cilka) — Ta šopek prejmejo borci — padli v boju z inflacijo. (Bernard) | VIRUSNA GRIPA | Gripa je lahko za nekatere ljudi težka bolezen, še poseb-Ino, če gre za virusno gripo. Zaradi gripe ne odpove srce le sta- rim, zaradi nje lahko umirajo tudi mladeniči in športniki, ki se za gripo ne menijo kaj dosti in ne mislijo na pogosto usodne H posledice. Dejstva, da virusi gripe lahko uničijo ali težko po-škodujejo srčno mišico, dolgo niso resno upoštevali in ga žal _ še danes pogosto zanemarjajo. Virusna gripa, če jo podcenjuje- I jo, lahko privede do tega, da se neposredno poškoduje srčna mišica, srčne celice odmrejo. Nevarna je tudi kronična gripa. " Zaradi bolezni nastanejo protitelesca, ki napadejo lastni orga-Inizem, srce, pa tudi jetra. Posledica je, da srce slabo črpa kri, H nastopa težko dihanje, pritisk v prsih itd. Pri srčnih bolnikih bi morali pogosteje ugotavljati, koliko protitelesc imajo v krvi. | Najvažnejše pa je, da niti mladi niti stari ne bi smeli podcenje- Ivati gripe. Gripo, ki jo povzročajo virusi, z zdravili le težko zdravi- I mo, ker virusom zlepa ne pridemo do živega. Antibiotike pa " naj bi uporabljali le, če se v oslabljenem telesu nevarno množi- _ Ijo tudi drugi povzročitelji bolezni (bakterije). Predvsem starej- I ši ljudje potrebujejo sredstva, ki bi poživljala krvni obtok, pri- poročljiva so naravna zdravila: obloge, potenje, velike količine vitamina C, praznjenje črevesja. Pomaga in lajša tudi lahka ve- getarianska dieta. Ln BM1 MM BM MH Ml Kako skuhati pšenico? Pšenico nekateri ljudje jedo, zato jo kuhajo, tega pa ne delajo vedno dovolj dobro. Marsikdo si pšenice ne pripravlja, ker jo je na običajen način težko skuhati. Ena izmed možnosti, da to storite brez težav,je: Pšenico operemo in jo prevremo le nakaj minut. Vso vsebino stresemo v termovko s širokom vratom, zapremo in pustimo na toplem. Pšenica je čez noč ali po 8 do 10 urah popolnoma kuhana. Če je ne pojemo vse, jo shranimo v hladilniku. Pšenice pred kuhanjem ne smemo siliti, ker se potem ne bi skuhala. To storimo šele pred jedjo. Pšenico lahko pripravimo na več načinov s kislo smetano ali medom, je izvrstna poslastica za mlade in stare, še posebno pa za bolnike. Jejmo le pšenico, ki je pridelana brez pesticidov. V nobenem primeru pa ne smemo uživati semenske pšenice. PRAVNI KOTIČEK Pravica do Delavec M. Š. iz Lendave piše: Kmalu bom izpolnil z zakoni predpisane pogoje za prekinitev delovnega razmerja zaradi odhoda v pokoj. V delovni organizaciji, kjer delam, ima delavec ob odhodu v pokoj pravico do določene vsote denarja ali odpravnine. Pravijo, da se ta znesek, odpravnina, ne upošteva v pokojninsko osnovo. Ali je to točno? Odpravnina, ki jo dobi delavec ob odhodu v pokoj, se lahko izplačuje samo iz sredstev skupne porabe. Pravica do odpravnine ob odhodu v pokoj, pogoji in način uveljavitve niso zakonska obveza, temveč pravica, ki jo delavci samo sprejmejo v samoupravnih aktih odpravnine glede na materialni položaj delovne organizacije in druge pogoje. Iz teh razlogov se odpravnina ne more prištevati k pokojninski osnovi, ker ni izplačana iz sredstev za osebne dohodke, temveč iz sredstev skupne porabe. S popolno lepoto se boste vračale iz kozmetično-pedi-kerskega in frizerskega salona VIOLETA in ZDENKA MORAVSKE TOPLICE (pri avtobusni postaji) SESTAVIL MARKO NAPAST TRENUTNO NAJBOLJŠI ITALIJANSK SMUČAR MALIJSKI DRŽAVNIK (MODIBO) VINO IZ OKOLICE TOKAJA PREDSTOJNIK SAMOSTANA, PRIOR SLANO JEZERO V VZHODNI TURČIJI BOMBAŽNA TKANINA V PLATNENI VEZAVI NASLOV TORBA ZA SPISE ZVER IZ RODU MAČK, PANTER MESTO IN NEKDANJA KNEŽEVINA V INDIJI DRŽAVNI PRORAČUN TELUR SPRIMEK SNEGA NEBESA, PARADIŽ DEL STARI DEL MARIBORA OB DRAVI ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO TELOVADKA MUHINA ELEKTRARNA NA SOČI CESTA ALI PROGA, KI SE ODCEPI - — - PLAN BRAZILSKI PISATELJ (JORGE) AVTOMOBILSKA OZNAKA TORINA ZOLAJEV ROMAN IT. FILM. REŽISER ROKODELSTVO AMERICIJ NEKDANJI TEROR V ALŽIRIJI RIMSKO ŠTEVILO 1051 OCENA KMETIH KAZALNI ZAIMEK KRIŽANEC. MEŠANEC IT. RENESANČNI PESNIK (LUDOVICO) VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 11 Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl. (S. Kosovel) V SPOMIN 26. januarja je minilo leto žalosti in bolečine, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu Francu Gubiču iz M. Sobote Težko je spoznanje in boleča je resnica, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI V SPOMIN 18. januarja so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Jožef Ošlaj iz Filovec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu! ŽALUJOČI: VSI TVOJI Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 75' letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Viljem Gider iz Rogašovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem MURE, tozd Moška oblačila, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala župniku Gaborju in kapucinu Gabrielu Recku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Mariču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Rogašovci, 18. januarja 1988 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI = zavarovalna skupnost triglav l?ub?jana JKgJijg Pomurska območna skupnost n. sol. o. 69001 Murska Sobota, Titova 13 VUGOStAM SK/ POČI DELOVNA ORGANIZACIJA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota ABC POMURKA — AGROSERVIS Murska Sobota, Krožka cesta 58, ponovno razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: VODJE NABAVNO-PRODAJNE SLUŽBE za nedoločen čas Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali tehniške smeri, — 3 do 4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: ABC POMURKA — AGROSERVIS, Murska Sobota, Kroška 58. Delovna skupnost Pomurske območne skupnosti ZS TRIGLAV objavlja dela in naloge zavarovalnega zastopnika za življenjska zavarovanja za delovno območje v zastopu 8—6 Ljutomer. Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo imeti kandidati srednjo strokovno izobrazbo IV. ali V. kategorije zahtevnosti z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela, ki bo trajalo tri mesece. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe. Kandidati, ki jih veseli delo z ljudmi, naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v roku osmih dni po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Pomurska območna skupnost, Murska Sobota, Titova 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od opravljene izbire. Na podlagi 478. člena in v zvezi s 484- členom Zakona o spre-| ) J _ membah in dopolnitvah Zakona \ /A)/ ♦ ImClOU * ° zčruženem delu ter v zvezi z Z/ lendava 80 členom Statuta OZ LINDAU ------razpisna komisija razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (štirile-tni mandat). 1. Direktorja obrtne zadruge Pogoji: — visoka šola tehniške, ekonomske ali pravne smeri — pet let delovnih izkušenj na vodilnih delih v gospodarstvu — da izpolnjuje pogoje iz 511. člena ZZD 2. Vodja finančno-računovodske službe Pogoji: — višja ali srednja šola ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj v finančni stroki Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 (petnajstih) dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga LINDAU Lendava, Mohorjeva 24, v zaprti ovojnici z oznako Za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri in imenovanju obvestili v 15 dneh po sklepu zadružnega sveta. Delavski svet Veterinarske postaje, p. o., Murska Sobota, Lendavska 27 na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 15. 1. 1988 ponovno razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo diplomiranega veterinarja z opravljenim strokovnim izpitom, — 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj svoji vlogi priložijo še program razvoja. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh na naslov: Veterinarska postaja Murska Sobota, Lendavska 27. Kandidate bomo o izbiri oz. imenovanju obvestili v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu. DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA Ali vas zanima kateri od tečajev, kijih pravkar pripravljamo? - STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE — STROJNIK KOMPRESORSKIH IN HLADILNIH NAPRAV — ANGLEŠČINA II. stopnja — ANGLEŠČINA — izpopolnitveni (zahtevne stopnje) — ITALIJANŠČINA I. stopnja — SLOVENŠČINA za Neslovence Prijave sprejemamo do začetka februarja. Informacije na Delavski univerzi M. Sobota, Kidričeva 19, telefon 21-137 emona commerce ljubljana tozd agroplod ljutomer DISKONTNA PRODAJA — živila — pijače — čistila ODPIRALNI med tednom od 7.30 do 15.00 ČAS četrtek do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce. Nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne. Po dolgotrajni in neozdravljivi bolezni nas je nepričakovano, komaj v 54. letu starosti, zapustil naš predragi mož, ata, sin in brat Karel Krpic iz D. Slaveč V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in botrini, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v največjo pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma Drvariču in Horvatu za tople besede slovesa ob odprtem grobu ter godbi iz Avstrije. V GLOBOKI ŽALOSTI: ŽENA FRIDA, SIN MIRAN IN DRUGO SORODSTVO Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po krajši neozdravljivi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik Geza Bergles iz Šalamenec Ob tej, za nas nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Marti in Stefanu, godbi na pihala iz Murske Sobote ter domačim in drugim gasilskim društvom, Separaciji Puconci in internemu oddelku — odsek Dializa M. Sobota Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice ter dr. Hauserjevi za lajšanje bolečin med boleznijo. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Šalamenci, 20. januarja 1988 ŽALUJOČI: žena Irena, sin Boris, hčerka Bojana z možem Jožetom ter vnuk Zoran, brat Bela z družino ter drugo sorodstvo NOVO V JELOVICI! POTROŠNIŠKO POSOJILO tudi za — okna termoton in jelobor — polkna, rolete — notranja, vhodna in garažna vrata — lesne obloge Zelo ugodni kreditni pogoji — plačilo v 6 obrokih — polog 20 odstotkov — obresti samo 20 odstotkov Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 15. ure ob sobotah od 7. do 12. ure. JELOVICA PREDSTAVNIŠTVO MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921 STRAN 12 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 URADNE OBJAVE Leto XXIV 'Murska Sobota, dne 28. januarja 1988 Št: 3 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 25. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu, občine Murska Sobota za leto 1987 26. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1988 v občini Murska Sobota 27. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine M. Sobota 28. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenje v občini Lendava v 1. 1988 29. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine Lendava 30. Odredba o dajanju soglasja k cenam 31. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen 32. Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava 33. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Bogojina za naselje Bogojina 34. Sklep o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gen-terovci 35. Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče v Gor. Radgoni« 25 Na podlagi določila 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 29. decembra 1987 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1987 1. člen Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1987 se v 2. členu spremeni in glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 2.979.018.000 din in se razporedijo: — za splošno porabo v občini 2.718.309.000 din — odstopljene prihodke 260.709.000 din«. 2. člen Spremeni se 3. člen tako, da glasi: »Prihodki iz- prejšnjega člena se v višini 27.183.000 dinarjev izločijo v rezervni sklad občine Murska Sobota.« 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1987. Številka: 400-1/88-2 Murska Sobota, 6. januarja 1988 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec. REBALANS PLANA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA'LETO 1987 Zap. št. Vrsta prihodka/odhodka Plan 1987 Povečanje ali zmanjšanje Rebalansirani plan 1987 1 2 3 4 5 PRIHODKI I. Davki iz OD in na dohodek II. Prometni davek, davek na premoženja in na dohodek od premoženja III. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov IV. Takse V. Prihodki po posebnih predpisih 892.513.000 579.055.000 40.634.000 157.191.000 65.457.000 + 641.390.000 + 354.050.000 + 77.406.000 + 3.421.000 + 167.901.000 1.533.903.000 933.105.000 118.040.000 160.612.000 233.358.000 SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI 1.734.850.000 + 1.244.168.000 2.979.018.000 ODHODKI A. Sredstva za delo upravnih organov 910.204.000 + 609.813.000 1.520.017.000 I. Sredstva za dohodek del. skupnosti 626.431.000 + 523.069.000 1.149.500.000 II. Sredstva za OD funkcionarjev 102.947.000 + 62.253.000 165.200.000 III. Sredstva za mat. stroške 74.317.000 — 74.317.000 IV. Sredstva za sodnika za prekrške 49.123.000 + 41.077.000 90.200.000 V. Sredstva za OD funkcionar, delavcev OŠTO 21.726.000 + 19.074.000 40.800.000 VI. Sredstva za amortizacijo in vzdrževanje zgradb 15.660.000 - 15.660.000 — VIL Sredstva za center obveščanja 20.000.000 - 20.000.000 — B. Sredstva za posebne namene 10.309.000 + 9.181.000 19.490.000 C. Negospodarske investicije 5.900.000 + 1.065.000 6.965.000 D. Sredstva za LO in DS 49.135.000 + 34.571.000 83.706.000 I. Ljudska obramba 11.400.000 + 5.120.000 16.520.000 II. OŠTO 9.808.000 + 5.560.000 15.368.000 III. Pokrajinski štab TO 22.190.000 + 20.528.000 42.718.000 IV. Pokrajinski odbor TO 5.737.000 + 3.363.000 9.100.000 E. Sredstva za interv. v gospodarstvu 243.000 + 257.000 500.000 F. Sredstva za delo skupnih organov 417.831.000 + 282.306.000 700.137.000 L Temeljno sodišče 235.375.000 + 158.681.000 394.056.000 II. Temeljno javno tožilstvo 39.130.000 + 26.051.000 65.181.000 III. Sodišče združenega dela 11.776.000 + 8.004.000 19.780.000 Zap. št. Vrsta prihodka/odhodka Plan 1987 Povečanje ali zmanjšanje Rebalansirani plan 1987 IV. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 10.204.000 + 7.896.000 18.100.000 V. Občinsko javno pravobranilstvo 6.744.000 + 5.656.000 12.400.000 VI. Medobčinske inšpekcijske službe 114.602.000 + 76.018.000 190.620.000 G. Prenesena sredstva posebnega računa proračuna 112.362.000 + 148.347.000 260.709.000 FI. Sredstva za družbene dejavnosti 13.062.000 + 8.635.000 21.697.000 I. Sredstva za druge splošne družbene potrebe 193.544.000 + 134.094.000 327.638.000 I. Sredstva za krajevne skupnosti 38.776.000 + 28.480.000 67.256.000 II. Sredstva za DPO in društva 71.753.000 + 50.756.000 122.509.000 III. Sredstva za splošno kom. porabo 20.392.000 + 8.223.000 28.615.000 IV. Druge splošne družbene potrebe 62.623.000 + 46.635.000 109.258.000 J. Izločena sredstva rezerv 21.587.000 + 15.727.000 37.314.000 1. Stalna proračunska rezerva 16.225.000 + 10.958.000 27.183.000 2. Tekoča proračunska rezerva 5.362.000 + 4.769.000 10.131.000 K. Drugi odhodki 673.000 + 172.000 845.000 SKUPAJ ODHODKI 1.734.850.000 + 1.244.168.000 2.979.018.000 26 Na podlagi 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je izvršni svet občine Murska Sobota na seji dne 15. 1. 1988 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede na stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1988 v občini Murska Sobota. 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe za potrdila in dovoljenja iz 57. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/86) in iz 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. I. SRS, Št. 37/85). 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača naslednja pristojbina: I. za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske storitve za vsako začeto uro, 2. za pošiljke v kombiju polovico vrednosti režijske ure, 3. za pse in mačke od komada 2.000,— 4. za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda od komada 1.750,— - telet od komada 750,— — žive perutnine od vsakih začetnih 50 kom 750,— — za ribe, rake in polže od kg 25,— — za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in mesne izdelke od kg 25,- — za vsako čebeljo družino 100,— Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionsko oz. vagonsko pošiljko. Če pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pa pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pride ob dogovorjenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora stranka, ki je pregled naročila, plačati še zamudnino v višini režijske ure, določene z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 3. člen 1. Pristojbine za stalne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v proizvodnji OZD Mesna industrija, Agromerkur in Tovarna mlečnega prahu, se plačuje po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev Veterinarske postaje Murska Sobota, kije za režijsko uro določena z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede a) divjačine pred odpremo ali skladiščenjem — divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom od komada 1.750,- — divjih zajcev od komada 150,— — pregled srnjadi in jelenjadi od komada 1.250 — pregled pernate divjadi od komada 75,— kosovnih pošiljk lovskih turistov do 20 kom male divjadi ali I kom velike divjadi 6,500,— - za vsakih začetih nadaljnjih 20 kom male divjadi ali 1 kom ve like divjadi 1.250,— b) Živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih — zaklanih oddojkov in perutnine od kg 25,— - - mlečnih izdelkov od kg 25,— — za jajca od komada 6,— — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in obrtni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro po veljavnem ceniku za veterinarske storitve 4. člen' Pristojbine iz 3. čl. te odredbe obsegajo pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu. 5. člen Določeni zneski pristojbin in režijske ure iz 2. in 3. čl. vsebujejo tudi 15 % prispevek za občinski sklad za zdravstveno varstvo živine, kot je določeno v veljavnih predpisih. 6. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki oz. podaljševanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za molznico 2.000,— din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarni, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračunava še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. Pristojbino zbira organizator odkupa mleka DO Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti. 7. člen Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 %. Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si obračuna neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, ki je pregled opravila, pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled opravil. 8. člen Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave št. 4/80 in 24/82) plačujejo lastniki živali pristojbino, za pse pa ob preventivnem cepljenju in se glasi: — za goveda in konje nad 120 kg 1.000,— — za teleta in žrebeta do 120 kg . 400,— — za prašiče do 50 kg 150,— — za prašiče nad 50 kg 300,— — za perutnino po komadu 2,— — za kunce in zajce po komadu 25,— — za čebelje družine po družini 75,— — za pse 1.500,— 9. člen Pristojbine se plačajo takoj po opravljenem delu, oz. izdaji zdravstvenega spričevala, dovoljenja ali potrdila, lahko pa se obračunajo tudi mesečno. Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK št. žiro računa 51900-840-035-31892 »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali.« 10. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 322-2/86-8 Datum: 15. I. 1988 PREDSEDNIK IS SO MURSKA SOBOTA Janez ŠTOTL 27 Na podlagi 3. odst. 40. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in na podlagi republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah (Ur. 1. SRS, št. 48/87), ter 219. čl. Statuta občine M. Sobota (Ur. objave št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota dne 15. 1. 1988 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine M. Sobota. 1. člen Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini starih več kot 4 mesece, se mora opraviti do L maja 1988. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarska postaja M. Sobota. 2. člen Proti atipični kokošji kugi je potrebno zaščitno cepiti kokoši, piščance, brojlerje in matične jate fazanov; — v perutninarskih obratih ABC Pomurka, DO Agromerkur, kjer se vzrejajo matična jata in piščanci, — v perutninskih obratih zasebnih rejcev, ki za kooperanti z DO Agromerkur, »KOKA« Varaždin in Mesoprpdukt Zlatar Bistrica, — v neposredni okolici rej brojlerjev v kooperaciji v naslednjih naseljih Andrijanci, Bakovci, Beznovci, Bokrači, Cankova, D. Slaveči, Dokležovje, Dolina, Filovci, G. Slaveči, Grad, Kašarovci, Lucova, Moščanci, Neradnovci, Peskovci, G. Petrovci, Puževci, Radovci, Ra-tkovci, Skakovci, Strnkovci, Šalamenci, Šalovci, Tropovci, Vadarci, Veneča, Vidonci in Zenkovci, — v naselju Krog in Kuštanovci je potrebno cepiti vse kokoši in piščance, — v fazanarijah gojitvenega lovišča KOMPAS G. Petrovci in FAZAN Beltinci je treba preventivno cepiti matična jata Fazanov. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republike veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. marec 1982). Cepljenje v perutninarskih obratih in pri kooperantih DO Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur, v vseh ostalih rejah pa Veterinarska postaja. 3. člen Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka, DO Agromerkur na povzročitelje kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja M. Sobota z ekipo Obratne veterinarske ambulante DO Agromerkur. Pregled na kokošji tifus matičnega jata fazanov GL kompas G. Petrovci in GL Fazan Beltinci, opravi Veterinarska postaja M. Sobota., Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninarskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnem tremorju, Ma-rekovi bolezni, infekcioznamu bronhitisu ter gomboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov. Cepljenje proti navedenim boleznim matičnega jata DO Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta. 4. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče.v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev in prašiče krmljene s pomijami in odpadki živalskega izvora iz družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev lastnikov gostišč in prašičev krmljenih s pomijami, bremenijo imetnike živali. Cepljenje prašičev v reji ABC Pomurka KG Rakičan opravi Obratna veterinarska ambulanta pri KG Rakičan, v kooperacijski reji KZ Panonka in zasebnih rejah pa Veterinarska postaja M. Sobota. Cepljenje se opravi s sevom K — lapiniziranega virusa. 5. člen Veterinarska postaja M. Sobota mora tuberkulinizirati 25 % vseh goved na območju občine M. Sobota, in sicer v naslednjih naseljih: Bakovci, Beltinci, Bodonci, Boreča, Bratonci, Brezovci, Černelavci, D. Slaveči, Fokovci, Gederovci, Gor. Slaveči, Ižakovci, Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma. Lucova, Mačkovci, Melinci, Moravske Toplice, Murski Petrovci, Panovci, Pertoča, Peskovci, Radovci, Ropoča, Skakovci, Sodišinci, Stanjenci, Tišina, Vanča vas in Ženevlja. Tuberkulinizirati je potrebno osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in plemenske bike v osemenjevalnem središču, v vzrejališču plemenskih bikov ŽVZ za Pomurje v M. Soboti in plemenske bike v prirodnem pripustu. Tuberkulinizirati je treba: — vse plemenske merjasce na prašičerejski farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka, — reprezentativni vzorec 450 plemenic na prašičerejski farmi Nemščak, . — tuberkulinizirati je potrebno kokoši v vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče, kjer je bila ugotovljenja kokošja tuberkuloza, in sicer pri: OBAL Elek, Puževci 58, KOLBL Janez, Lipovci 49 in JERIČ Milan, Bratonci 77, — na tuberkulozo je treba preiskati s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk vse zaklane plemenske živali osnovnih čred farme Nemščak in iz kooperacijske reje KZ Panonka, ter pri vsaki peoanatomski preiskavi opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Preglede opravi veterinarska služba Veterinarske postaje M. Sobota. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnem središču in vzrejališču mladih bikov pri ŽVZ, ter plemenskih merjascev na farmi Nemščak opravi VTOZD za veterinarstvo. Tuberkulinizacijo plemenic na farmi Nemščak opravi Obratna veterinarska ambulanta KG Rakičan, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov KZ Panonka pa Veterinarska postaja M. Sobota. 6. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v zasebni reji in osnovno čredo pri KG Rakičan z mlečno perstanastim preizkusom, — 20 % plemenskih živali osnovne goveje črede pri KG Rakičan in bike v vzrejališču plemenskih bikov in osemenjevalnem središču ŽVZ v M. Soboti s serološkim pregledom krvi, — 20 % plemenskih živali v osnovni čredi prašičev na farmi Nemščak, — odstreljene poljske zajce na območju občine M. Sobota. Vzorce mleka odvzeme in mlečno prstanasto preiskavo opravi Veterinarska postaja M. Sobota in v primeru sumljive reakcije odvzema kri za serološko preiskavo. Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, laboratorijske preiskave krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Pregled zajcev opravi Veterinarska postaja M. Sobota, laboratorijske preiskave patranatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 7. člen Na bolezen Aujeszkega in TGE je treba preiskati 10% vzorcev plemenskih prašičev osnovne črede pri DO KG Rakičan na farmi Nemščak in plemenskih prašičev v kooperacijski reji KZ Panonka. Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. 8. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu IBR — IPV je treba enkrat letno preiskati plemenjake v osemenjevalnem središču ŽVZ M. Sobota in v pripore prirodnem pripustu. Enkrat letno je treba pregledati plemenske bike v osemenjevalnem središču pri ŽVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu na viberio-zo (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihamoniozo, lev-kozo, bakteriološko pregledati seme glede na onesnaženost z ubikvi-ternimi bakterijami in opraviti koprološko preiskavo. Vzorce odvzeme Veterinarska postaja M. Sobota. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. 9. člen Na govejo levkozo je potrebno pregledati 20 % vseh plemenskih živali v osnovni predi DO KG Rakičan. Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota. Preiskave seruma s preiskusom precipitaci-je v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 10. člen Na lepotospirozo je potrebno pregledati enkrat letno 10% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni predi goved pri DO KG Rakičan in 10 % vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka. Vzorce krvi vzame Veterinarska postaja M. Sobota. Serološke preiskave krvi opravi VTOZD ZA VETERINARSTVO. 11. člen Proti kužni bolezni miksomatozi kuncev je potrebno cepiti vse kunce stare več kot 6 tednov. Stroški cepljenja bremenijo ometnika živali. 12. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršico in varoozo je treba preiskati čebelje družine plemenilne, postaje Zveze čebelarskih društev M. Sobota. Vzorce mrtvic vzame Veterinarska postaja M. Sobota, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce mrtvic je potrebno dostaviti do 31. marca 1988, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1988. 13. člen Veterinarska organizacija, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 14. člen Veterinarske delovne organizacije iz prejšnjega člena morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo morebitno nezanesljivo imunost. 15. člen Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85). 16. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 322-3/88-8 Datum: 15. 1. 1988 PREDSEDNIK IS SO MURSKA SOBOTA: Janez ŠTOTL 28 Na podlagi 2. točke 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 32/85) in IV. točke Odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala ter p kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 43/85 in 46/86) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji, dne 19. 1. 1988 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava v 1. 1988 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja in 22. in 26. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/86) in 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede oziroma nadzor predelave v ABC Pomurki. DO Mesna industrija M. Sobota, Obrat Predelava divjadi Lendava, kot tudi razkladanje in nakladanje divjačine, mesa in gotovih izdelkov v notranjem prometu se določijo pristojbine na osnovi urne postavke v višini din 8.000,— v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za sklad »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali.« Za izredne naloge se pristojbine za veterinarsko-sanitarni nadzor plačajo po dejanskih stroških. 3. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled živali pred zakolom in za pregled mesa po zakolu, ki jih zasebniki koljejo na domu ali v klavnici se določijo pristojbine: — zavelike živali (1 ura) 8.000 din — za male živali (svinja, ovca, koza)—(1/2 ure) 4.000 din. Potni stroški se zaračunavajo posebej, ko se vrši pregled na domu. 4. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov se v notranjem prometu ter uvozu in izvozu zaračunavajo pristojbine: a) Za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton (1 ura) 8.000 din — za vsako nadaljnjo tono 800 din — za pošiljke v kombiju (1/2 ure) 4.000 din b) Za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda po komadu 2.500 din — telet od komada 1.000 din — prašičev in drobnice od komada 1.000 din — sesni pujski do 5 kom in vsak nad začeti 5 kom 1.500 din — za vsako čebeljo družino 200 din — za živinorejske proizvode, surovine in od- padke do 5 tovorkov — notranji promet 1.250 din — zunaji promet 5.000 din za pse in mačke — notranji promet 2.500 din — zunanji promet 5.000 din — žive perutnine za vsakih začetih 25 kom — notranji promet 1.500 din — zunanji promet 5.000 din — živali za proizvodnjo krzna (pol. lisice, nerci, nutrije) po komadu — notranji promet 2.000 din — zunanji promet 3.000 din — kunci do 5 kom in za vsakih zač. 5 kom — notranji promet 750 din — zunanji promet 1.500 din — divji prašiči s trihinoskopiranjem po kom 2.500 din — jelenjad po komadu 5.000 din — srnjad po komadu 1.500 din — divji zajci po komadu 300 din — pernata divjad po komadu 150 din 5. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora, se plača pristojbina: — meso in mesne izdelke od kg 25 din — za drobovino od kg 12 din — za perutninsko meso od kg 7 din — ribe, rake, polže od kg 15 din — mleko od litra 15 din — mast od kg 5 din -- za jajca (na preskok) po kosu 4 din. 6. člen Pristojbine v 2., 3. in 4. členu so izračunane na osnovi režijske ure veterinarske postaje M. Sobota, enota Lendava, ki je trenutno 8.000 din. Pristojbine v 2., 3. in 4. členu se bodo tekom leta sproti zviševale, če se bo zvišala režijska ura Veterinarske postaje, ki je trenutno 8.000 din in so na tej osnovi izračunane posamezne postavke, ki se bodo tekom leta zviševale v istem odstotku, kot se bo zviševala urna postavka. Za kamionske prikolice se zaračuna ista pristojbina, kot za kamion. Skupna pristojbina za posamezno pošiljko živine, mesa surovin in odpadkov ne sme znašati več, kot je to pristojbina, kije predpisana za tako pošiljko, če je bila poslana kot vagonska ali kamionska. Za živino, ki se goni peš se plača pristojbina, kot za kosovne pošiljke. Od vseh pristojbin se odbija 15 % za republiški sklad. 7. člen Če se veterinarsko-sanitarni pregledi vršijo izven rednega delovnega časa, se pristojbine povečajo za 50 %, za preglede v nočnem času, ob nedeljah in državnih praznikih pa se povečajo za 100%. Pri tem nakladanju je izvzeto nakladanje brojlerjev, ki se v glavnem vrši v nočnem času in se pristojbina ne poveča. 8. člen Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno blaga na pregled, delavec veterinarsko-sanitarna kontrole pa pride ob naročeni uri na pregled, mora pošiljatelj ali prejemnik blaga (naročnik) za vsako začeto uro čakanja plačati zamudo časa po veljavni režijski uri veterinarske postaje. 9. člen Za pregled in izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za promet z mlekom za javno potrošnjo se plača letna pristojbina, ki znaša po molznici 3.000 din. Ta pristojbina pokriva stroške oziroma izdatke za pregled hleva, pregled higienske kakovosti mleka (elektronsko štetje celic in skupno število bakterij)^ V kolikor ostanejo sredstva, se lahko izplačujejo tudi stroški za bakteriološke preiskave mleka od individualno odvzetih vzorcev, kjer je bil ugotovljen mastitis. 10. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno. Stroške plača organizacija združenega dela ali občan, ki je pregled zahteval. Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK, štev, rač. 51920-021-840-31892 — Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. 11. člen Ta odredba začne veljati drugi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. objave št. 8/87) z dne 19. marca 1987. Številka: 322-2/88-95/FA Datum: 15. L 1988 Predsednik izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA, I. r. 29 Na podlagi 3. točke 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1987 (Ur. list SRS, št. 46/86) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji, dne 19. 1. 1988 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine Lendava SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih, verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1988 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Lastniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe bo v letu 1988 opravljal Oddelek za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (Oddelek za epizo-otiologijo) Veterinarske postaje Murska Sobota, Poslovna enota Lendava, razen v kooperacijskih rejah brojlerjev DO »Agromerkur«, kjer bo iste opravljala obratna veterinarska ambulanta. Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe mora Veterinarska postaja M. Sobota, enota Lendava in Obratna ambulanta DO »Agromerkur« o tem obvestiti organ veterinarske inšpekcije pri Upravi za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Lendava. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska postaja M. Sobota, enota Lendava in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, oopisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja Murska Sobota, enota Lendava in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na eventualno nezanesljivo imunost. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vasi Gaberje, Zaščitno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1988. 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1988. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Preventivno je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti tipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninarski farmi v Dobrovniku, last DO »Agromerkur«, — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji za DO »Agromerkur.« M. Sobota, — v sledečih naseljih Pince Marof, Petišovci, Trnje, Dol. Bistrica, Dobrovnik, Kobilje, in Turnišče, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, po presoji Veterinarske postaje M. Sobota, enota Lendava. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026 z dne 11.3. 1982). Cepljenje določeno s tem členom opravita: Veterinarska postaja M. Sobota, enota Lendava v zgoraj navedenih naseljih in v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Obratna ambulanta DO »Agromerkur« na farmi v Dobrovniku in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 8. člen Proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti: matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela, v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške fakultete. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. To cepljenje se opravi na stroške lastnika. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapinizira-nega virusa. 10. člen Veterinarska postaja Murska Sobota, enota Lendava mora do 1. junija 1988 intradermalno, simultano tuberkulinizirati 25 (VIII. splošna tuberkulinizacija) odstotkov vseh goved na območju občine Lendava. Tuberkulinizirati je treba plemenjake v prirodnem pripustu. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja M. Sobota, enota Lendava. Tuberkulinizirati je treba vse plemenske merjasce. 11. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstena-stim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živali za pregled. — s serološko preiskavo krvi bikov v prirodnem pripustu in laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih šest mesecev med obema pregledoma. Vzorec mleka in krvi odvzame Veterinarska postaja Murska Sobota, enota Lendava. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (Sa -test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave. Laboratorijsko preiskavo krvi in semena bikov opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. člen Plemenjaka v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (Ib/IPV). Pri plemenskih bikih je treba opraviti tudi pregled na vibriozo, (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo, levko-zo in koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorec odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, enota Lendava, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehnične fakultete v Ljubljani. 13. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca. Prav tako je treba preiskati vse kopitarje, ki se prodajo ali kako drugače odtujijo; o tem se izda potrdilo. Potrdilo o opravljeni serološki preiskavi krvi ne sme biti starejše od 30 dni. Vzorec krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, enota Lendava. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins — test) opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehnične fakultete v Ljubljani. 14. člen Čebelje družine, ki se bodo prevažale na pašo je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varozo. Vzorce čebel je treba odvzeti do 1. marca 1988, iste odvzame delavec Oddelka za epizootiologijo Veterinarske postaje Murska Sobota, enota Lendava, ali pa pooblaščeni čebelarski preglednik. 15. člen Proti miksomatozi je treba cepiti vse kunce nad 6 tednov stare. Cepljenje se vrši tolikokrat, da bo ves podmladek zaščiten. Stroški cepljenja.gredo v breme imetnikov živali. Prvo cepljenje je treba opraviti do 15. maja 1988. 16. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, istočasno pa preneha veljati (odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987, objavljena v Uradnih objavah Pomurskih občin, št. 2/87 z dne 15. januarja 1987. Številka: 322-2/88-9/95/FA Datum: 14. 1. 1988 Predsednik Izvršnega sveta: Jože KURONJA 1. r. 30 Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta skupščine občine Lendava za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave pomurskih občin št. 10/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS, št. 45/87) je Izvršni svet SO Lendava, dne 23. 12. 1987 sprejel ODREDBO O DAJANJU SOGLASJA K CENAM L člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), smejo povečati cene svojih proizvodov in storitev na podlagi soglasja Izvršnega sveta SO. Določba prvega odstavka tega člena se nanaša na naslednje proizvode in storitve s področja gradbeništva: Panoga Skupina Podskupina Ime 1 2 3 4 0501 05010 050100 Visoka gradnja: cena m2 stanovanj 0503 05030 Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu 2. člen Organizacije predložijo Izvršnemu svetu SO zahtevo za soglasje v dveh izvodih. Zahteva iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: 1) ime in sedež organizacije ter matično, številko, pod katero se vodi pri službi družbenega knjigovodstva; 2) ime in šifro podskupine dejavnosti; 3) ime proizvoda ali skupine proizvoda oziroma storitve in mersko enoto; 4) ceno, za katero se zahteva soglasje in vrsto te cene; 5) ceno oblikovano po predpisih in uveljavljeno na tržišču in odstotek zahtevanega povečanja cene; 6) stopnja skupne rasti cen tega proizvoda ali storitve v predhodnem letu, merjeno december 1987 v primerjavi z decembrom 1986; 7) stopnja skupne dosežene rasti cen tega proizvoda ali storitve v letu 1988; 8) dan in mesec, ko se je povečala cena iz določbe pod 5) tega člena; 9) delovno storilnost: fizični obseg proizvodnje na zaposlenega delavca, izražen z indeksom za tekoče obdobje pred vložitvijo zahteve v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta; 10) stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v predhodnem obračunskem obdobju tekočega leta in ustreznem obdobju predhodnega leta; 11) razmerje med akumulacijo in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi (v odstotkih); 12) bruto osebni dohodek na delavca (mesečno povprečje v dinarjih v obračunskem obdobju tekočega leta in v istem obdobju predhodnega leta); 13) prodajne pogoje, ki vplivajo na ceno; Za nosilce samostojnega osebnega dela podatki iz točke 9), 10), 11) in 13) niso obvezni. V primerih, ko organizacija prvič proizvaja proizvod ali opravlja storitev, ni potrebno poslati podatkov pod 5), 6), 7) in 8) tega člena. 3. člen Organizacije morajo za proizvode in stdritve, ki jih prvič proizvajajo ali opravljajo in za katere prvič oblikujejo cene, poslati tehnično-tehnološke in druge značilnosti, strukturo cen in dokaze o ravni cen teh ali podobnih oziroma sorodnih proizvodov in storitev z njihovimi tehnično-tehnološkimi značilnostmi, ki jih imajo v svojem proizvodnem programu ali so v programu drugih organizacij, s katerimi se primerjajo, in katerih cene so oblikovane po predpisih. 4. člen Če zahteva za soglasje ne vsebuje podatkov iz 2. člena te odredbe oziroma za cene proizvodov in storitev, ki jih organizacije prvič proizvajajo ali opravljajo tudi podatkov iz 3. člena, zahteva Izvršni svet SO v 10 dneh od prejema zahteve njeno dopolnitev. Če organizacije ne pošljejo v roku 8 dni od prejema obvestila za dopolnitev zahteve zahtevane dopolnitve, se šteje, da zahteva ni bila vložena. 5. člen Izvršni svet SO Lendava odloči o soglasju v 45dneh po prejemu zahteve organizacije. Če Izvršni svet v roku iz prvega odstavka tega člena ne izda soglasja, se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen. 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 38-1/87-3 Datum: 6. 1. 1988 Podpredsednik IS SO Lendava Ve ndel Ostrič 1. r. 31 Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta skupščine občine Lendava za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave pom. občin št. 10/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS, št. 45/87) je Izvršni svet SO Lendava, dne 23. 12. 1987 sprejel ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pom. občin št. 31/87) (v nadaljnjem besedilu odredba) se v 2. odstavku 1. člena za besedami »gostinstvu in turizmu« postavi vejica in doda naslednje besedilo: »cene v hotelih B kategorije in cene v restavracijah s postrežbo s štirimi in petimi zvezdicami, razen cen družbene prehrane; cene turističnega posredovanja; cene storitev reklame in ekonomske propagande; prirejanja sejmov in razstav; cene storitev s področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij, razen vstopnic za kino in gledališče in ure vožnje z motornimi vozili.« 2. člen V 2. členu odredbe se za podtočko 3. prevoz blaga v cestnem prometu za 15 % dodajo nove podtočke, ki glasijo: 4. obdelava podatkov z lastnimi stroji in napravami za strojno in avtomatsko obdelavo podatkov 5. razmnoževanje 6. ura vožnje z motornimi vozili 7. vstopnice za kino in gledališče 8. oskrbnina v VVZ, ki jo v skladu s 6. čl. Zakona o družbeni kontroli, cen (Ur. list SRS, št. 9/85) neposredno plačujejo občani do 10 % do 10 % do 10 % do 10 % do 18 %' 3. člen V 2. členu odredbe se na koncu doda nov odstavek, ki glasi »Cene proizvodov oziroma storitev, ki se prvič proizvajajo oziroma opravljajo, ne smejo biti višje od najvišjih cen enakih, podobnih ali sorodnih proizvodov iz 1. in 2. člena te odredbe.« 4. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 38-1/87-3 Datum: 6. 1. 1988 Predsednik IS SO Lendava Vendel Ostrič 1. r. 32 Na osnovi 10. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 29/79) ter na osnovi 316. člena in 326. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je izvršni svet SO Lendava, na seji dne 19. 1. 1988 sprejel naslednji SKLEP o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov vete-rinarsko-higienske službe na območju občine Lendava 1. V 9. členu Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 29/79), ki je objavljen dne 13. 12. 1979, se spremenijo in dopolnjujejo pristojbine, ki jih lastniki živali plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval za živino, za pse pa ob cepljenju proti steklini in-se glasi: — za goveda in konje 1.000 din — za teleta in žrebeta do 120 kg 400 din — za prašiče do 50 kg 150 din — za prašiče nad 50 kg 300 din — za perutnino po komadu 2 din — za čebelje panje po komadu 75 din — za pse po komadu 1.500 din — za kunce 25 din — • za ovce in koze i 200 din 1 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 322-2/88-9/95-FA Datum: 7. 1. 1988 Predsednik izvršnega sveta Jože Kuronja, 1. r. 33 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Bogojina, je skupščina krajevne skupnosti Bogojina na svoji seji dne 17. 1. 1988 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Bogojina za naselje BOGOJINA. 1. člen Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 10. 1. 1988 se za del območja KS Bogojina, naselje Bogojina uvede samoprispevek v denarju in delu. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let ih sicer od 1. 2-1988 do 31. 1. 1993. 3. člen Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, bodo uporabljena za: — vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja — ureditev mrtvašnice in pokopališča — sofinanciranje telovadnice pri OŠ Bogojina — ureditev vaških cest — pomoč vaškim društvom in organizacijam — in razne komunalne potrebe 4. člen S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 120.000.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Bogojina in sicer v naslednji višini: a) v denarju: — 2% od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 2% od čistega dohodka obrtnikov — 2% od pokojnin — 6% od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 3% od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Bogojina. b) v delovni obveznosti: — občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani do 1 ha prispevajo 1 delovni dan letno, na vsaka nova 2 ha pa še en delovni dan. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 15.000— din. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti. 6. člen Krajevna skupnost lahko sredstva krajevnega samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas. 7. člen Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni tisti zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 8. člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Bogojina št, 51900-842-035-8035. 9. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ, samoprispevek od zaposlenih v tujini in v delu pa obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila. 10. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti Bogojina, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi ter občanov naselja Bogojina. 11. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, začne pa se uporabljati s 1. 2. 1988. Številka: 59/87-88 Datum: 18. 1. 1988 Predsednik skupščine KS: Franc Horvat 34 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), Statuta Krajevne skupnosti Genterovci, izida referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka z dne 10. 1. 1988 je skupščina Krajevne skupnosti Genterovci na svoji seji dne 11. 1. 1988 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Genterovci 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Genterovci se uvede samoprispevek za obdobje 5 let in sicer od 1.2. 1988 do 31. 1. 1993. 2. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za sofinanciranje naslednjih programov: 1. Na območju naselja Genterovci: — položitev asfaltne prevleke na vaških cestah — izgradnja vaškega vodovoda — urejanje komunalnih zadev skupnega pomena; 2. Na območju naselja Radmožanci: — asfaltna prevleka na v ških cestah — dograditev vaškega doma ter adaptacija stare šole — • izgradnja vaškega vodovoda — urejanje komunalnih zadev skupnega pomena; 3. Na območju naselja Kamovci: — popravilo in vzdrževanje vaškega doma — izgradnja vaškega vodovoda — urejanje komunalnih zadev skupnega pomena. 3. člen S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo po naseljih: 1. Genterovci 14,110.000— din 2. Radmožanci 61,685.000— din 3. Kamovci 8,380.000— din Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Genterovci in sicer: 1. Delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Genterovci — v naslednji višini: — 1 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomestil — 1 % od pokojnin — 1 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine — 2 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti . — 5 % od katastrskega dohodka — 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini. 2. Delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Radmožanci — v naslednji višini: a) v denarju: 1 — 3 % čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil * — 3 % od pokojnin — 3 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, kateri prejemajo inozemske pokojnine — 3 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 10% od katastrskega dohodka — 6 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini za tiste, ki so na začasnem delu v tujini. b) v delu 1 . Lastniki zemljišč oziroma nosilci gospodarstev, ki nimajo traktorja: — 1 delovni dan letno — lastniki zemljišč do 1 ha — 2 delovna dneva letno — lastniki zemljišč od 1 ha do 3 ha — 3 delovne dni letno —lastniki zemljišč od 3 ha do 5 ha — 4 delovne dni letno — lastniki zemljišč nad 5 ha 2: Lastniki zemljišč oziroma nosilci gospodarstev, ki imajo traktor — 2 delovna dneva letno s traktorjem. En delovni dan traja 8 ur, nadomestilo za neopravljeno delovno obveznost pa znaša v letu 1988 20.000.— din za lastnike traktorjev ter 8.000.— din za ostale zavezance. Svet krajevne skupnosti Genterovci določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila za neopravljeno delovno obveznost v skladu z gibanjem cen v preteklem letu. 3. Delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Kamovci — v naslednji višini: — 1 % čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil — 1 % od pokojnin — 1 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine — 2 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 5 % od katastrskega dohodka — 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini. 5. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja jn pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno, intelektualno ali drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost t r samoprispevek, ki ga plačujejo delavci, ki so na začasnem delu v tujini, obračunava in odteguje Uprava za družbene prihodke Občine Lendava. Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu Krajevne skupnosti Genterovci št. 51920-842-021-8675, analitična evidenca pa se bo interno vodila za vsako naselje posebej. 8. člen Krajevna skupnost lahko sredstva krajevnega samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas. 9. člen Nadzor nad zbiranjem, in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev in izvajanje referendumskega programa bo opravljal Svet Krajevne skupnosti Genterovci, ki najmanj enkrat letno poroča Skupščini Krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi in občanov. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 2. 1988. Številka: Datum: 12. 1. 1988 Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Evgen Kalamar 35 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 254. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je izvršni svet skupščine občine Gor. Radgona na svoji seji dne 29. 12. 1987 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče v Gor. Radgoni« 1. Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta »Pokopališče v Gor. Radgoni v skladu z družbenim planom občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/8, 37/85 in 29/86). 2. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta »Pokopališče Gor. Radgona«, ki ga je izdelala SGP Konstruktor TOZD PTB Komuno-projekt Maribor pod štev. 306/129 — december 1987 za dobo 30 dni. 3. _ Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih občine Gor. Radgona Partizanska 13 in v Krajevni skupnosti Gor. Radgona. 4. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju razgrnitve, ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gor. Radgona. 5. Ta sklep se objavi v uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-13/87-10 Datum: 29. 12. 1987 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GORNJA RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr. Radijski in televizijski spored od 29. januarja do 4. februarja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — 21 232 — propagandno glasbena oddaja: gost Mladinska knjiga, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45—13.55 In 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Na delu v gozdu, 17.20 — Strokovnjak odgovarja: Vrtičkarji se že pripravljajo na pomlad, 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21 232). RADIO MURSKA SOBOTA ' 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne: Kakšno je bilo gospodarsko leto 1987?, kmetijska oddaja, humor, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega RADIO | RADIO MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osred-| njega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA RADIO RADIO MURSKA SOBOTAI MURSKA SOBOTA 17.05—00.15 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Biskvitki. 9.30 Kam kje, kako med počitnicami. 9.40 Zgodovina izumov: Izumi za kratkočasje. 19.35 Periskop: Bosna in Hercegovina. 11.50 Otroci rocka. 12.15 Pirat črnobradec, ameriški film. 17.35 Kljukčeve dogodivščine, 22. del. 17.50 Super stara mama, 13. del angleške otroške serije. 18.15 R. Boškovič — Dubrovčan in svetovljan. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 J. Jakes: Sever in jug, 18. del ameriške nadaljevanke. 21.10 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 4. del dokumentarne serije. 22.20 Spremenjena stanja, ameriški film. TV LJUBLJANA slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21 232) TV LJUBLJANA 8.45-14.35 in 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Vprašanja — odgovori, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. do 8.45-13.55 In RUDJER BOSKOVIČ: Dubrov-čan in svetovljan V nekaj nadaljevanjih oddaja o tem svetovno znanem znanstveniku skuša predstaviti njegovo življenje in delo. Svojo veliko pot po Evropi je Rudjer Baškovič začel v Parizu — takratnem svetovnem središču • znanosti. Po tem obisku je odšel v Anglijo, nato pa preko Carigrada do Poljske in na Dunaj. Ta del se konča s potjo v Benetke. 7.55—00.55 Teletekst RTV Ljubljana. 8.25 Radovedni Taček: Ladja. 8.40 Pamet je boljša kot žamet: Kdo koplje luknje v kruh. 8.45 S. Rozman: Oblaček pohajaček, 4. del. 9.00 Kljukčeve dogodivščine, 22. del. 9.15 Soba 405, 4. del otroške nadaljevanke TV Beograd. 9.55 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos. 11.15 Pisani svet: Portret Janeza Jermana. 12.25 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž). 13.15 Pisma iz Tv klobuka. 16.00 Video strani. 16.15 Gospodar prstanov, ameriški film. 18.25 Kratki film. 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Utrip. 20.15 Sobotni večer. 21.00 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 14. del avstralske nadaljevanke. 23.00 Ljubezen ni nikoli nema, ameriški film. TV LJUBLJANA 7.50—23.35 Teletekst RTV Ljubljana. 8.20 Živ žav. 9.15 Super stara mama, ponovitev 13. dela angleške otroške serije. 9.50 Morzi-ne: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos 1. teka. 10.25 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 1. teka. 11.30 Domači ansambli — ansambel RŽ. 12.20 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), 13.10 Maribor: Svetovni pokal v alpskem 17.00—22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 11.15 Otroci rocka. 12.20 Dvomi norček, ameriški film. 17.15 Video strani. 17.30 Radovedni Taček: Stol. 17.45 Soba 405, otroška serija TV Beograd, 5. del. 18.15 Potopisi in reportaže. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 J. Krantz: Mistralova hči, 5. del ameriške nadaljevanke. 21.05 Dinar. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Koncert kitarista Tomaža Rajteriča, glasbena oddaja. 17.05-23.15 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 12.10 Otroci rocka. 12.35 V pomladi življenja, ameriški film. 17.20 Video strani. 17.35 Pamet je boljša kot žamet: Jabolčnik. 17.45 EX libris, ponovitev 1. oddaje. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ilija Popovski: Vi ne poznate Martina, komedija TV Sarajevo. 21.20 Osmi dan, oddaja o kulturi. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Video godba. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja: Pred slovenskim kulturnim praznikom, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Svet Romov — Romano vilago, 18.30 - — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 8.45-13.55 in smučanju slalom (ž), TV ZAGREB Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja TV Skopje. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Ansambel Nika Zajca. 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert zagrebške filharmonije. 9.55 SP v smučanju — Zlata lisica, 14.30 Nogomet: Jugoslavija — Italija, 17.05 Tv koledar, 17.15 EP v bobu, 17.45 Tedenski tv spored, 18.30 Teleobjektiv, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Kviz, 21.20 Carrye v postopek (film), 22.50 Dnevnik, 23.05 Nočni program prenos. 14.00 M. Lawrence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 14. dela. 15.00 J. Janicki — A. Mularczyk: Hiša, 11. — zadnji del. 16.35 Igrani film. 18.05 Prisluhnimo tišini. 19.01 Na zvezi. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič, 13. del nadaljevanke TV Beograd. 21.10 Zdravo. 22.40 DP v namiznem tenisu, reportaža z je-senic. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Umetniški večer. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Mostovi. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — danes umetnostno galerijo Maribor. 20.40 Žrebanje lota. 20.45 Svetovno poročilo CNN. 16.35—23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 12.15 Otroci rocka. 12.40 Dečka in vrabčki, japonski film (do 13.55). 16.50 Video strani. 17.05 ZBIS: Rišem sonce. 17.20 L. Suhodolčan: Figo-le-fagole, 2. del predstave SLG Celje. 18.15 Poljudnoznanstvena oddaja. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Nebeška vrata, ameriški film. 22.25 Plesni nokturno: Samota. 22.40 Tv dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet na zaslonu. 20.40 Glasbeni večer, vključitev. 21.30 Poročila. 21.35 Umetniški večer. TV ZAGREB TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV LJUBLJANA 8.45-14.15 in 17.00—23.25 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 12.25 Otroci rocka. 12.50 Krik divjine, kanadski film. 17.30 Pisma iz TV klobuka. 18.15 Slovenski ljudski plesi: Primorska. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 T. Kennedy-Martin: Na robu teme, 3. del angleške nadaljevanke. 22.05 Tv dnevnik 22.20 Jubilejna teveteka. V tej zadnji oddaji o slovenskih ljudskih plesih se končuje serija 23 oddaj, v katerih je tv Ljubljana prikazala, kako smo in kako še plešemo Slovenci ob priložnostih ljudskih običajev in šeg ter domačih opravil. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 21.00 Kvizkoteka, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Nočni program. TV AVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Naprej, 21.35 Veseli adut, 22.20 Šport, 22.45 Umetnine. 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Šport, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Variete, 21.55 Da, minister, 22.20 Glasbena oddaja, 23.20 Munsterjevi. Drugi program 15.00 Pred zimskimi OI, 16.00 Glasbena oddaja, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mogambo (film), 22.20 Šport, 22.40 Pot brez milosti (film), 0.45 Šerif Bat Masterson (film). 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Potopis, 14.00 Moj brat Tom, 14.50 Resna glasba, 15.35 Dok. mozaik, 17.10 Hiša na hribu (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karadžič, 21.05 Kavalkade (film), 22.50 Dnevnik, 23.10 Nočni program 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska in varaždinska 17.30 Otroški in spored, .19.30 20.00 21.20 Paralele kronika, mladinski Dnevnik, (drama), Spoznanja, 22.05 Dnevnik, 22.25 Nočni program, 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mesto kot Alice, 21.05 Politični magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program, 8.30 Tv v šoli, 16.00 Do-1 ber dan, 17.10 Šiška, karlovška in gospiška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dnevnik (film), 21.30 Dnevnik, 21.50 Potopis, 22.22 Nočni program Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17:30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Telekino. 22.30 Poročila. TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdna 21.15 Spektrum. Drugi program 9.00 Matineja, ORF stereokoncert, Športno popoldne. Klub seniorjev, 18.00 hiša, 11.00 13.35 17.15 Dru- Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.40 Počitniški mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po-nedelskov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Vojna za Trojo, 22.45 Don Giovanni Bosco (dok. film). Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.55 Počitniški mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hi- malaja, 21.07 Elijev 21.55 Superfliper, Mali Cezzar (film). Šport. otok, 22.22 23.45 TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Počitniški mladinski Tv v 13.35 spo- red, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Filmski večer: Sissi, usodna leta cesarice, Vojna Ledenih piratov in Petrocelli. 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program TV AVSTRIJA Drugi program 16.00 Program po željah, 16.45 Reši me, kdor more, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Novosti iz filmskega sveta, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Sprava (film), 0.00 Pozor — zeleno (film). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Ponovitve: Play Bach; Revija na ledu. 10.50 Telovadba za invalide. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Spored za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, spored Tamasa Vitrayja. 21.15 Parabola. 21.50 Morilec z dvema obrazoma, angleški TV film za starejše od 16 let. 22.55 TV dnevnik. 8.15 Ponovitve. 9.20 Tretji kanal. 10.05 Za cicibane. 10.25 Prirodoslovec. 10.50 Poklicna posvetovalnica. 11.10 Risanka. 11.35 Plava tura. 14.10 Lajos Boross, primaš že 40 let. 15.50 Modra linija, TV film. 15.45 Barkochba. 16.30 Zooji. 17.25 Metroji sveta. 18.J 5 Način življenja. 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 TV igra. 21.20 Iluzije, kriminalka. 22.50 TV dnevnik. žinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 A Chorus Line (film), 22.15 Kako izgubiti ženo in najti prijateljico (film), 23.45 Šport, 0.10 Chicago 1930. MIAMI VICE Nadaljevanka Miami Vice je bila že pred dvema letoma v ZDA ena najbolj gledanih, zato jo je avstrijska televizija tudi odkupila. Don Johnson je vsekakor dober pevec in seveda tudi igralec, ki lomi ženska srca. Drugi program 16.00 Program po željah, 17.00 Šport, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kabaret, 21.07 Včeraj vojna — danes mir, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2. Drugi program 16.00 Program po željah, 17.00 Šport, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Eichbergeijevi posebni primeri, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Bomba, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Posel z lakoto (dok. film), 23.10 Nočni studio. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.05 Počitniški mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 21.55 Šport, 22.22 Mož za Millie (film), 23.50 Mn Moto in džungelski princ (film). Drugi program 16.00 Program po željah, 17.15 Kelti, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2. ZO ljubljanska banka TV KOPER 14.05 Film: Strah je za. 15.35 Risanke. 16.05 Divja narava — dokumentarna oddaja. 16.35 Telefilm Nov dan v Ednu. 17.35 Mama Vittoria — telenovela. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Koncert iz kulturnega doma »Ivan Cankar«. 22.»0 • Boj za obstanek — dokumentarna oddaja. 23.10 Washington za zaprtimi vrati — telefilm. TV KOPER 9.55: Zlata lisica, veleslalom za ženske v svetovnem pokalu. 12.25: 2. tek veleslaloma za ženske za Zlato lisico. 13.45; Tv novice. 13.50: Sarajevo: evropsko prvenstvo v bobu. 15.05: Ponovitev Zlate, lisice. 16.35; En dan v Ednu. Tv film. 17.35: Mama Vittoria. 19.00: Dokumentarna oddaja. 19.30: Stičišče. 19.45: Mesto danes. 20.00: Zdravnik, serijski film. 22.30: Dan in ura. 22.10: TVD Vsedanes. 22.20: Sedem dni, tedenski zunanjepolitični pregled. 22.40: Zdravnik in pacient, oddaja o medicini. 23.15: Washington za zaprtimi vrati, serijski film. TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 10.40 Matineja, nedeljski magazin. 13.15 Največji show na svetu, ameriški film. 15,45 Mladinski športnik leta. 17.00 Mojstri, klobučar. 17.15 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Pozdrav Kishontu, 2. del zabavnega programa. 20.55 Telešport. 21.40 Mario in čarovnik, TV opera. 22.20 Poročila. Drugi program 16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Ljubosumnost po italijansko (film), 0.10 Colombo. TV MADŽARSKA TV KOPER 10.25: Zlata lisica, I. tek slaloma ženske za svetovni pokal. 10.50: Chamonix, veleslalom moški za svetovni pokal. 12.25: Chamonix, 2. tek. 12.25: Zlata lisica, 2. tek. 13.45: Sarajevo: evropsko prvenstvo v bobu. 15.05: Ponovitev smučanja, drugi teki. 17.30: Film: Sur-cufov veliki rop. 19.20: Iz jugoslovanske dramske zakladnice. 20.30: Film: Kapetan tujske legije. 22.00: Odbojka, italijanska liga A-I. TVMADŽARSKA Ni SPOREDA I TV KOPER 14.00 Tv novice, 14.05 Film: Veliki rop — ponovitev, 16.00 Risanke, 16.35 Divja narava — dokumentarec, 17.00 Nov dan v Ednu — telefilm, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.30 Košarka: Hi-tacchi Venezia:Benetton Treviso, 22.00 Tvd vsedanes, 22.15 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini, 23.00 Dokumentarec. Pomurska banka Murska Sobota 9.05 Šolska TV. 10.05 Ponovitve: Delta; Rafinirani zločinci, TV film. 11.40 Telovadba za invalide. 17.00 100 minut, poljudnoznanstveni klubski popoldan. 18.45 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 5. del nemške serije. 20.50 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.35 Lepi madžarski plesi. 21.40 Čezmorski Madžari, dokumentarni film. 22.30 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Tv novice, 14.05 Film: Nočni strah, režija: H. Reini, igrajo: Eleonora Rossi Drago, Joachim Fuschsberger, 15.50 Risanke, 16.05 Divja narava — dokumentarec, 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm, 17.35 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.30 Košarka: Facar Pescara :Cuki Mestre, 22.00 Tvd vsedanes, 22.15 Film: Faustina, igrajo: Enzo Cerusico, Renzo Montagnani, režija: Luigi Magni. tvmadžarska TV MADŽARSKA 9.05 Enega za drugim, western. 10.25 Zlato, pon. poljudnoznanstvenega filma. 11.10 Studio ’88, ponovitev. 16.45 Dva ribiča, korejski film. 17.50 Varstvo umno prizadetih. 18.00 Rehabilitacijski magazin. 18.20 Za boljši jezik. 18.45 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Naše stoletje, dokumentarna serija. 21.15 Popevke. 22.00 Zdravilne večeri. '22.55 TV dnevnik. 9.05 TV doktor. 9.15 Cao, mami! 9.45 Nepridipravi, TV igra. 17.05 Tretji kanal. 17.50 TV borza. 18.00 Novi reflektor, magazin. 19.05 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Obramba ima besedo, TV igra. 21.00 Resna glasba, Handel: Ri- naldo arija Armida. 21.05 Krajina, magazin na temo varstvo okolja. 21.50 Gostovanje v rojstnem kraju; poje Eszter Kovacs. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER | TV KOPER 14.00 Tv novice, 14.05 Film: Faustina — ponovitev, 16.05 Divja narava — dokumentarec, 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm, 1735 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.30 Film: Vlak, igrajo: Jean Luis Trintignant, Romy Schneider, režija: P. G. Deffer-re, 22.20 Tvd vsedanes, 22.30 Film: Nevami pajkov objem, igrajo: Anthony Franciosa, Michele Mercier, Peter Carsten, režija: Anthony Daeson. 14.00 Tv novice, 14.05 Film: Vlak — ponovitev, 15.50 Risanke, 16.05 Divja narava — dokumentarec, 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm, 17.35 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19,30 Tvd stičišče, '19.45 Mesto danes, 20.00 Zdravniki — telefilm, 2030 Film: Oh, kako lepa vojna, igrajo: Dirk Bogarde, Phillys Calvert, režija: Richard Attem-bourough, 22.40 Tvd vsedanes, 22.50 Film: Melodija podzemlja, igrajo: Jean Gabin, J. Paul Belmondo, režija: H. Vemeuil. VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 17 .Kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 29. jan. do 4. febr. 1988 29. jan. ob 17. uri amer, film POLICIJSKA AKADEMIJA III. del. 29. jan. ob. 19. uri amer. erot. film ŠEHEREZADA 1001 EROTIČNA NOČ (Mladini do 16. leta ne dovoli-mo ogleda filma’). 31. jan. ob 15. in 17. uri amer, film POLICIJSKA AKADEMIJA III. del. 31. jan. ob 19. uri amer. erot. film ŠEHEREZADA 1001 EROTIČNA NOČ. L febr. ob 17. in 19. uri amer, film MODRA LAGUNA. 2. febr. ob 17. uri amer, film MODRA LAGUNA. 2. febr. ob 19. uri amer, pustot film GOON1ES. ODLIČEN FILM IZ PRODUKCIJE STEVENA SPIELBERGA! REŽIJA: RICHARD DONNER! 3. febr. ob 17. in 19. uri amer, pu-stol film GOONIES. 4. febr. ob 11. uri amer, pustol. film GOONIES. POČITNIŠKA MATINEJA! 4. febr. ob 17. uri hongkong. film KO UDARI TEAKWOONDO. 4. febr. ob 19. uri amer, komedija DUH PORNO ZVEZDE. Prodam MOLZNI STROJ ALFA LAVAL, star dve leti, prodam tretjino ceneje od novega. Vida Štuhec, Logarovci 55, p. Križevci. M-18763 TV ISKRA JASNA, čmo-beli, star dve leti, prodam. Telefon: 82 142. M-18762 ZASTAVO 750, vozno, registrirano, ugodno prodam. Krauthaker, Selišči 12, Videm ob Ščavnici. M-18759 REKORD 75 AVTOMATIK, obnovljen, registriran do januarja 1989, prodam. Telefon: 81 156 ali 81 224. IN-18758 RENAULT 18 TLJ, letnik 1984, prodam. Informacije po telefonu: 75 920, po 16. uri,LE-13226 SVINJE ŽA ZAKOL prodam. Kapca 99. LE-13224 VINOGRAD V ČENTIBI pri Lendavi, 700 trsov, na novo nasajeni, s poč. hišico in inventarjem, prodam. Telefon: 069 75 078. LE-13204 OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1978, registriran, prodam. Velika Polana 42 a. LE-13214 TAKOJ! KAKOVOSTNO’ Z GARANCIJO! Ob večletni praksi vam z uvoženimi materiali izoliramo hladilne skrinje. Žlahtič. Zagrebška 54. Ptuj, telefon: (062) 774-806. BOBNE LUXOR z opnami remo-so-und master ter činele zildijan paiste (komplet) prodam. Bobni so na ogled od 16. do 18. ure. Telefon: 75 313. LE-13220 DVA JOGIJA IN PEČ NA PLIN (dva grelnika) prodam. Černelavci, Gorička 74. M-MM NERABLJENO PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE EMO CENTRAL, 15.000 kalorij (možnost kuhanja), in nov betonski mešalnik prodam. Informacije: 73 040, interna 690, dopoldne. M-1790 STANOVANJSKO HIŠO v središču Slovenj Gradca, primemo za malo obrt, prodam. Alojz Verhovnik, Cankarjeva 1, Slovenj Gradec. M-2004 KLAVIR, dobro ohranjen, prodam. Telefon po 17. uri. 71 114. M-2005 POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Rakičan, Cvetkova 60, telefon: 22 427. M-2006 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 2101, rabljeno, ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 70 417. M-2007 DVE TRAJNOŽAREČI PEČI, kuhinjski štedilnik na trda goriva in pralni stroj, malo rabljeno, prodam. Vidonci 129. M-2008 VW K 70, letnik 1972, registriran do avgusta 1988, prodam za 1,000.000 din. Bauman, Murska Sobota, Lendavska 19. M-2009 RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 in smuči s smučarskimi čevlji prodam. Andrejci 47 ali telefon: 48 012. M-2011 RENAULT 4, letnik 1981, prodam. Telefon: 26 650. M-2012 POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Telefon od 14. do 16. ure. 24 671. M-2013 PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Do-kležovje 32. M-2015 STRUŽNICO POBJEDA prodam. Telefon 71 054. M-2016_______ KRAVO, staro pet let, brejo devet mesecev, kontrola A prodam. Žižki 57, p. Črenšovci. M-2018 GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Telefon :46 002. M-2020 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik* Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064, 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino AUTO RECEK, W1NDISCH-MINI-HOF tel.: 9943 3156 2269 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-2021 DVE MLADI KRAVI s teleti prodam. Veščica 55. M-2022 KRAVO s teletom prodam. Lipa 24, telefon: 71 707. M-2024 GOLF, star pet let, prevoženih 65.000 km, prodam. Vajs, Jurij 7, Ro-gašovci, telefon: 78 680. M-2025 KOSILNICO FIGARO, puhalnik EOLA za silažo in 4 okna prodam. Davorin Oswald, Lomanoše 32, Gornja Radgona. M-2026 PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 4t, enoosno, z železnimi poviški, malo rabljeno, prodam, ali zamenjam za ljutomersko, dvoosno, z lesenimi poviški. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, Kuzma. M-2027 GARAŽNA VRATA prodam. Puconci 101. M-2028 KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, prodam. Tešanovci 112, p. Martjanci. M-2029 ŠTEDILNIK GORENJE, malo rabljen, dimna cev na levi strani, prodam za 12 SM. Vaneča 14. M-2031 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW, skoraj novo, prodam. Kovač, Gederovci 1J c. M-2032 VW PASAT 1300, karamboliran, z rezervnimi deli za kleparska dela, prodam. Informacije zvečer: 069 86 015. M-2033 MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 52. M-2034 STISKALNICO ZA GROZDJE, 2001, rabljeno eno sezono, prodam. Informacije po 15. uri: telefon 81 452. M-2036 BARVNI TELEVIZOR ISKRA AZUR, ekran 56, brezhiben, prodam za 380.000 din. Telefon po 17. uri: 23 859. M-2037 ŠKODO prodam. Vera Gjerek, Do-kležovje 175 a, telefon: 71 084. M-2048 PEVSKI OJAČEVALNIK FBT 2001, 120 W, s štirimi zvočniki, prodam. Telefon: 70 093. M-2041 DVOOSNO PRIKOLICO in TRAVNIK NA PETANJCIH, 40 arov, prodam. Tišina 58. M-2042 STARO HIŠO za rušenje, z 8-arsko parcelo v središču mesta Ljutomer, prodam. Prostor je predviden za obrtno dejavnost in stanovanje ali poslovne prostore. Interesenti naj se oglasijo v Vrtni ulici št. 9, v Ljutomeru. M-OP SEDEŽNO GARNITURO prodam. Naslov v upravi lista ali telefon 24 626. M-2043 MOTOR IN MENJALNIK ZA 110 L prodam. Razkrižje 12. In-18012 TAM 125 in ŠASIJO, podaljšano, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Stanko Štuhec, Grabe 15, p. Križevci. IN-18010 MEŠANO VINO (rizling, beli burgundec), 800 I, z analizo, prodam. Telefon do 15. ure: 06975 810. LE-13230 SEJALNICO ZA PŠENICO, starejšo, obračalnik SIP, širina 2,20, pred-setvenik (rau kombi), širina 2,20, in kompletno opremo za štiriredno koruzno sejalnico becker (za umetno gnojilo) prodam. Drago Lejko, Tro-povci, Križna 13. M-2046 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 25 ccm, in nizkotlačni aparat za pranje PUROMAT S 40 prodam. Per-kič, Zenkovci 42. M-2048 ZASTAVO 101 SUPER, letnik 1979, neregistrirano, vozno, prodam. Srednja Bistrica 52. M-2049 SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO prodam. Vukan, Naselje Ljudske pravice 31, telefon: 25 359. M-2050 MOTOR SUZUKI, 250 ccm (za kros), prodam. Telefon: 069 76 825. M-2014 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Flegar, Gradišče 39 a. M-2051 DVOJA GARAŽNA VRATA, skoraj nova, prodam. Telefon: Dušan, 21 760. M-2052 KRAVO, dobro mlekarico, kontrola A, prodam. Mala Polana 62. M-2053 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE in kotno garnituro za kuhinjo ter lestenec prodam. Horvat, Miklošičeva ulica 22. M-2055 PUHALNIK ZA SENO prodam. Petanjci 71. M-2056 NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesni-ce, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121. WARTBURG KARAVAN, letnik 1979, obnovljen, registriran do 31. 10. 1988, prodam. Miholič, Bratonci 145 a, telefon 71 086. M-2054 SOBNO POHIŠTVO s francosko posteljo, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 24 204. M-2059 SENO prodam. Informacije: Puconci 25 a ali Pošta Križevci v Prekmurju. M-2061 BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG, v dobrem stanju, poceni, in pomivalno korito, dvojno, nerjaveče, z elementom, novo, prodam. Telefon: 22 033. M-2062 GRADBENO PARCELO, 7 arov, vodovod, elektrika, zraven asfaltna cesta, in njivo s travnikom, zasajenim s hrastom in črno jelšo, 33 arov in 82 m2, pri železniški postaji v Beltincih prodam najboljšemu ponudniku. Stroške prodaje nosi kupec. Ponudbe na upravo lista pod »PREKMURJE«. M-MM MOPED APN 6, z garancijo, prodam. Aleš Čurman, Murska Sobota, Stara 12. M-1663 HIŠO Z ZEMLJO V SERDICI prodam. Informacije v Gornjih Slavečih 33, p. Kuzma. M-1622 ZASTEKLJENO OKNO, novo (1,40 x 1,80) poceni prodam, rudi Antonič, Kuršinci 15, P. Buškovci, telefon popoldne: 73-331. IN-18738 ŠKODO 120 LS, prevoženih 27.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Ludvik Rudolf, Radoslavci 45 a, po 15. uri. IN-18736 AVTO 126 P, krznen plašč (ruska veverica), motokultivator, gobeline in kitaro prodam. Telefon po 16. uri: (069) 87-381. M-18740 NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nes-nice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. WARTBURG, z rezervnimi deli, prodam. Čepinci 45. M-1951 MOPED TOMOS BT 50 prodam Telefon: 25-409. M-1953 OLTOVO KOSO (zadnja) in MOPED TOMOS 14 M prodam. Kušta-novci 61. M-1954 HIŠNI RAČUNALNIK COMMODORE + 4 z deklaracijo in pralni stroj GORENJE APOLO prodam. Lukač, Bakovci, Ob Muri 30. M-1956 HARMONIKO MELODIJA, 96 ba sno, ugodno prodam. Radenci, Gregorčičeva 28. M-1957 NOV TORO za motokros prodam. Naselje 14. divizije 81, telefon: 26-656. M-1958 KADET B, letnik 1970, prodam. Mirko Horvat, Rožički Vrh 68, p. Videm ob Ščavnici. M-1960 ŠKODO 110 CUPE, neregistrirano, prodam. Geza Vratarič, Cemelavci, Gorička 68. M-1962 ZASTAVO 101 S ugodno prodam. Čepinci 28. M-19633 ASCONA 19 NAPRODAJ. Informacije v soboto in nedeljo. Marija Špi-lak, velika Polana 42. M-1965 FIAT 750 ugodno prodam. Dragica Farkaš, Vučja vas 31, telefon: 87-272. IN-18736 JUGO 45 prodam. Slavko Kolar, Ra-domerščak 60, p. Ljutomer. IN-18734 Življenje je kratko, spomini so večni ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Jožef Šadl iz Vadarec Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za tople besede slovesa ob odprtem grobu ter kolektivu Veletrgovine Potrošnik M. Sobota. Posebna hvala vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali. Vadarci, Radovljica, Kamna Gorica, Ropoča, Gradišče Žalujoči: žena Terezija, sinova Bojan in Jože, hčerki Marjana in Olga z družinama, brata Ferdi in Janez ter drugo sorodstvo PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE ZNAMKE FAS (gus), 25.000 kalorij, brez bojlerja, prodam. Trnje 22. M-1966 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Trnje 63. M-1967 GRADBENO PARCELO v Rakičanu, prodam. Informacije po telefonu: 48-167. M-1968 TRAKTOR IMT 539, s priključki, 600 delovnih ur, prodam. Jože Troha, Kramarovci 25. M-1969 ZAMRZOVALNO SKRINJO ugodno prodam. Telefon popoldne: 87-200. M-1970 SENO IN MEŠANA DRVA prodam. Žižki 62 a. M-1972 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 10. M-1974 KAVČ (raztegljivi), rabljen, prodam. Telefon: 26-084. M-1975 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK s štirimi ploščani, nov (še v embalaži), rjav, prodam ceneje. Murska Sobota, Mladinska 39, telefon: 22-969. M-1970 ZASTAVO 101, karambolirano, ugodno prodam. Telefon popoldne: 81-853. IN-18004 MERCEDES 16-24, lak, prekucnik, z rezervnimi deli, prodam. Telefon: (069) 81-419. IN-18006 BREJO KRAVO, staro deset let, prodam. Katarina Krampač, Kopriva 1, Ljutomer. IN-18007 PREDNJI DEL ŠKOLJKE ZA ZASTAVO 750, nov, prodam. Mirko Ploj, Radenci, Prisojna cesta 6. GR-13750 KROŽNE BRANE prodam. Milan Mlinarič, Spodnji Ivanjci 10. GR-1295 KRAVO, staro osem let prodam. Velika Polana 157 (marof). GR-12954 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, pomivalno korito in kuhinjski element prodam. Križevci 34 a (nad ambulanto). GR-18009 MOPED s petimi prestavami in trosilnik za umetno gnojilo prodam. Pu-ževci 27. M-1977 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 24. M-1979 TELEVIZOR PANORAMA, črno-be-li, prodam za 60.000 din. Naslov v upravi lista. M-1983 MERCEDES 200 D, model 123 (bele barve), odlično ohranjen, garažiran, prodam. Telefon: 48-368. M-1984 FIAT 750, z novimi gumami, ugodno prodam. Marjan Sever, Domanjševci 124. M-1985 KORUZO PRODAM ALI MENJAM ZA DRVA. Renkovci 52 b, p. Turnišče. M-1986 SEDEŽNO GARNITURO (kavč in 2 fotelja) poceni prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 16. M-1987 ZAKONSKO POSTELJO prodam. Telefon zvečer: 24-916. M-1988 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, regal, dva kavča in dva fotelja, prodam. svetec, Čopova 17. M-1989 MOLZNI STROJ, nerabljen, prodam 10 odstotkov ceneje. Predanovci 7. M-1990 POHIŠTVO, GOSPODINJSKI STROJI IN DRUGA RABLJENA OPREMA naprodaj 31. januarja 1988 med 8. in 13. uro v Murski soboti, Mladinska ulica 38. M-1993 TRAKTOR URSUS 355, registriran, dobro ohranjen, prodam. Tamaško, Hodoš št. 22. Informacije po telefonu: (069) 78-417. M-1994 TRAKTOR IMT 542, 700 delovnih ur, prodam ali zamenjam za večjega. Informacije po telefonu: 78-646. M-1995 FIAT 126 P, letnik 1976, registriran do julija, prodam. Horvat, Vanča vas 75 a. M-1948 ŠTEDILNIK EKONOMIK 2 na trda goriva z električno pečico prodam, ja-nez Lazar, Borejci 2, Tišina. M-1996 FIAT 750 z rezervnim motorjem prodam. Naslov v upravi lista. M-1997 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Odranci 11^ M-1998 126 P, letnik 1980, prodam. Rogan Dolnji Slaveči 29. M-2000 DVE VOZNI KRAVI prodam. Gornja Bistrica 159. M-2002 ŠKODO 100 prodam. Andrejci 43. M-2OOO3 USNJENO JOPO, podloženo s krznom, prodam. Telefon: 25-341. M-1926 ŽAGO STIHL prodam. Radovci 14, p. Grad. M-1944 STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE z njivo in sadovnjakom, ob glavni cesti, naprodaj. Vprašati: Lemerje 79. M-1946 Vojaški rok v Gornjem Mi-lanovcu služi dragi sin Nacek Tratnjek iz Lipe. Ob praznovanju goda in skorajšnjem 20. rojstnem dnevu mu želijo vse najboljše, posebno pa zdravja, po odsluženju pa srečno vrnitev med svoje najdražje — ata, mama, brat Andrej, Roman in Daniel pa mu pošiljata 20 poljubčkov. TRAKTOR STEYR 188 A, s koso in jermenico, prodam. Kološa, Stanjevci 102. M-1949 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2201, prodam. Ida Hašaj, Pečarovci 76, p. M-1950 ’ TOMOS 14 TL prodam. Telefon: (069) 82-137 - popoldne. IN-18002 ZASTAVO 101, karambolirano, pro- dam. Čeh, Kamenščak 36, p. Ljutomer. IN-18001 Kupim BREJO KOBILO, staro do 10 let, kupim. Moščanci 55. M-1832 BUKOV LES, suh, kupim. Telefon: 25 341. M-1926 NAKLADALNIK ZA GNOJ PANONIJA, zadnji priklop (lahko pokvarjen), kupim. Martin Brunec, Mostje 85, Lendava. LE-13222 50 DO 100 BAL SLAME KUPIM ALI MENJAM ZA HLEVSKI GNOJ (spomladi). Telefon: 77075. M-1981 GRADBENO PARCELO V MURSKI SOBOTI kupim. Telefon: 24 079. M-2030 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA SEM NA NOVO ODPRLA FRIZERSKI SALON V DOKLEŽOVJU ZA OBISK SE PRIPOROČAM! FRIZERSKI SALON JUDITA, DUKLEŽOVJE 3 c. Zaposlitve MLADO DEKLE, veščo dela v gostišču, zaposlim na Kranjskem, blizu Celja. Hrana in stanovanje v gostilni. Telefon: 061 81 666. M-MM Razno BUČNE PEČKE odkupujemo po 1600 din za kg. Telefon: 062 771 222, popoldne. M-1923 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, da tudi v letu 1988 sprejemam naročila za lična darila OB DNEVU ŽENA: pobarvano keramiko, po želji tudi z napisom. Lepo darilo — ugodna cena. Priporočam se za pravočasno naročilo: Erzsebet Voroš, Dobrovnik 22. LE-13213 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl dolgoletni član našega kolektiva Branko Pušenjak zavarovalni zastopnik za življenjsko zavarovanje v Ljutomeru Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. DELAVCI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST Tiho, mirno ste zaspali, v hipu sem ostal sam. le spomin na vas bo z mano, hvala vam za vse, kar ste mi dali. ZAHVALA V 78. letu starosti me je za vedno zapustila moja zlata mama Ema Vidonja roj. Kolar iz Večeslavec Ob žalostni izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter kolektivu TMP Murska Sobota, g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebno se zahvaljujem vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Večeslavci, 12. januarja 1988 ŽALUJOČI SIN ŠTEFAN PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 043182, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Alojz Hajduk, Bratonci 107. M-1851 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Popravljamo vse vrste zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo in ledenijo. Popravilo opravimo hitro, kakovostno in z garancijo. Bojan Čeh, Biš 55, p. Trnovska vas, telefon: 062 38 885. M-1924 KIOSK (okrepčevalnico) dam v najem. Telefon: 25 341. M-1926 IZGUBLJENO! 5. JANUARJA SEM PRI TRGOVINI DOM TEHNIKE IZGUBIL ZADNJO POLICO ZA JUGO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne. Telefon: 24 189. M-1945_________ ODKOPLJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Antolič, Žerovinci, telefon 062 714 113. Delovni čas od 11. do 16. ure. IN-18003 MATURANTI POZOR! Za glasbo na maturantskih plesih in podobnem se priporoča ANSAMBEL IMPULZ. Informacije: telefon 71 358. M-1941 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred, izdano na OŠ Ša-lovci, za šolsko leto 1966/1967. Emil Balek, Šaiovci 53, p. Šalov-ci. M-1964 POZOR! K sodelovanju vabimo vse osebe za dobro plačano honorarno delo na terenu, in to ob sobotah in nedeljah. Dela so na območju Pomurja, zaželjen lastni prevoz, ni pa pogoj. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Murska Sobota, Naselje Prekmurske brigade 16, vsak dan med 17. in 19. uro. M-1992 NUJNO POTREBUJEM STARO MILIJARDO POSOJILA, za šest mesecev, vrnem dve milijardi. Ponudbe pod: »OBRTNI-CA«. GOSPODINJSKE APARATE VSEH VRST POPRAVLJAM HITRO IN KAKOVOSTNO. Miro Madon, Radenci, Mladinska 8, telefon popoldne: 73 229. M-2044 DRUŠTVO »SAMSKI OPTIMISTI« MARIBOR vabi v svoje vrste samske, razvezane in ovdovele, stare od 25 do 55 let. Redna družabna srečanja s plesom imamo vsako drugo in četrto soboto v mesecu v dvorani DKUD Angel Besednjak, Heroja Zidanška 13, Maribor, z začetkom ob 19. uri. V skladu s pravili društva je potrebno ob prihodu na srečanje svoj stan dokazati z ustreznim uradnim dokumentom in vplačati letno članarino. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu (062) 31 891, vsako drugo in četrto soboto v mesecu, od 17. do 19. ure. VABLJENI! IŠČEM akt model tudi začetnico, velikost konfekcije do št. 36. Kramer, Holcerjeva 36 62204 Miklavž. STRAN 18 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 Eno leto v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. V SPOMIN 26. januarja bo minilo žalostno leto, odkar smo izgubili dobro ženo, mamo, staro mamo in babico Marijo Vlaj iz Pred a novec Hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite pri njenem grobu in prižigate sveče. ŽALUJOČI: vsi, ki smo te imeli radi Ko sem še živela, sem vas vse ljubila, sedaj, ko me več ni, ljubite me s spominom vsi. V SPOMIN 22. januarja je minilo leto dni, ko nas je zapustila naša draga mati, babica in prababica Verona Kumin roj. Kreft iz Satahovec Nikoli ne boste pozabljeni, dokler bomo živeli mi, boste v naših srcih živeli tudi vi. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče. VSI VAŠI V SPOMIN 27. januarja je minilo leto žalosti, odkar ni več med nami naše drage hčerke in sestre Marije Durič iz Martjanec 52 Tako rada bi še živela, a usoda je bila močnejša od življenja in upanje je bilo zaman. Čeprav je nehalo biti tvoje zlato srce in je za vedno ugasnil tvoj pogled, so ostali le lepi spomini nate, draga Marija. Obljubljamo ti, da boš živela z nami, dokler bomo živeli mi. ŽALUJOČI: mama, sestri Anica in Kristina ter brata Martin in Jožek z družinami ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Prelog roj. Slavič iz Banovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom in vsem drugim, ki so nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu, cerkvenim pevkam in moškemu pevskemu zboru Društva upokojencev Ljutomer. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN 24. januarja je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric Janez Kološa iz Gorice Hvala vsem, ki se ga še spominjate ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. V SPOMIN 18. januarja je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dragi mož, oče in stari oče Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. Ljubil žar te bo pomladi, ki nad mano bo sijal. ZAHVALA V žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, da je v 64. letu starosti po kratki in težki bolezni tiho, mirno in brez slovesa zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Maroša iz Črenšovec 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku ZB, sodelavcem Beltinke in zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka v Rakičanu in Mariboru. Črenšovci, 12. 1. 1988 ŽALUJOČI: žena Marta, sin Franc z družino, hčerka Terezija z družino in drugo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal... ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti, ko nas je v 43. letu starosti za ved- no zapustil dragi mož, oče, brat in stric Alojz Bakan iz Bakovec n zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Iskrena hvala župniku in pevcem za pogrebni obred ter predstavnici KS za poslovilne besede. Hvala tudi sodelavkam kolektiva ozda Mura. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerke Slavica, Sonja in Anita, sestra Ma rija, bratje Franc, Janez in Anton ter nečaki in nečakinje z družinami Leopold Bagari iz Bakovec Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu! VSI, KI SMO TE IMELI RADI Tu na moji desni strani si počivala še lani, ni besede, ni koraka, prazno belo vzglavje čaka. N SPOMIN 23. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Marija Maučec iz Gančan Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja. bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 8. januarja nas je v 67. letu starosti zapustila draga mama in babica Ana Dominko iz Sr. Bistrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, Mercator Univerzalu Lendava in Planiki, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni’ zadnji poti, ji darovali vence in šopke cvetja, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem iz Bistrice za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala. ŽALUJOČE HČERKE Z DRUŽINAMI Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Karel Sadi od Jurija Tiho in skromno, kot si živel, si nVsolze ne bolečine, le mir, večni mir. N Iskreno in globoko se vence in šop- trenutkih stali ob strani, izrekli s„ ^/emili na njegovi zadnji ke ter ga v tako velikem številu P°SP^ in znan- poti. Posebna hvala sorodhn'kbre/peVce odpete žalostm-cem, g. župniku za pogrebni obre , p ganljive besede Žalujoči: žena Angela, možem Tonetom. bral VSI NJENI Ko si zadnjič stisnil nam roko, še slutili nismo, da je to slovo. ZAHVALA V 80. letu starosti je prenehalo biti bolno srce našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Štefana Kovača od Grada Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji pUti. Posebna hvala g. župniku za tako lepi pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Alojzu Ficku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Marjeta, hčerki Marija in Elza, sinovi Franci, Štefan, Andrej, Tone in Vlado z družinami ter drugo sorodstvo Noč zimska te je vzela, tiho si odšel od nas, pa čeprav v hladnem grobu spiš, med nami živ si, kot si bil, saj vso dobroto in ljubezen si za nas izlil. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 74. letih starosti zapustil nenadomestljivi dragi mož, očka, dedek, brat in sorodnik Štefan Janič trgovski poslovodja v pokoju iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu in tihemu domu. Prisrčna hvala govorniku KS za ganljive besede, godbi na pihala, pevskemu zboru Rogašovci, gasilskemu društvu, duhovniku in pevcem za odpete žalostinke in sodelavcem Blagovnice — samopostrežnice. Hvala vsem, ki ste nam v dnevih žalosti kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI: žena Ema, hčerki Marija in Emica z družinama, brat Vili in Karel z družinama ter drugo sorodstvo STRAN 19 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 v besedi in sliki Poleg močvirske loga rice in sibirske perunike je med travniškimi rastlinami v Pomurju ogrožena tudi ozkolistna narcisa (narcissus steliaris). Po odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst sodi med zaščitene, kar pomeni, da jo je prepovedano uničevati, prenašati z naravnih rastišč, prodajati, izvažati ali odnašati v tujino. Najdemo jo zlasti na območju Veržeja in Cankove. (Tokrat izjemoma na zadnji, sicer pa do pomladi na eni od sredinskih strani!) Življenje z žogo V spomladanskem in jesenskem obdobju, ko se vrste nogometna tekmovanja, so mnogi v naših vaseh, pa ne le mladi, navijaško navdahnjeni, kajti ni jim vseeno, kako bo igral njihov nogometni klub. Praviloma navijajo za domače moštvo, so pa seveda tudi izjeme, ki jim je ljubše, če tekmo dobi oziroma se na lestvici uvrsti na višje mesto kak drug klub. Posledica takega »izdajstva« je ponavadi neizpolnjeno pričakovanje v prejšnji tekmovalni sezoni. Nogometni klub imajo tudi v Dobrovniku. Ustanovili so ga kmalu po osvoboditvi. Je med najstarejšimi v lendavski občini. Sicer pa, kot nam je ondan pripovedoval 53-letni Florijan Zem-lič, tačas predsednik kluba, so se Florjan Zemlič iz Dobrovnika že več desetletij živi za žogo. Foto: Š. S. dobrovniški mladinci z žogo srečali že v daljnih tridesetih letih (1930. leta). Dotlej še niso vedeli za nogometno žogo, saj so bili mladi zaposleni z drugimi igrami. Ena izmed njih je bilo »pota-kanje« po ulici; od okroglega hloda (ponavadi jelše) so odrezali kake tri centimetre debel »po-tač« (kolešček) in ga po ulici poganjali z enega do drugega konca. Premik (gor ali dol) igralnega polja je bil odvisen od igralcev: napadalcev in obrambe, ki pa so si vloge nenehno izmenjevali. Sicer pa se boste starejši hitro spomnili, kako je to šlo. Saj res, dobri stari časi! Tedaj, ponavadi je igra potekala ob sobotah, pa so bile po naših vaških ulicah tudi očiščevalne akcije, ki bi jih bilo dobro znova »uvrstiti« na konec tedna. Bolje, da je metla v rokah en dan kot pa noben! »V Dobrovnik je nogometno žogo prinesla družina učitelja Benčika, ki je prišel iz Kranja. Tudi sam sem se navdušil za to usnjeno kroglo. »Uradno« pa sem začel brcati žogo pri Poletu v Mariboru in pozneje v Kamniku, kjer sem se (iz)učil za strojnega ključavničarja. Tudi pri vojakih v Kninu sem bil v nogometni ekipi. Potem ko sem se vrnil v Dobrovnik, sem seveda igral za ta klub. V glavnem kot napadalec. Žogo sem brcal do 35 let, odtlej pa sem le še nogometni funkcionar, med drugim, pa tudi zdaj, kot predsednik kluba,« nam je povedal Florjan Zemlič, ki ima zdaj, ko je v pokoju, dovolj časa, da pomaga svojemu klubu. Pripoveduje: »Več let sem delal v lendavskem Primatu, leta 1969 pa sem se zaposlil pri zasebniku v Avstriji, kjer sem delal do 1983. leta, ko so me invalidsko upokojili. Seveda pa ni bilo konca tedna, da se ne bi vrnil domov in šel na tekmo ter bodril naših nogometašev. V Pomurju nisem bil edini, ki je prevozil tisoče kilometrov, samo da bi neposredno spremljal dogajanje na domačem in tujih igriščih, ko je igral moj klub. Nogomet je šport, ki ima v vseh naših vaseh množico pristašev. V Dobrovniku, na primer, pride na igrišče po 250 ljudi. Tudi starejših ! Nekoč so ob nedeljah hodili po poljih gledat, kako je z rastjo oziroma zrelostjo pridelkov, zdaj pa tudi kmetje pridejo na tekmo.« Tedaj, ko je Florjan Zemlič še igral, je bilo dovolj nogometašev. Tudi zdaj jih ne manjka, saj so vsi domačini. 23 jih je! Težav z dresi nimajo, saj domači obrtniki, nazadnje dobrovniški avtomehanik, radi sežejo v mošnjo. Tako je pomagala na začetku ustanovitve kluba tudi vaška šivilja, ki je nogometašem brezplačno sešila oblačila. Zdaj imajo na igrišču tudi ustrezne sanitarne prostore, igrišče pa bodo spomladi razširili. Dobrovniški klub, ki je jesenski prvak v pomurski nogometni ligi, se bo boril tudi v prihodnjih mesecih, saj tega naslova noče izgubiti. Od Florjana Zemliča smo hoteli kaj več zvedeti o njegovem delu v tujini, vendar se je znova in znova vračal k nogometnemu klubu. Pa "Vendar! Delal je v Gradcu, kjer je popravljal mlinske stroje. Rekel je, da ga je imel šef rad, med drugim tudi zato, ker je z veseljem delal nadure. Da pa je bila sreča ker ob sobotah in nedeljah ni bilo treba delati, zato je lahko šel domov — na tekmo seveda! Domačim nogometašem ni pomagal le strokovno, ampak občasno tudi gmotno. Drugače pa se dobrovniški nogometaši v glavnem sami vzdržujejo z vstopnino in prodajo pijače, nekaj malega pa primakne krajevna skupnost. Naš sogovornik zdaj, ko je stalno doma in mu ni treba na delo, živi samo za svoj klub. Njegove in tudi moštvene ambicije so velike: priti v drugo republiško ligo v vzhodno skupino. To pa niso mačje solze. Š. Sobočan VERŽEJ Ohranili bodo travnik narcis Turistično olepševalno društvo iz Veržeja je minuli konec tedna ocenilo svoje enoletno delo. Bili so aktivni, saj njihova osrednja prireditev Mesec narcis postaja vedno bogatejša in prikaže celostno podobo krajevne skupnosti oz. območja, na katerem deluje. V tekmovanju za najlepši turistični kraj so v kategoriji prehodni turistični kraji zasedli zelo visoko mesto, kar je spodbuda za naprej. Tudi njihovi podmladkarji so se aktivno vključili v delo. Komisija za ocenjevanje urejenosti bivalnega okolja je imela veliko dela, kljub temu pa so uspeli oceniti urejenost domačij. Kar trinajstim so podelili priznanja, za lepo urejene lokale pa so podelili tudi dve pohvali. Najlepši kraj ostaja še vedno Veržej, drugi so Banovci, tretji Šalinci. Ta komisija je s filmsko kamero dokumentirala tudi tako imenovane črne točke, ki jih bodo v letošnjem letu skušali odpraviti in tako olepšati podobo krajevne skupnosti. To pa je že ena od prvih nalog, ki so si jih zadali na letni konferenci. Skušali bodo poiskati tudi travnik z narcisami in ga ohraniti, saj je narcisa njihov simbol. Tudi mladi člani bodo dobili več podpore, v letošnjem letu pa se bodo udeležili prvega turističnega tabora, ki bo v Banovcih, organizira pa ga Občinska turistična zveza Ljutomer. Ti mladi člani bodo izdelovali tudi nov spominek — vrečo za moko (ža-kel za melo), ki ga bodo prodajali v Babičevem mlinu, enem redkih, ohranjenih na reki Muri. Na koncu so izvolili tudi 9-članski upravni odbor, ki si bo skupaj s KK SZDL izbral novega predsednika. D. L. MURSKA SOBOTA Denar kroji usodo številnih načrtov V šestih krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota so se lotili obsežnih priprav na izvedbo programa naložb v letu 1988. V ta namen so tudi sklicali sejo predsednikov svetov in skupščin krajevnih skupnosti ter krajevnih konferenc Socialistične zveze. Kot se je pokazalo tudi tokrat, je želja veliko, toda pomanjkanje denarja bo krojilo usodo dobro zamišljenih načrtov. Največja letošnja naložba je gotovo večnamenska telovadnica pri Osnovni šoli Edvard Kardelj, ki še ni dokončno urejena, delež obveznosti mestnih krajevnih skupnosti, opredeljenih v krajevnem samoprispevku, pa je sto milijonov dinarjev in povrhu še obresti. Letos načrtujejo tudi gradnjo prizidka k Osnovni šoli Karel De-stovnik-Kajuh, sofinanciranje mestnih krajevnih skupnosti za izolacijo temeljev gradu oziroma grajske dvorane pa znaša 40 milijonov dinarjev. V ŽITKOVCIH SO MLADI SPET AKTIVNI Ustanovili so kulturno društvo Žitkovci so vas, za katero je dolgo veljalo, da slovijo po mrtvilu na vseh področjih. Vendar pa so bili vaščani vedno za napredek, na vseh dosedanjih volitvah so svoje glasove oddali med prvimi v občini. Položaj vasi pa je bil naklonjen temu, da so vas razglasili za »mrtvo«, saj Žitkovci ležijo med glavno cesto in državno mejo, torej vstran od vsakodnevnega vrveža in radovednih pogledov ljudi. Mladi v vasi so konec lanskega leta sklenili da ponovno oživijo nekatere aktivnosti, po katerih so nekoč Žitkovčani sloveli v občini. Kaj bi bilo bolj prikladno kot ustanovitev kulturnega društva, so dejali in ga ustanovili. Vanj so vključili vse mlade, pa tudi starejše kmečke ženske rade sodelujejo. Imajo že folklorno skupino in mešani pevski zbor, ta dva se bosta prvič predstavila občanom ob letošnjem slovenskem in madžarskem kulturnem prazniku. Pri delu folklorne skupine jim pomagajo tudi že uveljavljeni plesalci iz Lendave, v prihodnje pa bi radi med seboj videli koreografa iz Madžarske, ki bi jih naučil več narodnih plesov. V letošnjem letu bodo uredili tudi vaški dom, da bo primernejši za kulturne aktivnosti. Da bi kulturno življenje še bolj popestrili, bodo k sodelovanju povabili tudi graničarje iz sosednje karavle, ter bližnja kulturna društva. Upajo, da bo novo ustanovljeno kulturno društvo dobro delalo. Jani D. V okviru poklicne gasilske enote Ine Nafte Lendava leta od lanskega deluje tudi posebna enota za odstranjevanje nevarnih in strupenih snovi, ki jih po naših cestah prevažajo avtomobili s cisternami. Da bi se izognili ekološkim nesrečam, so se v Ini Nafti, kjer predelujejo največ nevarnih snovi, lani odločili najsodobneje opremiti posebno ekipo, ki naj bi bila sposobna kjer bi prišlo ob izlitju iz cistern posredovati povsod v Pomurju. Ker se po naših cestah prevaža čedalje več nevarnih in strupenih snovi, je bila ta odločitev Ine Nafte na mestu. ___* Jani D. DRVA PO KLAFTRAH Čeprav se je družbeni sektor gozdarstva tudi na območju Pomurja močno razširil, je ljudem v nekaterih krajih uspelo ohraniti tako imenovane urbarne gozdove. Gre za svojevrstno obliko solastnine. V katastrski občini Dobrovnik imajo 200 hektarjev takega gozda (mešane vrste dreves). Solastniki, ki jih je čez 400, imajo različno velike deleže (posledica dedovanja) in na podlagi njih so tudi upravičeni do določene količine lesa. Z gozdom sicer gospodari gozdno gospodarstvo iz Murske Sobote. To je tudi ugotovilo lanski prirastek, ki znaša 700 kubičnih metrov oziroma 2 tisoč dreves. Te dni je dobrovniški ur-barni odbor, ki deluje v okviru krajevne skupnosti, brez večjih težav določil, koliko lesa pripada posameznemu članu urbarne skupnosti, pač odvisno od deleža. To pa so storili tako, da so za posameznega upravičenca »kompletirali« prostorninske centimetre (morda tudi metre) posameznih dreves. Pri tem so tudi stremeli, da je upravičenec dobil svoja drevesa čimbolj skupaj. Debla so bila oštevilčena, sicer pa »razmetana« po celem gozdu. Glede na to, da so upravičenci do lesa iz urbarnega gozda dobili v povprečju 1,75 kubičnega metra lesa oziroma drv in da so za to morali plačati, čeprav le desetino normalne cene lesa, je ta oblika združevanja pomembna; manj zaradi koristi, bolj zavoljo negovanja tradicije. Pa tudi zavoljo tega, ker se solastniki dobro razumejo. Pa ja ne zato, ker so njihovi deleži zapisani v urbarju v klaftrah? Sobočan Velike pa so tudi potrebe po asfaltiranju mestnih ulic ter ureditvi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v Murski Soboti. Največkrat omenjajo pločnike in robnike v ulici Štefana Kovača, ureditev pločnikov do konca Cankarjeve ulice, zgornjo asfaltno prevleko na južni strani Mladinske in kompletno komunalno opremljenost slepega odseka Gregorčičeve ulice. O tem in drugem se bodo še dogovorili, nekaj drugih del pa je že zajetih v programih cestne in komunalne skupnosti ter seveda v referendumskem. S krajevnim samoprispevkom naj bi letos v Murski Soboti zbrali čez 335 milijonov dinarjev, delež komunalne skupnosti je 295 milijonov dinarjev, medtem ko bi iz dohodka delovnih organizacij zagotovili okrog 52 milijonov dinarjev. M. Jerše KAJ JE VZROK ZA NEAKTIVNOST MLADIH V DOLINI? Mladi zahtevajo svoj prostor Prav neverjetno se sliši, da v zadnjih nekaj letih v Dolini mladina ni aktivna. Znano je bilo namreč, da so v Dolini imeli vsa leta po vojni dobre možnosti za delo vseh družbenih organizacij in daje bila aktivnost vselej dobra, včasih pa so bili tudi med najboljšimi v občini. Dolina je bila namreč tik po vojni skupaj s Petišovci zibelka naftne industrije Jugoslavije, tu so se rodili in delali prvi naftni vrtalci pri nas, nekateri so že v pokoju, drugi pa raztreseni po svetu in delajo za druge firme. Iz Doline je bilo in je še veliko ljudi zaposlenih v lendavskih delovnih organizacijah. Mladi so si našli mesto za stroji, zemljo, predvsem vinograde, pa obdelujejo starejši. Vas leži tik ob meji, vendar pa to ne more biti vzrok za vsesplošno neaktivnost. Mladi v vasi so nekajkrat skušali dobiti svoj prostor v stari šoli, ki je predelana v vaški dom, vendar doslej prostora niso dobili. Konec lanskega leta so ponovno zahtevali, naj jim krajevna skupnost da prostor, da si bodo lahko organizirali aktivnosti, to pa bi pomenilo ponovno oživitev kulturne in športne aktivnosti v vasi. Kulturno društvo, ki je v tem kraju nekoč delalo, naj bi letos spet priklicali k življenju, saj so to željo izrazile tudi vaške ženske na proslavi, ki so jo pripravili ob novem letu. V vodstvu krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL je nekaj novih mladih članov, ki bodo skušali ugoditi mladim, saj se zavedajo, da takšno mrtvilo v vasi nikamor ne vodi in da si kmečki ljudje želijo predvsem kulturnega razvedrila, pa čeprav ga ponuja domače društvo. Letošnji kulturni praznik bodo že pripravili mladi, upajo, da ne bo zadnji. janj d.. Čentiba in Csbmbder V krajevni konferenci SZDL in krajevni skupnosti Centiba so sprejeli letošnji program obmejnega sodelovanja, ki je doslej najbolj pester. Kulturno društvo iz Centibe je sicer že v minulih letih uspešno sodelovalo z nekaterimi kulturnimi .društvi onstran meje, vendar je bilo to v dogovoru z Zvezo kulturnih organizacij Lendava. V letošnjem letu se bodo omejili v glavnem na sodelovanje s krajem Csomeder na Madžarskem, s katerim so lani navezali tesnejše stike. Sodelovanje se bo poleg kulturnega društva razširilo tudi na gasilce, športnike in družbenopolitične organizacije. V letošnjem letu bo pevski zbor iz Cso-moderja obiskal Centibo in nastopil na proslavi kulturnega in krajevnega praznika, čentibski gasilci bodo maja obiskali gasilce v Csomoderju, tamkajšnji gasilci pa bodo obiskali Centibo že aprila, ko bodo imeli gasilci občni zbor. Za letos je predvidena še nogometna tekma med obema vasema. Letos naj bi se večkrat srečali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Takšno sodelovanje je po mnenju vodstva krajevne konference SZDL Centiba boljše, ker bodo zagotovili večjo kakovost, v prihodnosti pa bo to "sodelovanje razširjeno še na druga področja, pot k pobratenju obeh vasi. Jani D. PORABSKI POŠTAR Poštarji so ljudje, ki jih novinarji večkrat povprašamo o tem in onem; najčešče seveda za pot, ki vodi do domačij, ki jih nameravamo obiskati. Tako je bilo tudi te dni v Porabju na Madžarskem. Ogovorili smo pismonošo Antona Merklija in bili prijetno presenečeni, ko nam je slovensko povedal ne le za smer, kamor smo bili na-^menjeni, ampak smo zvedeli tudi nekaj o njegovem delu. »Poštar sem že tri leta. Pravzaprav opravljam dvoje del: 6 ur sem raznašalec pošte, 2 uri dnevno pa delam v skladišču zadruge. Plača pa je bolj slaba: 3500 forintov mesečno.« — Ali radi raznašate pošto? »Rad, posebno poleti, saj imamo na območju vasi Verica in Rit-karovci vse ceste asfaltirane. Kljub temu pa se ne morem pripeljati do vsake domačije, kajti nekatere so na višjih pobočjih, kamor jo je treba mahniti peš.« — Imate dosti pošiljk? »Kar precej, še zlasti pa pred božičem in novim letom, ko raznašam čestitke. Pa tudi v prvih dneh vsakega meseca je dosti dela, kajti tedaj »pridejo« kmečke podpore in penzije. Ostareli občani dobivajo od države od 600 do 1200 forintov podpore. V Verici in Ritka-rovcih imamo tudi 2 naročnika Vestnika in Narodnih novin, ki jih izdaja Demokratična zveza južnih Slovanov. Precej pa je tudi madžarskega tiska.« Antonu Merkliju se je mudilo, kajti potem, ko bo raznosil pošto, bo šel še za uro, dve v zadružno skladišče. Predem smo si znova segli v roke, smo mu zaželeli vse lepo v novem letu in višjo plačo. S. Sobočan naši kraji in ljudje | Običajno so mlini in oljarne združeni. Tam, kjer meljejo moko, delajo tudi bučno olje in sezona je prav v zimskih mesecih. Seveda so I priprave za eno in drugo povsem drugačne, v odkrivanju starih oljarn, pa smo odkrili Rižnarjevo v Stročji vasi. Trenutno je še zaprašena in spravljena v kot, na pomlad pa bo začela služiti svojemu namenu. Oljarna namreč, v Kateri starinske stroje odprašijo zato, da naredijo nekaj bučnega olja zase in za svoje sosede. Najbližja na Item območju pa je tista v nekdanjem Ribičevem mlinu, kjer so zdaj Ljutomerčan-Slovin, tozd Močna krmila, obrat mlin in oljarna Ce-zanjevci. Obiskali smo oba mlina in oljarni. IRižnarjeva domačija z mlinom in ročno oljarno je bila nekopč v Pristavi, zdaj sodi pod Stročjo vas, njen gospodar IIvo Rižnar pa je prav zgovoren sobesednik; ilustrativen z originalnimi nazivi v pristnem prleškem narečju. Kot vsi mlinarji Ije tudi on bel in stisk roke je nekaj moke prenesel, pa tudi dobre volje in pripravljenosti za delo, ki jo izraža. Čeprav je Ibil v mlinu hrup pri mletju oziroma čiščenju zrnja, se je vseeno dalo sporazumeti. O tem, kako je glavna sezona mletja sicer med žetvijo in novim le-I torn, vseeno pa letos ljudje vo-I zijo v mlin tudi zdaj v januarju, P ker je zima mila. Meljejo pa v mlinu v glavnem pšenico. ISvojčas ga je poganjala voda, zdaj pa elektrika in je gre mesečno za pogon mlina štiri-Isto do petsto kilovatnih ur. Seveda je odvisno od zrnja. Če je bolj suho, je bolje, pri vlažnem pa je potrebno več energije in Itudi kakovost potem ni najboljša. Vlaga pa je potrebna za suha in prašna grla. »Prah je treba poplakniti s I špricarjem, kadar je čas, pa vržemo tudi karte,« je povedal mlinar, očitno veseljak, ki mu je kljub napornemu delu uspe-I lo ohraniti humor. V oljarni, kadar delajo, delajo na kamen in na način iz starih časov. Kako, je Ivo Rižnar nazorno opisal v narečju: »Za delo sta potrebni dve ponvi, kotlenka, štiri kuhače, štiri žen- Krajevna skupnost Bodonci VELIKO ČERI MALIH LJUDI Čez tisoč prebivalcev, vasi Bodonci in Vadarci, trgovin, skladišče KZ Panonke, podružnična šola z vzgojnovarstveno ustanovo, pošta, kmetijstvo, slabe ceste, le 132 zaposlenih (od tega 35 v tujini), romski zaselek v Vadarcih s 110 Romi. Takšna je na kratko osebna izkaznica manj razvite goričke krajevne skupnosti Bodonci. Prebivalstvo se stara, njih število upada — značilnosti, ki jih je zaslediti v večini naselij nerazvitega Goričkega. Posebej tam, kjer so brez lastnih industrijskih obratov. V Bodoncih je tako. Pa vendar mali ljudje ne obupujejo. V vsakdanjem življenju sicer zadevajo ob vrsto bolj ali manj ostrih čeri, pa se jih zategadelj še ni polastilo malodušje. Njihove misli so uprte naprej, posebej pa si želijo zajeziti odhajanje mladih. Dejstvo, da od leta 1961 upada število prebivalcev, tudi soboški Potrošnik navaja na sklep, da na-tem območju kakšnih novih naložb ne načrtuje. Kvečjemu obnovo obstoječih trgovin. Kot smo že zapisali, imajo v KS Bodonci dve, ena je celo samopostrežna — vendar pa vaščane skrbi, da je ne bi izgubili, saj gre za zasebne prostore, ki jih je naielo soboško trgovsko podjetje. Kot zagotavljajo, se za zdaj tovrstnih zapletov ni bati. Slovesnost V Slovenskem športnem in kulturnem klubu Triglav v Grad-ču so v decembru pripravili večjo kulturno prireditev, ki jo je neposredno (v okviru oddaje Slovencem po svetu) prenašal radio Ljubljana. Na slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi predstavnika konzulata SFRJ v Gradcu — generalni konzul Vladimir Rajh in vicekonzul Jože Ciraj — so predstavili delo društva (zlasti ne manjka uspehov na športnem področju), poskrbeli pa so tudi za zabavni del. Na slovesnosti so predsedniku kluba Ignacu Jante-Iju in blagajničarki Štefki Recek izročili odličji svobode s srebrnim listom, ki ju je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, saj klub Triglav prireja tudi številne kulturne prireditve. Mednje sodi tudi decembrska slovesnost — prihod dedka Mra- MLINA IN OLJARNI Mlinar Ivo Rižnar iz Stročje vasi rad opravlja svoje delo in tako nadaljuje družinsko tradicijo. Mlinar je bil namreč tudi njegov oče, in ker zdaj pri hiši ni sina, upa, da bo mlin prevzel kateri od zetov, saj ima dve hčeri. Foto: Marjan Kolenko Goričko ne bi bilo Goričko, če bi se tjakaj vozili po urejenih cestah. To staro zgodbo je mogoče slišati tudi v krajevni skupnosti, o kateri teče beseda. Dodatne značilnosti pa so, da prihaja do neskladja že med samimi krajani — kajti Vadarci so še vedno brez krpice asfalta, medtem ko je središče — Bodonci — v tem pogledu vendarle bolj napredovalo. Ce ne bi bilo dobre volje in pripravljenosti, da z lastnim delom in denarjem vlagajo v obnovo vaških cest, bi bil odstotek polomljenih delov na vozilih še bistveno večji kot je zdaj. Sicer pa kaj optimističnega ni mogoče napovedovati vsaj tja do leta 1990, ker enostavno ni denarja, malhe so prazne. Izjema je cesta Šalamenci—Bodonci, ki jo bodo po vsej verjetnosti asfaltirali še letos. Med negotovostjo in prihodnostjo Ob tem, ko opozarjajo na številne težave, s katerimi se srečujejo v obeh krajih, se vedno znova vračajo k problemom v kmetijstvu. S tem se ukvarja še vedno velika večina krajanov, zato prihajajo vse težave toliko bolj do izraza. Zaradi cenovnih nesorazmerij je postalo kmetovanje dohodkovno vse manj zanimivo, po drugi strani pa različne dajatve in ob- v Gradcu za, ki je obdaroval male zdomč-ke, sicer pa pridne učence slovenskega dopolnilnega izobraževanja v Gradcu č c Letos je dedek Mraz obdaroval tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka v Gradcu. ske, da z njimi rajsajo, dva morata goniti vreteno gor in dol, eden pa skrbeti za nasteljo, metati sire ven in prestrezati olje; v mlinu pa se je potem semlelo in mesilo, vendar je to že strojno šlo.« V Cezanjevcih, kjer so sicer ohranili starinski način pridobivanja olja, je v državnem obratu že nekoliko izpopolnjena predelava bučnic. Te najprej zluščijo, potem jih zmeljejo, zmešajo, spražijo, in ko jih stisnejo, priteče olje. Siri, ki ostajajo, so prav okusni, upora- veznosti vse bolj obremenjujejo dohodek posameznih kmetij. Posebej opozarjajo na problematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj predvsem manjše kmetije z več družinskimi člani ne zmorejo prispevkov za to zavarovanje. Zato tudi ne čudi, da ostajajo nekateri zunaj zavarovanja, mnogi pa se odločajo za nižje zavarovalne razrede. Čeprav novi zakon o pokojninskem in invalid Bodonci je bilo prvo v vrsti . . . skem zavarovanju velja že nekaj let, pa kmete še posebej moti, da nekatera določila zakona še niso do konca razčiščena in jih v Sloveniji tudi ne rešujejo enotno. Največ pripomb imajo na račun priznavanja pokojninske dobe za čas prebit v starostnem zavarovanju kmetov, saj nekaterim te dobe ne priznavajo, pa čeprav so ves čas bili in delali na kmetiji. Zahtevki in pritožbe romajo tako z enega mesta na drugo, kmetje pa ostajajo v negotovosti. Negotov položaj v kmetijstvu pa j& tudi razlog, da je veliko mladih odšlo s kmetij, k sreči pa zaenkrat še vztrajajo tisti, ki so ostali. Zavedajo se, da le z intenzivnim kmetovanjem lahko dosegajo boljše rezultate, zato niso nedovzetni za vse novosti, ki lahko prispevajo k temu. Z veliko vnemo so se lotili melioracijskih del na tem območju, žal pa zdaj ugotavljajo, da niso potekala tako, kot so pričakovali. Sodelovanje med melioracijskim odborom in izvajalcem del ni bilo najboljše, nekaterih del pa niso opravili tudi bljajo se za krmila, veseli pa so jih tudi ribiči za vabo. Olje je tudi naprodaj, cene pa kar ugodne. Tako je liter bučnega olja po 4500 dinarjev, belo olje je po 2700 din, mešano, pol enega in pol drugega, po 3600, repično olje pa je po 1600 di- V dKtftu je vseh zaposlenih osem, vodja je Franc Zadravec, čistilka Danica Dokl, pogovarjali pa smo se s štirimi delavci. Stanislav Kolar je povedal, da je delovni čas med šesto in štirinajsto uro, v oljarni predelujejo vse oljarice, v mlinu pa meljejo vse vrste žitaric. Trenutno je mlin v remontu, ker so »valeki« na brušenju v Murski Soboti, zato pa je več dela v oljarni. Tam sta Franc Makoter in Anton Magdič tista, ki se spoznata na vse faze procesa pridobivanja olja, kadar so sodi polni, pa prekineta za nekaj dni z delom in pomagata pri drugih opravilih. Tudi Matjaž Gregorčič, ki se vozi na delo s Kamenščaka, poprime za kar je treba. Zaloge so kmečke, olje, ki ostane od merice, oziroma presežek pa prodajajo vse leto. Na vprašanje, kakšna je . bistvena razlika med starim in | novejšim postopkom pridobivanja olja, smo zvedeli, da razlika je, in to v strojni opremi, ki vpliva na postopek, vendar v nekdanjem Ribičevem mlinu ohranjajo tradicijo. »Kakor je bilo, tako je ostalo, popravljal I ni nihče in spreminjal, sami I vzdržujemo, kar je treba, kvari | se vse, vendar gre delo vseeno naprej.« O tem, ali je ohranja- . nje tradicije v tem primeru I prednost ali zadržek pri delu, I menijo, da je bistveno to, da । gre delo naprej. , Brigita Bavčar po načrtih. Izvajalci bi morali v večji meri prisluhniti izkušnjam kmetov, ki teren najbolje poznajo, pravijo v krajevni skupnsoti in tako bi se lahko izognili marsikateremu problemu. Zdaj pa se dogaja, da kljub opravljeni melioraciji voda ne odteka, saj odvodni kanali niso izkopani na pravem mestu. Slabe izkušnje z melioracijami pa so tudi razlog, da se kmetje z negotovostjo odločajo za zložbe svojih zemljišč. Te pa bodo nujne, saj na majhnih površinah in razdrobljenih parcelah ni moč pričakovati boljših pridelkov in cenejše pridelave. Če so se še pred leti občasno pojavljale težave pri prodaji tržnih presežkov, teh problemov zdaj takorekoč več ni. Kljub krizi v živinoreji se je odkup mleka na tem območju celo povečal, zaradi pomanjkanja delovnih mest v industriji pa tudi mladi vse bolj razmišljajo o kmetovanju. Predvsem o razvoju sadjarstva, ki je imelo nekoč v teh krajih že svojo tradicijo, pa tudi pogoji za to so primerni. Ne zanemarjajo pa tudi živinoreje, vendar jih visoke obrestne mere ne navdušujejo za nove naložbe. Če bi kmetijstvu zagotovili dolgoročno stabilnost, ki bi kmetu zagotavljala socialno varnost, potem odločitev ne bi bila težka, pravijo v Bodoncih. Naravni pogoji za to so in upajmo, da bomo to znali izkoristiti. B. Peček L. Kovač Katica Škalič se je upokojila, pa nič zato: Seme je padlo na plodna tla Leta 1952 je prišla na podružnično osnovno šolo v Malo Polano poučevat 19-letna učiteljica Katica. Sem so jo šolske oblasti poslale z dekretom. Od takrat je poteklo več kot 35 let. Ne le da je Katica ves ta čas ostala zvesta temu šolskemu okolišu, ampak si je tu ustvarila tudi družino, proti koncu lanskega leta pa se je upokojila. »Kaj je bil glavni vzrok, da ste se poslovili od poučevanja: izpolnjena delovna doba ali pa morda utrujenost od dolgoletnega pedagoškega dela?« sem povprašal. Bila je odkrita: »Izpolnila sem pogoje za upokojitev, zdaj pa bi se rada končno sprostila.« Tega ji ne gre zavidati, kajti v petdesetih letih in še nekaj časa pozneje je bilo življenje in delo na šolah povsem drugačno od današnjega. Vseskozi je učila nižje razrede. Spominja se, da so si malčki pomagali pri seštevanju, odštevanju ... s kroglicami, paličicami, pisali so s svinčniki, šele v drugem razredu s peresi, ki so jih. namakali v črnilnike, ki so bili vstavljeni v šolske klopi. Te pa so bile oguljene, poškodovane. Začetek in konec pouka je oznanjal ročni zvonec, prostor pred tablo je bil nekaj deset centimetrov višje od tal učilnice, kar je delovalo nekoliko vzvišeno, zato tudi temu primeren strah pred učitelji. »Moram povedati, da se prvih let poučevanja prav dobro spominjam. Dobro vem, da so učenci prihajali v šolo slabo oblečeni, obuti so bili v glavnem v gumijaste škornje, le redkokateri je imel na nogah nogavice, a večinoma so imeli noge ovite v krpe. Fantje so šolske potrebščine in malico nosili v nahrbtnikih, deklice pa v doma spletenih cekarjih. V razredu se jih je gnetlo po 45. Pred poukom se je bilo treba zunaj postaviti v vrste, pred prvo šolsko uro pa so učenci morali zapeti pesem. Prvošolčki so bili boječi, vendar sem hitro vzpostavila z njimi stik in ni bilo treba uporabljati šibe. Šolarji so bili resnično začetniki, kajti noben ni bil vešč svinčnika, zdaj pa je vse drugače: v prvi razred vstopajo deca, od katerih jih že veliko zna pisati in čitati...« Zdaj je torej učiteljem, ki poučujejo prve razrede, lažje. Ševe-da pa je snov zahtevnejša, spomnimo se samo nove matematike! Prav nenavadno igrišče za otroke Osnovne šole Jože Kerenčič v Gornji Radgoni! Kako uničiti čr-no odlagališče smeti? Zelena straža otrok ne pomaga kaj dosti, kajti črnoodlagalitelji pripeljejo odpadke ponoči. Jama med osnovno šolo in pokopališčem je načrtovana za nasip, vendar bi morali vanjo vsipavati le gradbene odpadke in jih sproti ravnati ter zavažati z zemljo. Toda stroji so dragi, krajevna skupnost ima le. malo denarja, tako da ne more financirati še zavažanja vseh odpadkov Bernarda Peček »Kako pa ste se razumeli s starši otrok?« »Dokaj dobro. Radi so prihajali na roditeljske sestanke in se tudi sicer zanimali za učni uspeh svojih otrok. Nekaj težav je bilo le, ko smo uvajali telovadno opremo, kajti nekateri so menili, da tega ni treba, pozneje pa smo rešili tudi ta problem.« Ko je Katica Škalič odhajala v pokoj, so na osnovni šoli Miško Kranjec v Veliki Polani pripravili tovariško srečanje. Ravnatelj Pavel Berden je naštel področja, kjer je bila njihova članica aktivna. Rada je delala s podmladkom Rdečega križa in seveda je tudi usmerjala aktivnosti odraslih članov te humanitarne organizacije. Bilo je več koristnih akcij, na primer obiski in pomoč pri telesno onemoglih ljudeh. Bila pa je tudi ustanoviteljica folklorne skupine v Veliki Polani. O tem je takole pripovedovala: »Najprej je bilo v folklorni skupini 8 odraslih parov, ki so med drugim nastopali tudi na tekmovanju koscev in grabljic v Murski Soboti. Pozneje smo ustanovili pionirsko folklorno skupino in nekaj časa imeli resne težave, kajti fante je bilo težko pridobiti za ples. Pionirji so postali mladinci, zato je poslej lahko delovala tudi mladinska folklorna skupina. Celo tri skupine! Nastopali smo ob raznih proslavah in delovnih pridobitvah, pa na občinski in območni reviji. Zdaj so folkloristi najbolj delovna sekcija kuda Miško Kranjec Velika Polana.« Katica Škalič je za svoje pedagoško, družbenopolitično in društveno delo dobila več priznanj. Tudi zdaj, ko ji ni treba vsak dan na šolo, se na svoje učence često spomni. Na šolo pa jo spominja tudi ura, ki so jo podarili šolski tovariši. Spomini so lepi. S takimi pa je te dni prišla tudi iz Kanade. Tja si je želela, ker ima ► Torontu sorodnike in tudi veliko njenih učencev je onstran luže. »Res je bilo lepo. Vse imajo, vendar je domotožje veliko. Radi berejo vse, kar je v zvezi z domovino, in nekaj knjig sem jim tudi jaz podarila. Čeprav se z mnogimi nisem srečala že več kot dvaj- | set let, so me (ali pa jaz njih) hi- | tro prepoznali, rekoč: »Koga vi- ! dim? Tovarišico...« Zares prijetna srečanja in občutek, da si mlademu rodu nekaj dal. Sicer pa svoje učence srečujem vsak dan tudi v domačem okolju. Dobro jim gre. Nekaj jih je tudi pedagoških delavcev. Tudi na polanski šoli poučujejo. Seveda so zdaj delovne in življenjske razmere drugačne. Tudi v prvih razredih osemletke: nič ni več lesenih paličic, ampak celo računalnike že uporabljajo. Prijetno pa je tudi pri srcu, ko vidiš, da tudi otroci naših izseljencev govorijo slovensko in tudi negujejo ljudske plese, kar me je posebno razveselilo.« Š. Sobočan VESTNIK 28. JANUARJA 1988 STRAN 21 pisma, mnenja, stališča Nadaljevanje ekspozejev in razmišljanj je Roman Plohl naslovil kar name — očitajoč mi neznosno lahkost poročanja (in komentiranja). Vse lepo in prav, saj smo dandanes v družbi, ki je tolerantna, in imamo časopisje, ki prenese prav vse. Tudi razmišljanja, kot jih premore Roman Plohl. Ko mu zmanjka intelektualnega streliva argumentov, se skrije za floskulo, ki jo ponavadi uporabljajo kritikanti: forumski novinar, čeprav — in to mi je tudi razlog za miren spanec — v vsej svoji karieri nisem doslej poslušal niti enega lokalnega veljaka ali pisal po njegovem nareku. In ob pisanju in poročanju dogodkov sem skušal vedno in povsod napake tudi konkretizirati — z imeni. Podoben primer je ob stavki v Tehnostroju (a o tem več pozneje). ODGOVOR NA NEZNOSNA LAHKOST POROČANJA (IN KOMENTIRANJA! Neznosna lahkost razmišljanja In ko se Roman Plohl s svojo alternativno skupino ljutomerskih intelektualcev bori za prazne besede in dejanja, skuša vse po vrsti degradirati. Ob tem pa niti ne vemo, kdo in kaj je kriv za kaj. Vsaj poimensko bi rad vedel, kateri politik ali veljak je kriv za vsaj en konkreten primer, napako! Sam s svojo skupino se postavlja v vlogo glasnika, ki je edino zveličavni in katerega glas je edini pravilni, namesto da bi se podal med podanike in prisluhnil problemom, ki jih imajo, da bi vox populi postal njihov voks dei, ne pa obratno. In prav zaradi tega so me motili izrazi, kot so ogabno, ostudno, stanje in po-dobpo in ki jih imajo ti ljubi izobraženci na pretek v zalogi. Ob vsem tem pa mene osebno niti ne moti, da lokalni funkcionarji niso stopili za mikrofon in se spustili v besedni dvoboj, kajti — to bi povečalo vsebinsko praznost shoda. Prav zaradi nespreje-manja tudi drugih mnenj. Ob rob shodu pa še samo to: kako zanimiv prijem ste uporabili — bil je prav zlat primer strategije degradiranja ostalih. Namreč — že a priori ste se zavarovali za primer, da vaš program ne bi dobil podpore. Krivi bodo namreč politiki in veljaki. Vse druge možnosti, recimo vsebina vašega programa, pa so izključene. Genialno, mar ne? In sedaj še nekaj o Tehnostroju. Ne mislim dosti razpravljati in se poglabljati, kajti menim, da Romanu Plohlu niti ne bi bilo potrebno odgovarjati. Razlog: avtor Roman Plohl ob stavki ni stopil v delovne hale Tehnostro-ja, torej ga ni bilo tam niti pred, niti med stavko, se pravi, da piše in komentira dejstva, o katerih nima pojma. Očitno pa se v svojem pismu zavzema za uravnilovko, da dobri delavci služijo denar tudi slabim in da vse to moramo skriti. Zakaj ne bi odkrito in javno povedali, da so v Tehnostroju končno le začeli ločevati dobre od slabih delavcev — tudi pri delu in pri plačilu. In to je bil tudi eden od razlogov za stavko — začeli pa so jo ravni tisti, ki so prejeli najmanj plačila za svoje nedelo! In ko bo prihodnjič Roman Plohl napadal poročanje —- naj najprej pokaže pooblastilo o zastopanju v imenu 17 delavcev, šele nato se bom pogovarjal z njim. Nič prej. Za konec pa Romanu Plohlu namenjam še kulturniški kotiček, ki mu ga tako primanjkuje: Izvirnež Nekdo je del: »Sem izven vsake struje! Ni mojstra, ki bi vzor mi bil. Tudi mi daleč je in tuje, da bi od mrtvih se učil.« To, če razumem prav, se pravi: »Sem teleban po svoji glavi.« J. W. von Goethe (prevod: J. Glazer) Dušan Loparnik Preveč hlevskih spomenikov Že dolgo sem se pripravljal, da bi napisal članek v naš Vestnik, pa nisem imel poguma. Ker pa so razmere v kmetijstvu nevzdržne, se moram oglasiti. Naj omenim, da sem član upravnega odbora KZ Panonka in na zadnji seji 25. 12. 1987 je tov. direktor Vrata-rič omenil, da bodo odslej združeni kmetje deležni takoimenovanih nepovratnih sredstev iz sklada za pospeševanje kmetijstva — pridelava hrane, in to na naslednji način. Kmet, ki se bo odločil za gradnjo hlevov za pitanje goveje živine, krav mlekaric in plemenskih svinj, bo za vsako stojišče (krave molznice) dobil 80 starih milijonov, za pitance 50 in za plemenske svinje okoli 25 do 28 starih milijonov, seveda po programu in pogojih, ki jih predlaga Gospodarska zbornica Slovenije; to je najmanj 10 molznih krav ali 20 pitancev. Ker sem tudi delegat ZZD Slovenije iz kmetijske dejavnosti, smatram, da smo spet na napačni poti. Ne vem, od kod prihaja ta odločitev oziroma program; menim, da bi se povečanja pridelave hrane morali lotiti na drug način. Moje mnenje in razmišljanje je, da naj bi se sredstva dajala za nakup plemenske živine oziroma krav molznic kot nepovratna sredstva za dobo 5 let. Seveda se mora kmet zavezati, da bo oddal vsa teleta in mleko in tako bi si že vnaprej zagotovili potrebno hrano (mleko). Po tej dobi pa bi krava ostala individualno blago, kajti smatram, da imamo že tako preveč »hlevskih spomenikov«, sedaj pa jih hočemo še več. Naj omenim še drugo stvar, ki me moti. Živim na Goričkem ob madžarski meji in tu je problem obdelovanja zemlje že pereč, saj mladi odhajajo v mesta ali se zaposlijo, doma pa ostajajo stari, bolni in onemogli ljudje, ki niso zmožni obdelovati zemlje in pridelati »čim več« hrane za potrebe prebivalstva. Ne vem, če bodo naši vodilni funkcionarji razumeli moje razmišljanje, in to: zemlja naj bi se odkupila preko KZ, in to vsa, ki je na razpolago. Lepo bi jo zložila ali komasirala v določenih mejah (maksimum) in uredila posestva s primerno mehanizacijo, ki bi jo potrebovali za vnaprej programirano proizvodnjo preko .pospeševalne službe. Menim, da s sadovnjaki ne bomo rešili vseh zagat, ki so, in bodo tudi v prihodnje. Tako bi po mojem imeli tako imenovane »mini farme« v družbeni lastnini, dane v najem mladim, ki bi se radi uveljavili pri delu na kmetiji. Za vso vnaprej programirano proizvodnjo hrane bi zadolžili pospeševalno službo. In kaj bi s tem dosegli? Mislim, da bi razvozlali mnogo problemov, ki nas tarejo, namreč, naseljenost bi ostala v mejah današnje, pritisk na zaposlovanje bi zmanjšali, strateško bi zagotovili poseljeno obmejno območje in nazadnje pridelali mnogo več hrane za naše potrebe. Jože Kučan, Ivanjševci Spomini na novoletna praznovanja Če se zbiralniki stekla niso napolnili čez leto, so se prav gotovo med novoletnimi prazniki. Le koliko takih se je napolnilo? bp . KAJ PRIČAKUJEMO OD VRTINE NA KAMENŠČAKU? Pred približno 45 leti ie bilo ugotovljeno, da ima območje severovzhodne Slovenije nafto. Do take ugotovitve smo prišli z odkritjem naftno-plinskega polja Dolina in naftno-plinskega polja Petišovci pri Lendavi. Obe polji sta dali družbi zelo potrebno energijo, nafto in plin, posebno še Petišovci, ki je v povojni zgraditvi porušene domovine dajalo nafto za potrebe industrije, ko je bila po besedah takratnega ministra za industrijo tov. Tempa kaplja nafte potrebnejša od kaplje krvi. Raziskav^ zunaj eksploatacijskega območja odkritih polj so tako domnevo parile. Zaradi primera navajamo ekonomske pojave nafte iz vrtin v Filovcih, ekonomske pojave plina v Gančanih, pojave nafte in plina v Bukovcih in še geološke pojave plina in nafte v mnogih raziskovalnih vrtinah, izvrtanih pred 1980 letom. Mir in odkritje velikih količin zalog nafte na svetu sta vplivala na znižanje cene te pomembne tekočine. V tem času pa je Jugoslavija trošila najeta devizna posojila in je bilo lažje kupovati ceneno nafto kakor vlagati v raziskave. Raziskave z nahajališč nafte predstavljajo namreč velik rizi-ko vloženih sredstev, vendar če so uspešne, se vložena sredstva bogato obrestujejo. Na osnovi tega so bile 1962. leta v SRS razislcave nahajališč nafte in plina ustavljene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v te namene. Krize preteklih let. cena nafte in pomanjkanje deviznih sredstev za naglo naraščajočo porabo naftnih derivatov je spodbudilo slovensko družbo, da obnovi raziskave nafte in plina v SR Sloveniji. V ta namen so začeli od prodanih naftnih derivatov zbirati tako imenovani bencinski dinar in pozneje tudi druga sredstva strogo namensko za razi- skave nafte in plina. Sredstva se zbirajo pri ISNAP-u in se namensko koristijo. Glede na tradicijo in strokovni kader smo v Ini Nafti Lendava ustanovili tozd in na ta način obnovili raziskave nahajališč nafte in plina na območju Slovenije. Poleg financ so raziskave nahajališč nafte in plina tudi strokovno zahtevno in kompleksno delo, zajemajo geološki del raziskav, geofiziko in rudarska raziskovalna dela. Ker so rudarska raziskovalna dela najdražja, se že s prvima dvema metodama naredi selekcija v smislu zmanjšanja stopnje rizi-čnosti. Zal še pa ni nobene metode, ki bi brez vrtanja dala točne podatke o vsebini poroznih plasti v zemeljski globini. Interpretacija opravljenih geoloških in geofizikalnih raziskav območja Ljutomer nakazuje možnost akumulacije ogljikovodikov v plasteh, ki so v podzemni globini Kamenšča- Odgovor no pismo Romana Plohla Kot delovni predsednik volilne konference OK ZSMS Ljutomer odgovarjam na pismo Romana Plohla, ki je bilo objavljeno v Vestniku 14. januarja 1988, pod naslovom v Razmislek RK ZSMS: L Roman v pismu navaja, da delovni predsednik ni bil sposoben voditi konference. Mislim, da on ni pristojen za take ocene in da ne more tako govoriti o drugi osebi (čeprav je bil sem delegat OO ZMS Ljutomer mesto). Na konferenci so bili tudi drugi delegati, ki bi me na konferenci lahko razrešili in ne bi vodil volilne konference. 2. Na volilni konferenci OL ZSMS Ljutomer so bili tudi novinarji, ki so o poteku konference že poročali, in mislim, da ni potrebno še enkrat napihovati in napeljevati vode na svoj mlin. 3. Da bom delovni predsednik konference, sem zvedel šele na začetku, potem ko je prejšnji predsednik OK ZSMS Ljutomer, Boris Štrakl, podal dnevni red. Takrat je bil izrečen dodatni predlog, češ da prvotno navedeni — Goran Šoster — ne more biti (oz. ni priporočljivo) delovni predsednik, ker pač kandidira za novega predsednika OK ZSMS Ljutomer. Z večino glasov delegatov sem postal delovni predsednik konference. 4. Konferenco sem skušal voditi po svojih močeh, pa mi je uspevalo le delno — za to pa se ne čutim odgovornega. Krivdo za neuspelo konferenco po moje nosi celotno prejšnje predsedstvo OK Ljutomer. Romana naj opomnim, da so v tem predsedstvu delali tudi njegovi tovariši iz osnovne organizacije Ljutomer-mesto, in sicer: Goran Šoster, Tomi Nemec, Matjaž Šumak, Darko Žunič (ki je tačas v vojski) in Jasna Mažgon. 5. Posebej me je prizadelo Romanovo pisanje, da sem skušal vplivati na izid volitev s tem, da sem hodil po osnovnih organizacijah in prepričeval predsednike, naj glasujejo za kandidate z liste B. Namen obiskov je bil zgolj ta, da zagotovimo čim večje število delegatov, in nič drugega. Res je, da so pogovori nanesli tudi na nadaljnje delo OK ZSMS Ljutomer, na to, kaj se bo po volitvah spremenilo, in podobno. Bilo je slišati tudi to, da postaja za našo družbo sramotno, kar si dovolijo nekateri člani tako imenovane alternativne skupine (lista A). Tiste, ki na tak način govorijo o državi, v kateri živijo, kot to počnejo nekateri člani skupine A, bi bilo potrebno poklicati na odgovornost. Mislim, da so neustrezne besede: programi so sranje; politiki v 40 letih niso naredili ničesar, razen da so mladi generaciji pustili dolgove. Pojavljajo se vprašanja, ali so člani OO ZSMS Ljutomer res prepričani, da so prav problemi, ki jih poudarjajo oni, osrednji, ki tarejo mlade v občini. 6. O trditvi, da je bila pri delu volilne komisije najbolj delavna tajnica O K ZSMS Ljutomer: tajnica je samo skušala pomagati pri delu, po mojem mnenju pa nikakor ni vplivala na to, kako so posamezni delegati glasovali. Če bi to držalo, bi sama morala imeti približno 44 glasovnic in bi jih morala ločiti: na eno stran glasoynice, na katerih so bili obkroženi kandidati z liste A, in na drugo tiste z liste B — po logičnem sklepanju bi glasovnice morala zamenjati ali sama odvzeti nekaj lističev, na katerih so bili obkroženi kandidati skupine A. To pa. ni bilo mogoče, ker je bilo premalo časa, pri preštevanju glasovnic pa so bili tudi ostali člani volilne komisije. Osebno menim, da je že skrajni čas, da prenehamo z nenehno vojno na papirju poskušamo najprej rešiti probleme, ki tarejo našo mladino, in šele nato se poskušajmo vključiti v probleme, ki jih imajo drugi. Delovni predsednik pri OK ZSMS Ljutomer Branko Krajnc Brez nadstrešnice Krajani KS Apače pri Gornji Radgoni se upravičeno pritožujejo, ker na postajališču ni nadstrešnice in voznega reda vozil. Tako potniki, ki ne vedo na pamet voznega reda, čakajo in zmrzujejo na postajališču. ... Krajani so mnenja, ker imajo v KS tri gostišča z bifejem, naj bi si uredili postajališče in napisali vozni red. Pravijo, da je dobil takoj po osvoboditvi, ko je bila domovina še porušena, vsak potnik na avtobusu v roke vozni red, sedaj pa to več ni možno. Te težave so tako tudi »bolezen« drugih KS. Če lahko Certus občasno zvišuje cene vozovnic, bi moral urediti tudi napise voznih redov in sprožiti vsaj pobudo za ureditev postajališč. Morda pa bo takrat pokazalo več poslušnosti Avtobusno podjetje iz M. Sobote, v DO Certusa v Mariboru tako ne prisluhnejo zahtevam potnikov. ka. Vsaka porozna in prepustna plast kamenine (peščenjak, apnenec itd.), ki pripada še starejšim sedimentom, kot je pliocen, lahko predstavlja natt-no-plinsko ležišče. V bližini vrtine Ljut. 1 nimamo še nobene globoke vrtine, kar pomeni, da je na tem območju malo znan litološki steber. Iz opisanega sledi, kakšnemu namenu rabi vrtina. Naloga vrtine je namreč, da odkrije domnevna ležišča nafte in plina in da da globinske geološke podatke o približno 4000 m debelih sedimentih, ki jih bodo raziskovalci potrebovali pri nadaljnjem usmerjanju tovrstnih raziskav. Pridobljeni podatki iz vrtine bodo večnamenski in bodo koristili tudi drugim raziskavam (premog, termalne vode itd.). Velikost delovišča je okoli 90 arov, če ne upoštevamo površine dovoznih poti. Lastniki, ki so nam začasno odstopili svoja zemljišča, imajo izpari pridelka ves čas uporabe zemljišča oziroma do takrat, dokler jim urejeno zemljišče ne bo vrnjeno oziroma odkupljeno (če bo vrtina dala ekonomske količine nafte ali plina). Oškodovancem smo in bomo tudi v prihodnje škodo vedno povrnili, to je namreč že 4. vrtina na območju murske depresije. Do sedaj se oškodovanci niso pritoževali, ker smo uradno dobro ocenjeno škodo vedno poravnali. Imeli smo pa primere, ko so od nas zahtevali več, kot je višina škode. Glede na to želimo javnost seznaniti, da so to družbena sredstva (ki so skromna), zato moramo in smo dolžni z njimi smotrno ravnati in ne bi bilo pošteno, če bi kdor koli zahteval kaj, do česar ni upravičen. Ž vodenjem raziskav nahajališč nafte m plina smo od slovenske družbe prevzeli težko in odgovorno nalogo z namenom, da odkrijemo in damo družbi v uporabo naše naravne danosti, ki se skrivajo v zemeljskih globinah in s tem prispevamo k boljšim ekonomskim razmeram tukaj živečega prebivalstva in celotne družbe, zato si želimo pomoči prebivalstva, vodstev KS in družbenopolitičnih organov in skupnosti, ker bi na ta način težko in zapleteno nalogo lažje opravili, ne pa zavirali, kakor se to večkrat poskuša. V tem sestavku smo želeli dati informacijo na delegatsko vprašanje delegata v Skupščini občine Ljutomer in upamo, da smo to uspeli. Če se kdo želi strokovno poglabljati na tem področju in ga odgovor ni zadovoljil, naj se osebno obrne na nas. Vodja OE Raziskave: Stefan Hari, dipl., inž. Platana Murska Sobota vabi na ogled in nakup PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, ki je razstavljeno v Potrošnikovem salonu pohištva v Murski Soboti. Izkoristite ugodno priložnost. Obenem obveščamo, da ŽAGAMO HLODOVINO ob sredah, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure. Razrez lesa opravimo takoj. mN&ZčzZ Naročila sprejemamo po telefonu 22-320. SLOVENIJALES PLATANA MURSKA SOBOTA. Flotiland —~ SOZD industriaimport Belgija Obvešča cenjene kupce, da je razširila svoj zastopniški program. Iz konsignacijskega skladišča vam ponuja hobi program lesnoobdelovalnih strojev. Kombinirani mizarski stroj Kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 26 — širina ROBLAND K 31 — širina skobljanja 26 cm, 5 operacij, skobljanja 31 cm, 5 operacij DOBAVA TAKOJ! Nadomestni deli in servis so zagotovljeni v konsignacijskem skladišču Vrhnika, Kolodvorska 8. Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13. Ljubljana Telefon: (061) 314 752 STRAN 22 VESTNIK 28. JANUARJA 1988 VEST® Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 1 Leto VII 28. januar 1988 VSEBINA 1. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA • predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo zborov za dne 11. februar 1988; • poročilo o delu Skupščine občine Murska Sobota, njenih organov in izvršnega sveta v obdobju 1986 — 1987; • predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine M. Sobota v obdobju 1986—1990 v letu 1988; • program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1988. PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 19. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 19. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 19. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v četrtek, dne 11. februarja 1988, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 10. decembra 1987 in potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 29. decembra 1987; 3. poročilo o delu Skupščine občine Murska Sobota, njenih organov in izvršnega sveta v obdobju 1986—1987; 4. predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota v obdobju 1986—1990 v letu 1988; 5. program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1988; 6. izpolnjevanje referendumskega programa modernizacije cest v letu 1988; 7. predlog odloka o sprejetju ureditvena zazidalnega načrta za naselje Cankova; 8. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju ureditvenega načrta za zdraviliški kompleks Moravske toplice; 9. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. sobota; 10. osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta med Mladinsko, Trstenjakovo in Bakovsko ulico ter rezervatom v M. Soboti; 11. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 12. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila; Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali •2., 3., 4., 5., 6., 11. in 12. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3., 4, in 5. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 6., 7., 8., 9. in 10. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija kil. točki bo podana na seji. POROČILO 0 DELU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA, NJENIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA SVETA V OBDOBJU 1986-1987 Poročilo o delu občinske skupščine se nanaša na obdobje od konstituiranja, to je od 14. aprila 1986 do konca leta 1987 in zajema: — uresničevanje delegatskih odnosov; — * prikaz opravljenega dela občinske skupščine in zborov z delnim prikazom problematike; — opravljeno delo delovnih teles s prikazom problematike in nekaterimi usmeritvami; — delo Izvršnega sveta s prikazom stanja in problematike; I. URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH IN DELEGATSKIH ODNOSOV Za mandatno obdobje april 1986 do konca leta 1987 je značilno, da je ekonomska nestabilnost iz prehoda v tekoče srednjeročno obdobje postala kljnčen in občutljiv problem našega družbenega razvoja. Celotna družba, vsi njeni organi, predvsem pa delovni ljudje so se srečevali z zaostrenimi gospodarskimi in družbenimi razmerami. V tem obdobju nismo uspeli zaustaviti negativnih gospodarskih 2 - DELEGATSKI VESTNIK gibanj, ki so na nekaterih področjih zaskrbljujoča. Take razmere tudi niso obšle naše občine tako, da kljub nekaterim doseženim začetnim uspehom pri spreminjanju materialnih odnosov nismo dosegli načrtovanih rezultatov prestrukturiranja gospodarstva in povečanja družbenega in osebnega standarda. Visoka inflacija je onemogočala stabilnejše gospodarjenje ter zmanjševala motive in ustvarjalne napore delavcev v OZD za doseganje kvalitetnejših sprememb v gospodarjenju in delu. Vse bolj prihajamo do spoznanja, da so vzroki za visoko inflacijo pretežno v ekonomskem sistemu in ekonomski politiki, pa tudi posledica nerealnega izkazovanja stanja in rezultatov poslovanja ter nedoslednosti pri izvajanju dogovorjene ekonomske politike. Ukrepi za zmanjševanje inflacije pa žal niso dali tistih učinkov, ki so bili ob sprejemanju vsakoletne ekonomske politike napovedani. V takšnih razmerah smo si v naši občini prizadevali, da bi z delom in našo aktivnostjo tudi v republiški skupščini prispevali k razreševanju bistvenih vprašanj družbenoekonomskega razvoja in usklajevanja skupnih interesov v SR Sloveniji. Zavzemali smo se za uveljavljanje večje vloge kvalitetnejših dejavnikov gospodarjenja in skladnejšega razvoja naše republike kot celote. Zlasti smo opozarjali na prepočasno razreševanje problemov kmetijstva kot naše prednostne dejavnosti, na problematiko izvoza, posodobitve magistralnih cestnih povezav in drugih pomembnih vprašanj. V zadnjem letu tega mandata so zaradi zaostrenih razmer nastajale konfliktne situacije. Izgube v nekaterih OZD, zaostajanje OD delavcev v družbenih dejavnostih in podobno, so povzročili tudi skaljene medsebojne odnose v posameznih okoljih, tako da smo beležili tudi nekaj protestnih ustavitev dela. S 1. 1. 1987 je bil izrečen ukrep družbenega varstva v DO Platana, zaradi motenj v poslovanju in neu-resničevanja zastavljenih ciljev. Navedene razmere, ki so bile prisotne, so po svoje vplivale na nadaljni razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in s tem tudi na hitrejše uveljavljanje delegatskih odnosov. V obravnavanem obdobju smo precej pozornosti posvetili uveljavljanju in razvijanju delegatskih odnosov. Prizadevali smo si, da je naša skupščina s svojo organiziranostjo, obliko dela in odločanjem zagotavljala širši vpliv delovanja samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov ter njihovih delegacij pri oblikovanju politike razvoja občine. Nekatera pomembna vprašanja iz dela republiške skupščine smo uvrščali na dnevne rede sej naših zborov in se tudi na ta način vključevali v podružbljanje delegatskih odnosov. S tem se je najširši krog naših delegatov odločal za stališča, ki smo jih posredovali v republiško skupščino. Ocenjujemo, da je bilo delo zborov občinske skupščine zadovoljivo. V celoti nismo uresničili ustavne zamisli, da mora biti zbor združenega dela najaktivnejši oz. najpomembnejši zbor delegatske skupščine, pa ne zaradi razredne sestave tega organa, temveč glede na aktivnost. To je bilo posebej evidentno na skupnih zasedanjih vseh zborov, na katerih smo pogrešali večjo aktivnost tega zbora. Kljub temu ugotavljamo, da se je aktivnost zbora združenega dela v primerjavi s prejšnjim mandatnim obdobjem povečala, kar je rezultat boljšega dela večjega števila delegacij, pa tudi večje pomoči, ki jih nudijo poslovodne strukture pri delu delegacij. Poseben problem pa še vedno predstavljajo konference delegacij manjših enot (servisi, trgovina, obrt, razna predstavništva), kjer ni nobene samoupravne organiziranosti, niti družbenopolitičnih aktivnosti. Slaba je tudi udeležba delegatov TZO, kjer pa je eden od razlogov veliko območje, ki ga zajema posamezna TZO, ter velika razstresenost naselij, še posebej na Goričkem delu občine, pa tudi premajhne zavzetosti strokovnih služb. Aktivnost zbora krajevnih skupnosti je dobra. Iz tega lahko zaključimo, da je interes delegatske baze v zboru krajevnih skupnosti dosti večji tudi za to, ker lahko delovni ljudje in občani na nekaterih področjih (infrastruktura, komunalni problemi) v tem zboru neposredno razrešujejo veliko več za njih pomembnih vprašanj, kot to lahko stori zbor združenega dela, kjer se bistvene odločitve sprejemajo na zvezni in republiški ravni. V tem delegatskem mandatu je bilo več primerov, da so OZD poskušale reševati nekatera vprašanja po najkrajši poti z izvršnimi organi, namesto, da bi šli po redni delegatski poti v zbor združenega dela. Zal je to odraz prakse, ki se prenaša od najvišjih teles federacije in republike navzdol. Z zavestno akcijo vseh subjektivnih sil bo potrebno odpraviti občutek nemoči delegatov, da morajo potrjevati vnaprej določene rešitve in da se odločitve, ki so bistvene za pogoje gospodarjenja sprejemajo na širših ravneh. Kljub zaostrenim gospodarskim in družbenim razmeram smo si prizadevali, da bi bila občinska skupščina bistveni dejavnik samoupravne in demokratične integracije ter usklajevalec interesov, samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja delovnih ljudi in občanov. Spodbujali smo samoupravno in dohodkovno povezovanje, še posebej, združevanje sredstev za nove naložbe, s katerimi bi odpirali nova delovna mesta. Zaostrene gospodarske in družbene razmere so dajale določeno usmeritev naši skupščini, izvršnemu svetu in njenim organom. Delo je bilo zahtevno in usmerjeno k naslednjim vprašanjem: — pripravi in sprejemu letnih planskih aktov. — spremljanju uresničevanja sprejete politike gospodarskega in družbenega razvoja, — stabilizacijskim prizadevanjem, — izvajanju referendumskega programa, — razvoju kmetijstva, gradbeništva, drobnega gospodarstva, — mednarodnemu sodelovanju, — stanju obrambnih priprav ter drugim vprašanjem. Naša aktivnost je bila namenjena v glavnem tekočim nalogam, del dolgoročnejših smo odložili za leto 1988. Iz razgovorov, ki smo jih opravili z vodji delegacij zaključujemo, da je v nekaterih okoljih prisotna slaba povezanost delegacij za zbor občinske skupščine z delegacijami SIS, pa tudi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Dokaj dobro se v naši skupščini uveljavlja institut »delegatska vprašanja, pobude in predlogi«. To je dokaz, da imajo delovni ljudje in občani zaupanje v delegatsko skupščino in vidijo možnost, da na tak način razrešujejo mnoga vprašanja. V prihodnje bi nekatera vprašanja ali pobude glede na vsebino usmerjali na skupščine SIS. Pregled udeležbe in aktivnosti delegatov kaže, da je ta najboljša v tistih sredinah, kjer imajo za te naloge zadolžene strokovne kadre, pa tudi tam, kjer so aktivne družbenopolitične organizacije. Za večjo aktivnost in uspešnejše delo, predvsem zbora združenega dela, moramo priti do spoznanja, da samo z ugotovitvami in ocenami stanja ne bomo spremenili. V sleherni sredini je potrebna temeljita analiza stanja aktivnosti za načrtno in sprotno odpravljanje slabosti v delovanju delegacij. Za uveljavitev samoupravljanja kot temeljnega odnosa v našem političnem sistemu, so odgovorni vsi delovni ljudje in občani. Posebej odgovorno nalogo pa imajo družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat v združenem delu in SZDL v krajevnih skupnostih, katerih uspešnost se mora ocenjevati tudi skozi delo delegacij. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je bil na področju družbenoekonomskega razvoja občine dosežen določen napredek. V letih 1986 in 1987 smo dosegli planirano rast družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja seje povečala za 2 %, kmetijska 3 % in izvoz 10%. Narodni dohodek (ocena) se je povečal na prebivalca od 1176.000 din na 2707.000 din. Zaposlenost je naraščala po 1,6% letni stopnji, skupno število zaposlenih se je povečalo za 305 delavcev, od tega v gospodarstvu za 200 delavcev. V združenem delu seje število delavcev od 19.667 leta 1986 povečalo na 19792 v letu 1987, kar predstavlja 30,6% celotnega prebivalstva občine. V letih 1986 in 1987 je bilo za investicije v osnovna sredstva 29 milijard din, od tega v gospodarstvu 68,8 %. Za investicije je bilo v občini namenjeno 11,7 %, od tega v gospodarstvu 7,2 % vrednosti družbenega proizvoda. Zadovoljivi rezultati so bili doseženi v proizvodnji hrane. Povečala se je prireja prašičev od 90032 v letu 1986 na 91865 v letu 1987, pridelek pšenice in koruze ter prireja mleka pa so nekoliko nazadovali. Povečal pa seje pridelek sladkorne pese za 5000 ton. Dosežena gospodarska gibanja so v večini kazalcev ugodnejša od povprečnih v SR Sloveniji. Zmanjšalo pa se je število OZD, ki so poslovale z izgubo, pa tudi višina izgub. Zaradi zaostrenih razmer se je znižala akumulativna sposobnost gospodarstva. Prepočasi prihaja do prestrukturiranja gospodarstva, primanjkuje nam novih proizvodnih programov in novih delovnih mest. V tem obdobju je bilo v občini zgrajenih 119 družbenih in 446 individualnih stanovanjskih hiš ter asfaltiranih 34 km cest. Izvedena je bila načrtovana izgradnja vodnogospodarskih, elektrogospodarskih in komunalnih objektov in telefonskega omrežja. V zadnjih dveh letih je bilo vključenih 1940 telefonskih priključkov. Na področju družbenih dejavnosti so bili dograjeni prostori pri OŠ Prekmurske brigade in zaključena dela pri izgradnji večnamenske dvorane pri OŠ Edvarda Kardelja v M. Soboti. Na področju otroškega varstva so bili pridobljeni novi varstveni oddelki v Rakičanu in v M. Soboti. Največjo pridobitev pa predstavlja izgradnja novega kirurškega bloka pri splošni bolnišnici. Zadnji dve leti so bili tudi doseženi rezultati v izboljšanju materialnega položaja delavcev, zaposlenih v družbenih dejavnostih. Nadaljevali smo s politiko skladnejšega razvoja občine in pospeševali razvoj manj razvitih in obmejnih krajevnih skupnosti, zlasti na področju infrastrukturnih objektov. H. DELO OBČINSKE SKUPŠČINE Občinska skupščina je v skladu z ustavno in statutarno opredelitvijo izvrševala svoje naloge kot najvišji organ samoupravljanja in oblasti v občini. Obravnavala je vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo delovnih ljudi in občanov in razvoj občine. Skupščina je svojo funkcijo pretežno izvajala kot organ oblasti in le v manjši meri kot najvišji organ samoupravljanja v občini. V tem obdobju je sprejela 62 odlokov, s katerimi je urejevala vprašanja na določenih področjih, v manjšem številu primerov pa je urejevala vprašanja s priporočili in usmeritvami. Zbori občinske skupščine so usmerjali svoje delo s programom dela, ki je bil zasnovan kot dogovor med občinsko skupščino, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interes DELEGATSKI VESTNIK - 3 nimi skupnostmi. Program dela v letu 1986, predvsem pa v letu 1987, ni bil uresničen. V letu 1987 je bilo več objektivnih vzrokov za neizpolnitev programa dela (toča, obrambne priprave, itd.) nekaj pa tudi subjektivnih. Program dela je bil v obeh koledarskih obdobjih odprt med izvajanjem, kar je dajalo možnost delovnim ljudem in občanom, izvršnemu svetu, družbenopolitičnim organizacijam, delegatom in drugim, da predlagajo obravnavo vprašanj, ki so pomembna za razvoj občine. Zbori občinske skupščine so v navedenem obdobju obravnavali: — 52 tematskih vprašanj, — 62 odlokov, — večje število kadrovskih in upravnih vprašanj. Povečalo se je število normativnih aktov in zmanjšalo število vprašanj, s katerimi občinska skupščina na samoupravni osnovi usmerja življenje in delo v občini. Občinski statut opredeljuje vprašanja, ki jih občinska skupščina enakopravno obravnava in odloča s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. V tem mandatnem obdobju je občinska skupščina enakopravno s skupščinami SIS obravnavala 8 vprašanj. Kot konferenca delegacij so se zbori občinske skupščine vključevali v delo zborov republiške skupščine. Obravnavali so 5 tematskih vprašanj in republiških predpisov, podali predloge za dopolnitve in usmeritve za delo delegatov v republiški skupščini. Posebnega pomena za kvalitetno delo občinske skupščine, delegacij in vseh drugih subjektov, ki sodelujejo v delu skupščine, je pra-. vočasno in kvalitetno pripravljeno gradivo. Izvršni Svet je bil v večini primerov nosilec priprave gradiva. Pri obravnavi normativnih aktov smo pogrešali tudi variantne predloge in kvalitetnejše ter razumljivejše obrazložitve. Delovni ljudje in občani, delegati in drugi subjekti delegatskega odločanja so bili seznanjeni z vsebino vprašanj, ki jih je obravnavala občinska skupščina, z objavljanjem gradiva v Delegatskem vestniku in posredovanjem gradiva vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Obveščanje je bilo v veliki večini primerov pravočasno. Oblike dela zborov skupščine občine so bile različne, vendar pa so močno prevladovala skupna zasedanja vseh zborov. Predsedstvo skupščine občine si je prizadevalo oblikovati dnevne rede sej po vsebinskih sklopih vprašanj zaradi lažjega obravnavanja in aktivnejšega sodelovanja delegacij in delegatov v delu skupščine. Delno je ta način bil uspešen, v celoti pa se takšen način dela ni dal uveljaviti. Sprejemanje normativnih aktov v enofaznem postopku se je močno uveljavilo, tudi takrat, ko za takšen način odločanja ni bilo potrebe. Izvršni.svet bo moral pristopiti k pripravi odlokov pravočasno, da se tako izognemo obravnavi teh v skrajšanem postopku. Skrajšani postopek je potrebno uveljaviti v primerih, ko na osnutek odloka delegacije niso dale dopolnilnih predlogov ali drugčanih usmeritev. Uveljavitev takšnega načina dela pa mora izhajati in se oblikovati na sejah zborov. Sodelovanje občinske skupščine navzven se je odvijalo po že ustaljenih osnovah z občinami Pomurja, pobrateno občino Paračin z obmejnimi okraji v republiki Avstriji, okrajema Kormend in Monošter v LR Madžarski, prijateljskim mestom Ingolstadtom, itd.. Sodelovanje z Monoštrom je šele v začetnem obdobju ter ga je potrebno krepiti, za kar si morajo prizadevati vsi nosilci sodelovanja v občini. Sodelovanje z mestom Ingolstadt dobiva nove oblike, predvsem na področju gospodarskega sodelovanja, katerega pobudnik je bilo Predsedstvo skupščine občine. Prve oblike gospodarskega sodelovanja že tečejo. Gospodarsko sodelovanje s pobrateno občino Paračin se je močno skrčilo. Sodelovanje v skupnosti slovenskih občin je močno razvito tako v skupščini kot tudi v drugi organih skupščine, vendar skupščina občine posebnih koristi od tega sodelovanja nima. Sodelovanje v stalni konferenci mest Jugoslavije tako v skupščini kot v organih skupščine je povsem zamrlo. 1. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na volitvah marca 1986 je bilo v 105 TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih izvoljenih 767 delegatov. Neposredno delegatsko mesto v zboru ima 34 temeljnih delegacij, od tega imata DO Mesna industrija in Splošna bolnica 2 delegatski mesti. Vse ostale organizacije in skupnosti se vključujejo oz. združujejo v 32 konferenc delegacij. V delovanju konferenc delegacij se pojavljajo problemi, predvsem v tistih konferencah, kjer se povezuje več oddaljenih manjših organizacij. Te težave so zaradi narave dela predvsem v šolstvu (prevozi, nadomeščanja). Težave pa so izrazitejše tudi v konferencah, ki jih oblikujejo poslovne enote z zelo majhnim številom zaposlenih (poslovne enote trgovskih organizacij, predstavništva, servisi). V obdobju od konstituiranja pa do konca leta 1987 je zbor imel 18 sej. Zbor združenega dela seje kot oblike dela posluževal skupnih zasedanj z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom. Zbor je zasedal ločeno le na 3 sejah. Zbor je v tem mandatnem obdobju obravnaval 52 tematskih vprašanj, 62 odlokov, od tega 26 v dvofaznem postopku in 36 v enofaznem postopku. Nadalje je zbor obravnaval 2 družbena dogovora, 25 upravnih zadev in 5 zadev iz republiške pristojnosti. Zbor je opravil 58 volitev, imenovanj oz. razrešitev. V zboru je bilo postavljeno 9 delegatskih vprašanj. Vprašanja, ki so jih delegati postavili, so bila raznolika in so se nanašala na izvajanje melioracij, na prevoze učencev v šolo, zaposlovanje v negospodarstvu, vzdrževanje oz. posodabljanje cest in na druge probleme. Udeležba in aktivnost DELEGATOV ZZD ni zadovoljiva. Predvsem zaskrbljuje podatek, da se je 13 delegacij oz. konferenc delegacij udeležilo samo polovico oz. še manj sklicanih sej zbora. Povprečna udeležba delegatov na sejah ZZD znaša 51 delegatov ali 72,4 %. Največ je bilo na seji prisotnih 67 delegatov, najmanj pa 37. Ena seja zbora proti koncu zaradi predčasnih odhodov delegatov ni bila sklepčna. Najboljša udeležba delegatov je iz naslednjih delegacij in konferenc delegacij: Mura, Mesna industrija, KG Rakičan, Agromerkur, Int.es, Potrošnik, Panonija, Moravske toplice, OVIZ, Vzgojno varstvena organizacija. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Zdravstveni dom, Pomurske lekarne, Skupnost pokoj, in invalid, zavarovanja, TZO Beltinci, Uprava SO in UJV. Konferenca delegacij SDK je bila prisotna na vseh sejah. Izredno slaba udeležba na sejah ZZD je iz naslednjih delegacij: KZ Panonka, Temelj Cankova, Graditelj Beltinci, KŠC, TZO M. Sobota, TZO Cankova, TZO Martjanci, TZO Prosenjakovci. Konferenca delegacij Agrotehnike, kjer so združene poslovne enote raznih trgovskih in drugih organizacij ni delegirala svojega delegata še na nobeno sejo. Aktivnost delegatov v ZZD ni bila v celotnem obdobju primerna in zadovoljiva. Delegati iz večine delegacij in konferenc delegacij sorazmerno pasivno spremljajo delo ZZD. Le na nekaterih sejah je bila aktivnost delegatov večja. Ugotavljamo, da so večjo aktivnost kazali delegati ob obravnavi določenih tematskih vprašanj, manj pa so se vključevali v obravnavo normativnih aktov, predvsem tistih, ki zadevajo le določeno področje, V razprave so se največkrat vključili delegati iz naslednjih delegacij in konferenc delegacij: Zavod za ekonomiko in urbanizem (14 x), Mura (7 x), OVIZ (6 x ) Mesna industrija (5 x ), Zdravstveni dom in Skupnost za zaposlovanje (3 x). 37 delegacij oz, konferenc delegacij v tem mandatnem obdobju ni sodelovalo v razpravah na sejah zbora. Da bi ugotovili vzroke za neaktivnost delegacij in konferenc delegacij, je predsedstvo skupščine sklicalo ob koncu meseca novembra 1987 razgovore z vodji delegacij, vodji konferenc delegacij ter z delovnimi skupnostmi, ki Vršijo funkcijo delegacije. Udeležba na sklicanih razgovorih je bila izredno slaba in so se jih udeležili predvsem vodje delegacij in vodje konferenc delegacij, pri katerih je aktivnost in udeležba dobra oz. zadovoljiva. Ugotavljamo, da je aktivnost večja v tistih delegacijah oz. konferencah delegacij, ki so deležne pomoči in pozornosti strokovnih služb, vodilnih delavcev in družbenopolitičnih organizacij v lastni sredini. 2. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor krajevnih skupnosti ima 42 delegatskih mest; vse krajevne skupnosti imajo v zboru eno delegatsko mesto. Na volitvah v letu 1986 je bilo v krajevnih skupnostih izvoljenih 388 delegatov. Zbor je imel v obravnavanem obdobju 18 sej. Sej zbora seje povprečno udeležilo 29 delegatov ali 69 %, kar je najslabša udeležba vseh dosedanjih mandatnih obdobij. Največje na eni seji bilo prisotnih 38 delegatov, najmanj pa 23 delegatov. Vseh sej zbora krajevnih skupnosti so se udeležili delegati krajevnih skupnosti: Bakovci, Bogojina, B. Kidrič M. Sobota, Partizan M. Sobota, Prosenjakovci in Tešanovci. Delegat krajevne skupnosti Ižakovci se ni udeležil nobene seje. Slaba je bila udeležba delegatov krajevnih skupnosti: Lipa (2 x), Gančani (3 x), Hodoš in Krog (5 x), Čepinci, Gederovci in Kuzma (7 x). Povprečno so na seji razpravljali 4 delegati: največje na eni seji razpravljalo 18 delegatov. Na dveh sejah delegati v razpravah niso sodelovali. V zboru je bilo postavljenih 31 delegatskih vprašanj. Po vsebini seje kar 14 vprašanj nanašalo na ureditev oz. posodobitev cest. Na 3 delegatska vprašanja odgovori še niso bili dani. Načelo zamenjljivosti delegatov je bilo v nekaterih delegacijah dosledno upoštevano, v nekaterih pa le delno. 3. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR V tem mandatnem obdobju je zbor imel 18 delovnih sej na katerih, je obravnaval 51 tematskih vprašanj, 7 odlokov, nekaj izvolitev in razrešitev ter upravnih vprašanj. Skupščinsko tematiko je zbor obravnaval v 14 primerih na skupnem zasedanju z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. Udeležba delegatov na sejah ni bila zadovoljiva. Največ je bilo na seji 28 delegatov in najmanj 16 (na 3 sejah). Povprečna udeležba na sejah je znašala 20 delegatov ali 66,6 %. Udeležba delegatov na se- 4 - DELEGATSKI VESTNIK jah je slabša kot v prejšnjih mandatnih obdobjih. Vseh sej se je udeležil le 1 delegat. Aktivnost delegatov družbenopolitičnega zbora na sejah je bila samo v povprečju primerna, ne pa individualno. Na vseh sejah so delegati sodelovali v razpravah 112 krat, povprečno so na eni seji razpravljali 4 delegati, 7 delegatov ni bilo aktivnih v tem mandatnem obdobju. HI. DELO IZVRŠNEGA SVETA 1. UVOD Ob prevzemu mandata v letu 1986 je izvršni svet prišel v situacijo, da je opravil zaključne aktivnosti na sprejemu srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, katere pa so v svoji vsebini in začrtanih razvojnih poteh pripravili naši predhodniki. Osnove, na katerih so temeljili ti planski dokumenti, so seveda izhajale iz takratnih predpostavk in ocen gospodarske situacije in na njih slonečega razvoja. Ta situacija in predpostavke razvoja pa so bile bistveno bolj optimistične od dejanskih možnosti razvoja gospodarstva v zadnjih dveh letih v celotnem gospodarstvu države, republike in seveda tudi občine. Enako velja za resolucijo za leto 1986. Pri zastavljanju politike razvoja, v smislu realizacije zastavljenih srednjeročnih planskih ciljev, je izvršni svet posvetil največjo pozornost razvoju gospodarske osnove. Slabšanje splošne gospodarske situacije nas je prisililo, da smo morali postavljati naš razvoj v nekoliko ožje okvire in predvsem na lastne sile ter možnosti. Tako je smer razvoja dejansko bila zastavljena v tista področja, kjer imamo neke svoje lastne prednosti. To je predvsem kmetijstvo ter na njem temelječa predelovalna industrija, turizem, drobno gospodarstvo in seveda prehod obstoječe gospodarske strukture v večjo tehnološko in dohodkovno učinkovitost. Pri tem nismo zanemarili tudi možnosti prenosa določenih proizvodenj iz slovenskega gospodarskega prostora, s tem, da smo še zavedali, da je v slabšanju gospodarske situacije, in z izločitvijo občine M. Sobota iz manj razvitih območij v Sloveniji, za to relativno malo možnosti. Kot bistveni pogoj za uresničitev takšnega razvoja, je izvršni svet postavljal tudi zasuk v kadrovski in štipendijski politiki, katerega morajc narediti OZD v občini, če želimo tolikokrat deklariran razvoj na lastnih silah tudi uresničiti. Na žalost so se v gospodarstvu v teh prizadevanjih iz dneva v dan pojavljale vedno nove ovire, ki so izhajale iz hitro slabšajoče se gospodarske situacije in vedno novih ukrepov ekonomske politike, katere so sprejemali ustrezni državni organi v želji, da te negativne trende zaustavimo. Ti ukrepi pa so imeli dostikrat prav nasprotni učinek. V tem procesu stalno večjega administriranja se je izvršni svet moral v vedno večji meri obremenjevati s področjem delitve dohodka in osebnih dohodkov, problematiko reševanja situacije zaradi omejevanja skupne porabe in proti koncu lanskega leta tudi že z direktnimi administrativnimi posegi na področju cen. Če k temu dodamo še obveznosti na področju obrambnih priprav in elementarno nesrečo, ki smo jo doživeli sredi lanskega leta, potem lahko ugotovimo, da so bile sile izvršnega sveta v veliki meri razbite in preusmerjene iz osnovnih nalog, ki smo si jih zadali. Kljub vsemu pa je bil storjen določen napredek predvsem na področju dviga tehnološke in deloma tudi dohodkovne učinkovitosti gospodarstva v občini. Dosežena so bila bistvena vlaganja v tehnološko posodobitev večine OZD, še posebej pa v Muri, Tovarni mlečnega prahu, Panoniji, Pomurskem tisku, Agro-merkurju, TOZD Beltinki in TOZD Oprema in orodja Rogašovci in ta proces se nadaljuje. Postavljene so bile tudi osnove: — za izgradnjo blagovno transportnega centra, v povezavi z Javnimi skladišči Ljubljana — za izgradnjo obrtne cone za razvoj proizvodne obrti — za izgradnjo novih hotelskih in zdraviliških kapacitet v Moravskih toplicah. Te zadeve so stvar realizacije v letošnjem letu, s tem, da nas pri razširitvi hotelskih kapacitet v Moravskih toplicah čaka še veliko naporov pri zapiranju finančne konstrukcije, kjer bo potrebno peljati postopek združevanja sredstev v okviru gospodarstva občine. Toliko bolj pomembno je, da OZD pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za nove naložbe. Na področju štipendijske politike je bil dosežen določen napredek v povečanju števila štipendij, vendar z njim ne moremo biti zadovoljni, če želimo uresničiti razvojne cilje z opiranjem na lastne sile. OZD se morajo zavedati, da razvoja brez kadrov ni in mi smo tega razvoja še kako potrebni. Kadra nam ne bo dal nihče, če si ga s svojim pristopom sami ne priskrbimo. Izvršni svet se je veliko angažiral na vzpostavitvi pogojev za normalno potekanje regulacij, meliorac ij in komasacij. V začetku mandata je na tem področju bilo veliko težav, saj smo bili s pripravo dokumentacije v precejšnjem zaostanku. Pri načrtovanju in izvedbi teh posegov v prostor, pa bo v bodoče potrebno z večjim poudarkom obravnavati vse uporabnike prostora s ciljem, da ohranimo čimvečjo kvaliteto tega prostora. Nerazvitost celotne gospodarske infrastrukture izven mesta M. Sobota je zahtevala precejšnje angažiranje izvršnega sveta in to tako na sanaciji kritičnih zadev na posameznih področjih, kakor tudi na zagotavljanju pogojev za posodabljanje ali izgradnjo novih objektov. Izvršni svet pri tem ugotavlja, da v SIS oz. OZD, zadolženih za posa mezno področje infrastrukture, ni zadosti aktivnosti za reševanje te pereče problematike. Reševanje infrastrukture (ceste, energije, PTT zmogljivosti, vode) na Goriškem je izrednega pomena za to, da bomo obdržali ljudi v teh obmejnih krajih, ki že zaradi svoje oddaljenosti od centra nimajo enakih pogojev za gospodarjenje in razvoj. Eno od pomembnih področij dela in prizadevanj izvršnega sveta je bilo tudi področje ekologije. Kljub resolucijskim zadolžitvam za nosilce dejavnosti, ki ekološko obremenjujejo okolje, na tem področju nismo dosegli pomembnejših rezultatov. To področje bo v prihodnje potrebno bistveno bolj obvezujoče opredeliti in vztrajati na sanaciji razmer. Izgradnja HE na Muri, kot eden bistvenih posegov v prostor, je bila odložena. Realizacija tega projekta, v obliki pretočnih ali akumulacijskih HE, bo odvisna od ovrednotenj posameznih rešitev v okviru krajinske zasnove, ki je v izdelavi. Družbene dejavnosti so bile zelo pogosto na dnevnem redu sej izvršnega sveta, kar seveda ni presenečenje, če upoštevamo slabšanje gospodarske situacije, restriktivni pristop v financiranju in vse interventne predpise, ki so za to področje bili sprejeti. Situacija v teh dejavnostih bo ob isti politiki postala nevzdržna. Nemogoče je namreč uskladiti stalno realno zmanjševanje sredstev, ob istočasnem vzdrževanju programov in pravic v teh dejavnostih na istem nivoju ali pa celo s tendenco širitve. Kljub vsem težavam smo skupaj z ustreznimi SIS uspeli zagotoviti delovanje vseh teh področij brez bistvenih pretresov. Izvršni svet se je seveda ukvarjal tudi z vsemi ostalimi zadevami, za katere je, po statutu občine in drugih aktih, pristojen. V obravnavanem obdobju je Izvršni svet imel 61 rednih ter 8 izrednih sej. Skupno je obravnaval 459 točk dnevnega reda ter sprejel 356 sklepov, 2 resoluciji, dolgoročni in Družbeni plan občine, 53 ugotovitev, stališč, priporočil in predlogov. 69 krat je Izvršni svet obravnaval različne osnutke in predloge odlokov, izdal 23 odredb in obravnaval vrsto družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Poleg tega je obravnaval precej tematskih vprašanj, zakonov in drugih samoupravnih aktov iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Stališča, ugotovitve in predlogi do teh vprašanj so bili posredovani skupinam delegatov za delegiranje v zbore republiške skupščine ter jim pomagali pri njihovem odločanju. 2. PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN DRUŽBENEGA PLANIRANJA Največji del aktivnosti na področju gospodarstva je Izvršni svet namenil tekočemu spremljanju gospodarskih gibanj in uresničevanju nalog iz letnih resolucij. Trimesečno je analiziral finančne rezultate OZD gospodarstva, gibanja skupne in splošne porabe ter ocenil doseganje resolucijskih ciljev. Zelo podrobno je analiziral izvajanje usmeritev iz družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka ter izvajanje interventnih ukrepov na področju osebne porabe. Sproti je opozarjal posamezne OZD na ugotovljena neskladja v delitvi dohodka in zahteval dosledno spoštovanje sprejetih usmeritev. Rezultat teh aktivnosti je pomenil, da po zaključnem računu za leto 1986 v občini nismo imeli težav v smislu prekoračitev pri izplačilih OD v posameznih TOZD oziroma DO. V letu 1987 je bila ta naloga prenešena na Odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. O doseženih gospodarskih gibanjih ter izvajanju resolucije in usmeritev pri razporejanju dohodka za osebne dohodke je IS redno seznanjal Skupščino občine. Po analizi rezultatov poslovanja gospodarstva občine M. Sobota za prvo polletje 1986 je izvršni svet, na podlagi ugotovitev komisije za spremljanje sanacijskih programov OŽD gospodarstva, podrobneje proučil položaj DO, ki so poslovale z izgubo. Izvršni svet je že pred izkazanimi rezultati za 9 mesecev ugotovil izredno težko stanje v DO Platana in se na podlagi sprotnega spremljanja poslovanja DO Platana konec leta 1986 odločil, da predlaga zborom občinske skupščine uvedbo ukrepa družbenega varstva. Poleg sprotnega analiziranja v DO Platana, intenzivnih razgovorov s SOZD Slovenijales in reševanja kadrovske problematike v smislu sestave ZKO Platana, je izvršni svet namenil veliko aktivnosti iskanju možnosti prestrukturiranja dela proizvodnega programa v tej DO. Rezultat teh prizadevanj je bil dogovor z DO Elan o prenosu proizvodnje tekaških smuči v DO Platana, ki pa zaradi kasnejših drugačnih interesov Elana ni bil realiziran. Od samega začetka delovanja se je izvršni svet aktivno vključil v iskanje možnosti za prenos novih proizvodnih programov v občino M. Sobota in v ta namen povezal DO Panonija z Metalno Maribor, s ciljem skupnega razvoja novega proizvodnega programa. Zaradi odpovedi tretjega partnerja do realizacije sicer še ni prišlo, vendar so se odprle večje možnosti sodelovanja med organizacijama. V cilju vključitve večjega števila gospodarstvenikov občine M. Sobota v iskanje novih proizvodnih programov in pomoči izvršnemu svetu pri izdelavi predlogov nadaljnjega razvoja, je izvršni svet imenoval komisijo za gospodarski razvoj občine M. Sobota. Glede na to, da so člani komisije poslovodni delavci v posameznih DO in obreme- DELEGATSKI VESTNIK - 5 njeni s problematiko v svojih DO, na videz rezultati komisije v začetku niso bili dovolj otipljivi. Aktivnost posameznih članov komisije pa se je kasneje pokazala kot pomembna in je pričakovati, da nadaljnja aktivnost komisije oziroma posameznih članov lahko predstavlja potencialne možnosti, predvsem pa pomoč izvršnemu svetu za oblikovanje smeri razvoja. Z enakim ciljem so potekali skozi vse obdobje razgovori z vodstvi posameznih DO oziroma na nekoliko sklicanih razgovorih z direktorji DO v M. Soboti. IS se je vključeval v razprave o osnutkih zvezne in republiške resolucije ter analize izvajanja srednjeročnega plana SR Slovenije v letih 1986 in 1987. Prav tako je obravnaval še vsa druga vprašanja s področja gospodarstva, ki so bila v obravnavi na republiški skupščini. Po izdelavi in sprejetju predloga resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota za leto 1987 je izvršni svet svoje aktivnosti podredil uresničevanju opredeljenih ciljev. Zaostrovanje gospodarske situacije in vedno nova zakonska regulativa, s katero so zvezni organi usmerjali gospodarstvo, je v veliki meri zmanjšala možnosti za realizacijo resolucijskih ciljev. Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota je od začetka delovanja do konca leta 1987 vodil razgovore z 19 DO izven regije o možnosti prenosa proizvodnih programov. Pri tem so se izkazali trije osnovni problemi: V večini primerov se je izkazalo, da smo v preteklosti v občini pozabili na kadrovsko politiko in trenutno kadrov močno primanjkuje. Drugi problem je v tem, da mesto M. Sobota nima statusa manj razvitega območja in s tem investitorji tudi niso deležni ustreznih bonitet, manj razvite KS v občini pa niso dovolj interesantne za investitorje izven regije, predvsem zaradi infrastrukture. Kot tretje pa je dejstvo, da se v današnjih kriznih časih tudi na videz močne DO ukvarjajo pretežno z lastnimi tekočimi problemi in so se trenutno zmeraj manj pripravljene pogovarjati o širitvi kapacitet in to celo o dislociranih obratih. Situacija v DO Platana, ki je nedvomno rezultat nekajletne neustrezne poslovne in kadrovske politike v tej DO in tudi prepoznega vključevanja družbenopolitične skupnosti, je tudi skozi celo leto 1987 terjala od izvršnega sveta ogromno napora. Izvršni svet je skupaj z ZKO Platana s stalnimi aktivnostmi z neposrednim sodelovanjem uspel v letu 1987 kolektiv obraniti pred likvidacijo, vendar kljub vsemu angažiranju o sanaciji še ni možno govoriti. Se naprej tečejo velika prizadevanja, da se likvidacija prepreči. Med letom je prišlo v ZKO Platana do več kadrovskih sprememb, do največjih pa ob koncu leta pri sestavi ZKO, ki bo vodil DO do konca aprila 1988. Kljub vsem pozivom je pri reševanju kadrovske problematike izvršni svet ostal povsem osamljen, kar je terjalo dodatne aktivnosti. Veliko pozornosti je izvršni svet namenil tudi spremljanju položaja v DO Temelj in vodstvu te DO v okviru možnosti nudil ustrezno pomoč. Enako velja za TOZD Blisk po odločitvi, da se izloči iz DO Panonija, kljub opozorilom izvršnega sveta na možne negativne posledice. Sicer pa je izvršni svet aktivno sodeloval tudi pri ostalih izvedenih ali pa nameravanih organizacijskih spremembah v DO Certus, VGP in Cestnem podjetju. Izvršni svet je del aktivnosti, in jih bo v prihodnje še več, usmeril v ugotavljanje možnosti za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva. Pri tem želi izvršni svet čimtesneje sodelovati z Obrtnim združenjem, Obrtno zadrugo in MGZ za Pomurje. Rezultati prizadevanj za vzpostavljanje ugodnejših pogojev za razvoj obrti so predvsem v stimula-tivnejših pogojih za razvoj zahtevnejših proizvodov in proizvodnji za izvoz, opredeljenih v Odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti in pripravah za izgradnjo obrtne cone, za kar bodo ustvarjeni pogoji v prvi polovici leta. V zadnjem letu in pol je izvršni svet namenil veliko pozornost oskrbi tržišča in oblikovanju blagovnih rezerv, ter možnostim nadaljnjega razvoja turizma. V ta namen je izvršni svet tudi pristopil k sofinanciranju raziskovalno-razvojnega programa: oblikovanje turistične ponudbe in izdelava zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju in tekoče spremlja nastajanje tega programa, žal z ugotovitvijo, da so aktivnosti v zamudi. Poleg ostalih resolucijskih ciljev je izvršni svet veliko pozornosti namenil tudi možnosti združevanja sredstev gospodarstva občine M. Sobota za nove naložbe. V ta namen je izvršni svet že v maju 1987 pripravil osnutek sporazuma za združevanje sredstev, ki ga je večkrat obravnavala tudi komisija za gospodarski razvoj in je bil predmet obravnavane tudi na sestankih direktorjev. Kasnejši odziv v času obravnave osnutka sporazuma pa je bil izredno skromen, tako, da je izvršni svet bil prisiljen predlog sprejeti šele v mesecu decembru 1987. V mesecu maju 1987 je izdelal poročilo o uresničevanju politike pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v letu 1986 v občini Murska Sobota in na neuresničevanje sprejetih usmeritev opozoril ustrezne republiške organe. Zborom občinske skupščine je bila junija 1987 predložena informacija o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o gradbeni dejavnosti v občini ter poročilo o uresničevanju stališč o obmejnem sodelovanju občine M. Sobota s sosednjimi državami. IS je obravnaval vse predloge novih investicij OZD in skupnosti iz občine ter dal svoje mnenje o upravičenosti naložb in njihovi usklajenosti s planskimi dokumenti. V skladu z interventnimi ukrepi je IS sprejel tudi vrsto predpisov s področja cen v pristojnosti občine. IS je obravnaval še vrsto drugih informacij in vlog OZD oz. skupnosti ter osnutkov in predlogov zakonov, sporazumov in dogovorov ter nanje dajal svoja stališča. Na podlagi dosedanjih aktivnosti in ugotovljenih možnosti izvršni svet pripravlja resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota za leto 1988. Kontakti, ki jih izvršni svet vzdržuje z velikim številom DO izven regije, nakazujejo določene možnosti, in je izvršni svet ponudil določene proizvodne programe v letu 1987 v DO Platana in Blisk, vendar je iluzorno pričakovati, da jih bomo pridobili zastonj. V vseh primerih se je pokazalo, da je odškodnina za program previsoka ali pa program terja prevelika investicijska vlaganja. Očitki, da novih programov izvršni svet ni uspel najti, torej niso upravičeni, vendar pri tem prepogosto pozabljamo na lasten razvoj in lastne možnosti. Izvršni svet bo v bodoče nadaljeval aktivnosti za eventualni prenos programov iz razvitejših regij, vendar bo večji pritisk vršil na domače nosilce razvoja, da obstoječe možnosti izkoristijo. 3. KMETIJSTVO Na področju kmetijstva in gozdarstva je ob začetku tega mandata bil ustanovljen novi upravni organ, to je Komite za kmetijstvo in gozdarstvo. Izvršni svet je oblikoval in sprejel potrebne sklepe in akte za ustanovitev in delovanje komiteja. Pogoji gospodarjenja v kmetijstvu so se v zadnjih letih še poslabšali. Neugodne cenovne razmere so razvoj določenih panog (živinoreje) v celoti zavrle. Za kmetijstvo nesprejemljivi krediti so zaustavili vsa investicijska vlaganja, ohranjajo se le vlaganja v urejanje kmetijskih zemljišč, kjer pretežni del sredstev zagotavlja Zveza vodnih skupnosti. Na tem področju je prihajalo do številnih zastojev in težav. V to problematiko seje aktivno vključeval izvršni svet, ki je sprejel določene pobude, konkretne zaključke in zadolžitve za odpravo težav. Pri tem seje povezoval tudi z Območno vodno skupnostjo Mura v M. Soboti ter z ustreznimi resornimi, organi v republiki. Izvršni svet je tekoče spremljal programe urejanja kmetijskih zemljišč z vsakoletno obravnavo poročil o melioracijah in komasacijah. S sprejetimi sklepi je naložil predvsem investitorju naloge, ki se nanašajo na odpravo pomanjkljivosti. Usklajeno s programom je brez zadržkov sprejemal ustrezne odloke o uvedbi melioracij (za 22 k. o.) in odločbe za uvedbo komasacij (za 10 k. o.). Na področju urejanja kmetijskih zemljišč je zaradi pomanjkanja vzdrževanja skupnih melioracijskih objektov na melioriranih zemljiščih Izvršni svet predlagal sprejem »odloka o združevanju sredstev za vzdrževanje skupnih melioracijskih objektov«, na osnovi katerega so doseženi pričakovani začetni cilji, ki zagotavljajo popolno izvedbo vzdrževalnih del v naslednjih letih. Za navedene zemljiške ureditve je izvršni svet preko komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo povezan s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in skupnostjo za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Izvršni svet je obravnaval in sprejemal letne programe in poročilo o realizaciji programov skupnosti. Prav tako je sodeloval pri ustanavljanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Na področju pridelave oz. proizvodnje v kmetijstvu se je izvršni svet soočal s težavami, ki so izhajale predvsem iz cenovnih nesorazmerij, sodeloval je pri oblikovanju stališč, s katerimi bi se naj po sprejemu na republiški skupščini izboljšal nevzdržen položaj v kmetijstvu. Izvršni svet je tekoče spremljal realizacijo družbeno organizirane proizvodnje hrane, sprejemal je programe jesenskih in spomladanskih setev na družbenem in v zasebnem sektorju ter obravnaval letna poročila o odkupu vseh pomembnejših pridelkov v kmetijstvu in se pri tem zavzemal za izpolnitev predvidene proizvodnje. Na nedoseženo rast kmetijske prizvodnje in delno odstopanje v realizaciji na področju gozdarstva so v veliki meri vplivale naravne katastrofe in druge škode; v največji meri toča in neurje v letu 1987 in radioaktivno sevanje, toče z neurji v letu 1986 ter poplave, divjad, pozebe itd. Izvršni svet je sproti obseg vsake posamezne škode obravnaval, ugotavljal razloge in odgovornost za nastanek škode in sprejemal sklepe in programe za ublažitev in odpravo posledic. Istočasno je sprejel zahteve in stališča za učinkovitejše preventivno delovanje in preprečevanje nastajanja škod. V letu 1987 je izvršni svet po katastrofalni ujmi zahteval celovito analizo o neučinkovitem delovanju obrambnega sistema proti toči za severovzhodno Slovenijo, in skupno z ostalimi izvršnimi sveti v Pomurju, predlagal izpolnitev obstoječega obrambnega sistema tako, da bo delovanje zanesljivejše (zgraditev dodatnega radarskega centra, vključitev letalske obramhe . . .). Po katastrofalni ujmi v letu 1987 seje izvršni svet aktivno vključil v ocenjevanje škode, v oblikovanje ustreznih poročil in sanacijskih programov. Aktivnosti izvršnega sveta v koordinaciji za OZD in ocenjevalnimi komisijami ter z ustreznimi republiškimi organi so zagotovile možnosti hitrega in učinkovitega ter postopnega izvajanja sprejetih sanacijskih ukrepov. Izvršni svet je s pomočjo ostalih dejavnikov in širše družbenopolitične skupnosti Slovenije uspel omiliti posledice do takšne mere, da 6 - DELEGATSKI VESTNIK so vzpostavljeni pogoji za preprečitev zmanjšanja proizvodnje v kmetijstvu, prizadeta infranstruktura pa bo ustrezno sanirana. Kljub priznanjem za uspešno izvedene aktivnosti pa je neobhodno, da sleherni dinar smotrno uporabimo in temu bo izvršni svet v letu 1988 posvetil vso pozornost. Na področju nastajanja drugih škod v kmetijstvu so bila prav tako na izvršnem svetu obravnavana poročila in sprejeti sklepi za ublažitev, povrnitev in preprečitev škod. Škodo po divjadi izvršni svet obravnava ob sprejemanju letnih lovsko gojitvenih načrtov in realizaciji sprejetih načrtov. Stališče izvršnega sveta je, da morajo biti interesi kmetijstva in lovstva usklajeni, nastale škode pa medsebojno poravnane. 4. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V obravnavanem obdobju so družbene dejavnosti delovale pod vplivom in v odvisnosti vedno bolj zaostrenih in neugodnih gospodarskih razmer ter interventnih zakonov o omejevanju razpolaganja in porabi družbenih sredstev in s tem tudi sredstev skupne porabe za družbene dejavnosti. V takih razmerah je izvršni svet posebno pozornost in aktivnost namenjal tekočemu spremljanju, usklajevanju in razreševanju problematike financiranja letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. V ta namen je skrbel za tekoče usklajevanje letnih bilanc skupne porabe v občini z doseženimi gospodarskimi gibanji in resolucijskimi opredelitvami ter interventnim zakonom in po potrebi predlagal skupaj-s SIS spremembe prispevnih stopenj. Ob tem je izvršni svet sproti spremljal programe in poslovanje SIS oziroma izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti ter se vključeval v razreševanje prisotnih problemov dejavnosti in financiranja na posameznih področjih. Zaradi specifičnosti, zlasti glede obsega uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva in nastajanja večjih stroškov, prihaja pri izvajanju letnih programov do največjih odstopanj v zdravstvu. Prav razreševanju te problematike je bila namenjena posebna aktivnost. Ob razpravah o periodičnih in letnih analizah poslovanja SIS in izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti je bila namenjena posebna skrb gibanju materialnih stroškov, osebnih dohodkov delavcev ter uresničevanju usmeritev resolucije na področju skupne porabe. V zvezi s tem je izvršni svet sproti opozarjal vse porabnike na dosledno izvajanje resolucijskih določil ter na racionalno in smotrno porabo sredstev ter izvajanje stabilizacijskih programov in kvaliteto dela ter učinkovito delovanje. Poleg poslovnih poročil in spremljanja poslovanja je izvršni svet obravnaval še naslednja vprašanja: problematiko usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja mladih, izvajanje stališč in usmeritev o stanju in problematiki Romov, štipendiranje v občini, informacijo o dejavnosti doma oskrbovancev v Rakičanu in druga vprašanja. O obravnavanih vprašanjih je izvršni svet sprejel tudi stališča in predloge za razreševanje odprtih vprašanj in prisotnih problemov. Ta stališča so bila posredovana ustreznim organom in organizacijam oziroma predlagana zborom občinske skupščine za tematska vprašanja, ki so bila obravnavana na skupščini. Izvršni svet je tudi sproti spremljal in sodeloval pri uresničevanju referendumskega programa investicijskih naložb na področju izgradnje šolskih objektov in modernizacije cest v občini v tekočem srednjeročnem obdobju. Vključeval se je in sodeloval v akcijah za združevanje'sredstev in pri reševanju finančne problematike izgradnje nove kirurgije. Izvršni svet je obravnaval predloge in sodeloval pri aktivnostih za združitev Srednje zdravstvene šole v Rakičanu s Srednješolskim centrom oz. Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo v M. Soboti. Obe predlagani varianti pa sta bili odklonjeni v šolah, s katerima bi se naj združila zdravstvena šola. V letu 1986 je izvršni svet usmerjal aktivnost in sodeloval pri usklajevanju srednjeročnih planov samoupravnih nosilcev planiranja v družbenih dejavnostih. V okviru izvršnega sveta je bila v lanskem letu izdelana analiza primerljivosti osebnih dohodkov delavcev negospodarstva z gospodarstvom v občini, na osnovi katere se izvaja usklajevanje osebnih dohodkov v OZD in delovnih skupnostih družbenih dejavnosti. Izvršni svet seje tudi vključeval v obravnavo republiških poročil, analiz in drugih materialov ter zakonov in sprememb zakonov s področja družbenih dejavnosti; do njih zavzemal svoja stališča, dajal pripombe in predloge ter jih posredoval delegatom za republiško skupščino. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja se je izvršni svet vključeval v usklajevanje in dogovarjanje razmestitve vzgojnoizo-braževalnih programov v Pomurju, s predlogi za ohranjanje dosedanjih programov, oziroma povečanje obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji. Na'področju zaposlovanja in kadrovske politike je izvršni svet obravnaval: letno bilanco zaposlovanja v občini in spremljal uresničevanje planov zaposlovanja; izvajanje sporazuma o štipendijski politiki; akcijski program za razreševanje problematike na področju usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja ter obravnaval uresniče vanje družbenega dogovora o kadrovski politiki pri kadrovanju individualnih in kolegijskih poslovodnih organov v občini. Na področju štipendiranja se je v lanskem letu v občini nekoliko povečalo število kadrovskih štipendij, vendar je teh še razmeroma malo,tako, da se še vedno velika večina štipendij podeljuje iz združenih sredstev. Izvršni svet je, ob obravnavi navedenih tematskih vprašanj, sprejemal ustrezna stališča in predloge za razreševanje prisotnih težav in problemov in jih posredoval pristojnim organom ter zborom skupščine občine v sprejem. 5. URBANIZEM, GRADBENIŠTVO, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE Izvršni svet je v tem času namenil največ pozornosti urejanju prostora in varstva okolja. Skupščini občine je predlagal v sprejem dolgoročni plan občine in srednjeročni družbeni plan za obdobje 1986—1990. Oba akta je skupščina sprejela, vendar pa dolgoročnega plana še ni potrdila komisija pri Republiškem zavodu za planiranje. Po zakonu mora biti dolgoročni plan občine usklajen z republiškim planom in na zadevi sedaj izvršni svet dela v tem smislu, da so republiški komisiji že januarja 1987 bile predložene kartografske sestavine prostorskega deta dolgoročnega plana, ki pa ih je komisija zavrnila, kar niso bile napravljene v skladu z veljavno metodologijo. Ponovno so karte bile komisiji predložene v začetku meseca novembra 1987, ko je komisija ponovno zahtevala, da kartografski del dolgoročnega plana občine priredimo navodilom, ki so bila izdana 1.11. 1987. V skladu z veljavno zakonodajo je izvršni svet sprejel program izdelave prostorsko-izvedbenih aktov za plansko obdobje 1986—90 in letni plan izdelave prostorsko-izvedbenih aktov. Na področju izdelave prostorsko-izvedbenih aktov je izvršni svet obravnaval in predlagal skupščini v sprejem naslednje: — zazidalne načrte Razlagova, Trstenjakova, Dokležovje, Černelavci —Veščica in obrtno-skladiščna cona M. Sobota. — ureditvene načrte melioracije: Ledava nad jezerom (v k.o. Jurij, Večeslavci, Pertoča), Velika Krka, Domajinci, Mlinišče, Filovci, Šalamenci-Mlačine, Borovje II, Plešo in Bodonci ter Gerlinci-Fikšinci, namakanje: Nemščak, — lokacijski načrti vodovodno zajetje v Krogu in trasa vodovoda Krog-Črnske meje, regionalna cesta skozi Moravske toplice.' Poleg tega je izvršni svet obravnaval še prostorsko-izvedbene akte, ki bodo v kratkem predloženi skupščini: zazidalni načrti Beltinci-jedro, Cankova, zdraviliški kompleks Moravske Toplice in Petrovci, namakanje Fokovci, lokacijski načrt vodovoda Murska Sobota—Cankova ter odlagališče komunalnih odpadkov pri Puconcih. Izvršni svet se intenzivno ukvarja s celotno problematiko izvajanja melioracij. Rezultati tega so se pokazali v boljši koordinaciji pripravljanja prostorsko-izvedbenih aktov in izvajanju melioracij. Na področju varstva okolja je izvršni svet obravnaval poročilo o stanju na področju razreševanja problematike okolja in tudi sprejel Ukrepe za odpravo vzrokov in zmanjševanje posledic onesnaževanja okolja. Spremljanje izvrševanja ukrepov je stalna naloge izvršnega sveta, saj zahteva tudi vlaganje večjih sredstev in več časa za izvedbo ukrepov. Obravnavano je bilo tudi poročilo o sanaciji plazov in smo v okviru razpoložljivih sredstev nekaj plazov tudi sanirali. Na področju cestne problematike se je izvršni svet vključil v obravnavo analize problematike in s svojimi pripombami prispeval k sprejetju zakona o cestah. Na predlog izvršnega sveta’je skupščina obravnavala cestno problematiko. Izvršni svet seje aktivno vključil v sanacijo lokalnih in regionalnih cest, ki so bile poškodovane ob neurju s točo. S področja dela Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je ha predlog izvršnega sveta skupščina sprejela naslednje odloke: — Odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda, — Odlok o pokopališkem redu, — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, — Odlok o urbanističnem redu — prečiščeno besedilo, — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa, — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nerazporejenih prometnih površinah, — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu. Izvršni svet aktivno sodeluje pri opravljanju nalog, ki jih opravlja Sklad stavbnih zemljišč. Sprejeti so vsi odloki ki omogočajo normalno delovanje sklada stavbnih zemljišč, redno se sprejema in izvaja program sklada stavbnih zemljišč, ki ga obravnava tudi izvršni svet. Izvršni svet koordinira aktivnosti za izvajanje Zvezne mladinske akcije »Goričko«. Izvršni svet se aktivno vključuje v delovanje materialnih SIS, sprejeti so bili vsi odloki o prispevnih stopnjah (komunala, stanovanj- DELEGATSKI VESTNIK - 7 ska, cestna) in bile vedno redno spremljane cene komunalnih storitev, stanarin in ostala problematika. Na področju komunalnega gospodarstva je izvršni svet izredno pozornost posvetil problematiki oskrbe z zdravo pitno vodo, kar se je pokazalo že pri sprejemanju lokacijskega načrta za vodnjak v Krogu; obravnavana je bila dolgoročna študija o preskrbi s pitno vodo za celotno občino; poročilo o stanju vodnjakov in vodovodov, ki so v lasti občanov in Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je bilo naloženo, da ugotovi stanje teh vodnjakov in vodovodov in možnost prenosa v družbeno lastnino. Ta naloga še ni izvedena. V teku je priprava ureditvenega načrta za čistilno napravo pri Murski Soboti; izvršni svet je v tem primeru obravnaval Studijo o dolgoročnem reševanju komunalnih odpadkov in sprejel ustrezne ukrepe, ki so v realizaciji (ureditveni načrt za odlagališče komunalnih odpadkov ter ureditveni načrt za odlagališče živalskih odpadkov, ki bi jih kafilerija zaradi okvare eventualno ne mogla predelovati). Izvršni svet si aktivno prizadeva, da bi v skladu z zakonom ustanovili upravno organizacijo, ki pokriva področje urejanja prostora in varstva okolja. Upravna organizacija še ni ustanovljena, ker je Republiški komite za varstvo okolja šele koncem lanskega leta sprožil akcijo za zagotovitev sredstev za upravno organizacijo; brez tega, da bi dobili sredstva, pa naša občina upravne organizacije, ki bi svoje delo opravljala v smislu pozitivne zakonodaje, ne more financirati. 6. PODROČJE SPLOŠNE PORABE Za minulo obdobje na področju splošne porabe občine je značilno, da se je nadaljevalo omejevanje obsega možne porabe za splošne družbene potrebe v občinah. Takšno stanje je narekovalo precej večjo angažiranost izvršnega sveta na tem področju, saj je bilo potrebno stalno usklajevanje med potrebami porabnikov proračunskih sredstev in dovoljenim obsegom splošne porabe v občini. Ker je bilo potrebno med letom v skladu z interventnim zakonom obseg sredstev splošne porabe sproti prilagajati ugotovljeni rasti primerljivega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije, je izvršni svet, po pooblastilu skupščine občine, sprejemal začasne rebalanse proračuna občine. Izvršni svet je v tem obdobju obravnaval osnutke in predloge odloka o proračunu občine, odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna občine in odloka o zaključnem računu proračuna občine, ki jih je predlagal v sprejem zborom skupščine občine. Področje splošne porabe občin je na republiški ravni bilo urejevano z Družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe, ki ga je izvršni svet podrobno proučil in posredoval na besedilo dogovora precej pripomb. Pri tem se je zavzemal za nov sistem izračuna obsega dogovorjene porabe za vse občine v Sloveniji po enakih kriterijih, s čimer bi bil dosežen enak položaj vseh proračunov občin. V minulem obdobju je bil narejen viden premik na področju modernizacije uprave, saj je izvršni svet kljub pomanjkanju sredstev dosledno namenjal vse lastne prihodke uprave za družbene prihodke in geodetske uprave za nabavo računalniške opreme, zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja in nujna vzdrževalna dela na upravni zgradbi in na krajevnih uradih. Sprejel pa je tudi program vzdrževanja za naslednje obdobje, kjer je dal prednost obnovi fasade na upravni zgradbi. Izvršni svet je v okviru politike na področju splošne porabe sprejel program zmanjševanja števila zaposlenih v upravnih organih, s poudarkom na zmanjšanju števila administrativnih kadrov, za katerega v tem trenutku ugotavlja, da že daje precejšnje pozitivne premike. 7. DRUŽBENI PRIHODKI Izvršni svet je tekoče spremljal dela in aktivnosti na področju Uprave za družbene prihodke. V letu 1986 je namenil posebno pozornost sprejetju Dogovora o uskljajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990. Vzporedno z dogovorom so bili obravnavani osnutki in predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini M. Sobota, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prometu nepremičnin in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah. Izvršni svet je prav tako tekoče spremljal pregled obremenitev in plačil davkov in prispevkov ter odstotek izterjave teh obveznosti. Izterjava v letu 1986 je bila 98,8 %, v letu 1987 pa 97,3 %. Prav tako so se sprotno reševale vloge občanov, ki živijo v težjih socialnih razmerah (odpisi davkov). V upravičenih primerih je bil po predhodnem ugotovitvenem postopku in na podlagi mnenj predstavnikov krajevnih skupnosti, davčni dolg v celoti ali delno odpisan. Neizterljivi dolgovi so v glavnem zemljiško-knjižno zavarovani na sodišču v M. Soboti. Vletu 1987 seje intenzivno pristopilo k realizaciji programa modernizacije Uprave za družbene prihodke. Nabavljeno je bilo precej opreme (terminal, tiskalnik), kupljeni so tudi že programi za davčno knjigovodstvo, kmetijsko in obrtno odmero. Popoln prehod na AOP bo opravljen v letu 1988. 8. NOTRANJE ZADEVE, LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Izvršni svet je v letu 1987 tekoče spremljal delo in aktivnosti s področja notranjih zadev. Med drugim je obravnaval problematiko javnega reda in miru v občini in predlagal spremembe in dopolnitve Odloka o javnem redu in miru občine M. Sobota v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. Na področju enotnega informacijskega sistema organov za notranje zadeve v SR Sloveniji je izvršni svet podprl nadaljnji razvoj tega sistema ter prizadevanje za modernizacijo dela na področju notranjih zadev. Izvršni svet je tudi spremljal izvajanje aktivnosti na področju varnosti in družbene samozaščite, posebej pa stanje varnostnih načrtov v KS in OZD občine M. Sobota. Na tem področju je ugotovil, da stanje ni zadovoljivo, zato se je zavzel, da vsi subjekti uredijo varnostne priprave in ažurirajo varnostne načrte ter s tem povezano politi-čno-varnostne ocene. Posebno pozornost je izvršni svet namenil obravnavi poročil o delu pravosodnih organov, pri tem pa podprl predvsem pobudo za prenos financiranja pravosodnih organov na republiko. Na področju požarnega varstva je izvršni svet podprl prizadevanja za kadrovsko okrepitev inšpekcijskega nadzora in nadzora požar-no-varnostnih pogojev na objektih v zasebnem sektorju, ustreznejši požarno-varnostni pripravi projektov, dokončno vzpostavitev sistema avtomatskega javljanja požarov, ter za izobraževanje in usposabljanje občanov za preprečevanje požarov in krepitev požarno-varnostne kulture. S področja splošne ljudske obrambe je izvršni svet obravnaval Usmeritve za razvoj enotnega sistema organizacije in odgovornosti ter socialistične solidarnosti ob naravnih in drugih nesrečah. Obravnaval je tudi poročila b organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti enot in štabov civilne zaščite, program in udeležbo na praktičnih vajah in izvajanju ukrepov civilne zaščite ob naravnih nesrečah. V okviru delovanja službe za opazovanje in obveščanje je bil obravnavan in sprejet Odlok o delovanju centra za obveščanje in drugi akti s tega področja. Na osnovi Odloka o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov ter drugih predpisov, je bil sprejet delovni program po katerem so bile izvedene priprave in izdelava dokumentov ža obrambni načrt občine in njenih organov, OZD in drugih subjektov planiranja obrambnih priprav v občini. V zvezi s tem je izvršni svet večkrat med letom obravnaval stanja na določenih področjih gospodarstva in negospodarstva in ustrezne zaključke ter določal naloge za nadaljnjo izdelavo obrambnih načrtov. Zaradi negativne ocene Zvezne inšpekcije za ljudsko obrambo, glede izdelanosti dokumentov obrambnih načrtov upravnih organov in organizacij združenega dela v občini, je izvršni svet večkrat obravnaval predloge dokumentov in usklajeval dela in naloge upravnih organov pri izdelavi njihovih obrambnih načrtov. IV. DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE I. SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Svet za SLO in DS Skupščine občine Murska-Sobota je v tem obdobju imel 9 rednih in eno izredno sejo ter 3 skupne seje z občinskim komitejem za SLO in DS. Udeležba na sejah je bila dobra. S področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v mejah svoje pristojnosti Svet obravnaval naslednja pomembnejša vprašanja: — organiziranost in delovanje sistema za opazovanje in obveščanje v občini in pokrajini; — ogrožeriost občine pred nesrečami z nevarnimi snovmi; — vojno organiziranost in kadrovsko sestavo Izvršnega sveta in upravnih organov občine: — delo komisije za pripravo in izvedbo mobilizacije v občini; — financiranje skupnih nalog SLO in DS ter opremljenost in usposobljenost enot in štabov teritorialne obrambe in njene bojne pripravljenosti, civilne zaščite, enote za zveze in krptozaščite ter službe za opazovanje in obveščanje, rezervnih vojaških starešin in udeležbo na orbžnih vajah; — usposabljanje delovnih ljudi in občanov, mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja in kadrovanje za vojaške šole in obrambne poklice; — razvoja, organiziranja in delovanja narodne zaščite v občini; — obravnava ugotovitev Zvezne inšpekcije za ljudsko obrambo in sprejem ustreznih zaključkov in aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti obrambnih in varnostnih načrtov občinskih subjektov planiranja obrambnih priprav; — stanje glede izvajanja zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe ter izdelavo dokumentov obrambnih načrtov po novih predpisih. 2. KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE Komisija je imela 3 seje in prejela za obravnavo 19 vlog. Neposredno je komisija prejela 6 vlog, ostale vloge pa so bile komisiji od 8 - DELEGATSKI VESTNIK stopljene s strani republiške komisije, Biroja za pritožbe pri Skupščini SFRJ oz. od drugih organov. Pritožbena problematika je bila v letih 1986 in 1987 dokaj raznolika. Zaostrene gospodarske razmere so vplivale na poslabšanje socialnih razmer, kar se odraža v prispelih vlogah. Gre za izredno težko primere neurejenih in nevzdržnih družinskih razmer, slabo socialno stanje pritožiteljev, nezaposlenost, ter premoženjsko pravne in komunalne zadeve (komasacije, melioracije, dovozne poti itd.) Komisija je s svojim delovanjem vplivala, daje 6 vlog bilo pozitivno rešenih, 3 vloge so v fazi reševanja, 2 vlogi sta bili zaradi krajevne nepristojnosti odstopljeni pristojnim organom izven občine, ostale vloge pa je komisija obravnavala in ugotovila, da so neupravičene, oz. upravičene, vendar iz objektivnih razlogov nerešljive. V dveh primerih je komisija opravila ogled na terenu. 3. KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR Pristojnost komisije je obravnavanje splošnih vprašanj v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi. Delo komisije je specifično in močno odvisno in povezano z vrsto dejavnikov, v katere delokrog spada varovanje družbene lastnine in izvajanje nalog nadzora. Komisija bi morala obravnavati najbolj aktualne in pereče družbene probleme ter negativne družbene pojave na posameznih področjih življenja in dela, zlasti ko gre za vprašanja družbene lastnine, delitve dohodka itd. ter se povezovati ž vsemi tistimi dejavniki, ki se soočajo z isto oz. podobno problematiko. Komisija se dosedaj, kot tudi v tem mandatnem obdobju ni uveljavila, predvsem iz razloga, ker pristojni organi in organizacije komisiji ne dajejo pobud za obravnavo določenih negativnih pojavov. Komisija je imela le eno sejo. 4. KOMISIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Komisija za narodnostna vprašanja je imela v tem mandatnem obdobju 3 seje. Na prvi je razpravljala o uresničevanju priporočil, stališč in usmeritev o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti, ki so jih sprejeli zbori Skupščine občine februarja 1986. V smislu le-teh je obravnavala programe dvojezičnega poslovanja državnih organov ter organizacij in skupnosti, ki so dolžni poslovati dvojezično. Razpravljala je o resoluciji o uresničevanju družbenega plana SRS ter občine za leto 1987, kakor tudi o programih SIS za izobraževanje, otroško varstvo in kulturo ter zakona o pedagoški službi. Največ pozornosti je posvetila urejanju dvojezičnih napisov na narodnostno mešanem območju občine, in v zvezi s tem dajala lastnikom napisov konkretne predloge. Razpravljala je tudi o problemih informiranja, o položaju in delovanju informacijskih sredstev v madžarskem jeziku ter o informiranju o narodnosti v sredstvih obveščanja večinskega naroda. Poleg tega je obravnavala razna tekoča vprašanja iz pristojnosti komisije. Pri svojem delu je sodelovala s komisijo za narodnosti Skupščine SR Slovenije ter komisijo za narodnostna vprašanja SZDL. 5. KOMISIJA ZA STATUTARNA IN PRAVNA VPRAŠANJA Komisija za statutarna in pravna vprašanja skrbi za zakonitost samoupravnih aktov OZD, samoupravnih interesnih skupnosti katere akte potrjuje ali daje soglasja občinska skupščina ter opravlja druga pravna opravila. Komisija je na 3 sejah obravnavala 4 samoupravne akte in organizirala pripravo ter pripravila tipski osnutek Statuta KS. 6. KOMISIJA ZA KADROVSKA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Komisija je imela 10 sej in zborom občinske skupščine podala: — 24 predlogov za volitve, imenovanja oz. razrešitve (sodniki, tožilci, sodniki porotniki, sodniki SZD, občinski sodniki za prekrške, načelniki, itd.) — 25 predlogov za imenovanja oz. razrešitve organov SO in zborov; — predlog za imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije. Komisija je obravnavala in objavila 5 razpisov prostih del in nalog. Obravnavala in sprejela je Pravilnik ospremembah in dopolnitvah Pravilnika o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev SO ih IS SO, pooblaščenim uradnim osebam za sklepanje zakonskih zvez, določila trajanje letnih dopustov funkcionarjem idr. V organe upravljanja 16 OZD je imenovala predstavnike družbene skupnosti, imenovala je delegate v odbor samoupravne delavske kontrole v OZD-ih in imenovala predstavnike družbene skupnosti v 71 razpisnih komisij. Udeležba na sejah je bila 66,6%. 7. KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE MURSKA SOBOTA Komisija je imela 4 seje. Obravnavala in objavila je razpis za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobo ta. Prejela in obravnavala je 38 predlogov za podelitev priznanj in nagrad (v letu 1986 23 predlogov, v letu 1987 15 predlog). Izmed prispelih predlogov je komisija v letu 1986 zborom občinske skupščine predlagala 6 posameznikov za občinsko priznanje ter 5 pravnih oseb, v letu 1987 pa 6 posameznikov ter 4 pravne osebe. Udeležba na sejah je bila 72,2%. Občinska priznanja in nagrade so bile uvedene in pravno urejene leta 1982. Sistem občinskih priznanj in nagrad je potrebno preučiti in ga prilagoditi sedanjim razmeram. 8. KOMISIJA ZA OBLIKOVANJA Koniisija je imela 5 sej in obravnavala 36 pobud za odlikovanje. K 3 pobudam za odlikovanje posameznikov je podala mnenje. Komisija je dala tudi soglasje spremembe vrste in stopnje odlikovanja pri 11 pobudah. Udeležba na sejah je bila 80%. 9. ODBOR ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA REFERENDUMSKEGA PROGRAMA Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa za tekoče srednjeročno obdobje je imel 4 seje. Obravnaval je periodična in letna poročila o izvajanju referendumskega programa izgradnje šolskih objektov in modernizacije cest, sproti in tekoče je spremljal aktivnost na izgradnji objektov referendumskega programa, porabi sredstev ter se vključeval v razreševanje finančnih in ostalih odprtih vprašanj izgradnje posameznih objektov. Ob vsakokratni obravnavi.je sprejel tudi konkretne sklepe in predloge za razreševanje odprtih vprašanj in odpravo motenj v izvedbi programa. Odbor ugotavlja, da se referendumski program izvaja v zaostrenih pogojih interventnih zakonov, vendar kljub temu uspešno in da se zbrana sredstva trošijo racionalno. Glede na razpoložljiva sredstva je referendumski program v prvih dveh letih v celoti realiziran na področju modernizacije cest, pri gradnji šolskih objektov pa prihaja do določenega zaostajanja oz. zamika. Podrobno poročilo o poteku izgradnje objektov in trošenju referendumskih sredstev bodo zbori občinske skupščine obravnavali na eni izmed svojih naslednjih sej. 10. ODBOR ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE V letu 1986 je Skupščina občine z odlokom ustanovila odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj z namenom, da obravnava, preučuje in spremlja uresničevanje družbenoekonomskega razvoja, zakonov, odlokov in drugih predpisov. Odbor je imel v tem mandatnem obdobju 11 sej. Obravnaval je vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine in republike, dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine, uresničevanje programov in financiranje SIS družbenih dejavnosti, izvajanje referendumskega programa, aktivnosti v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, uresničevanje resolucijskih usmeritev razporejanja dohodka, uresničevanje ukrepov družbenega varstva v Platani, sanacijske programe OZD, poročilo o škodi po toči in neurju ter se vključil v obravnavo stabilizacijskega programa in devizne zakonodaje. O obravnavanih vprašanjih je odbor zavzel stališča, predloge in mnenja in jih posredoval zborom občinske skupščine. Udeležba na sejah odbora ni zadovoljiva. Na 5.sejah je bilo prisotnih manj kot polovica vseh članov. (Odbor šteje 15 članov). Največ je bilo na seji prisotnih 12 članov, najmanj pa 4 člani. Povprečna udeležba na sejah znaša 9 članov. Člane, ki se neredno udeležujejo sej bo potrebno zamenjati. Aktivnost članov odbora je zadovoljiva, saj se v razprave vključuje večina članov. Sestava odbora — izmed delegatov vseh treh zborov ter strokovnih delavcev OZD in skupnosti, je prispevala k oblikovanju kvalitetnejših predlogov, mnenj in usmeritev. II. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je bila imenovana med mandatnim obdobjem z namenom, da preučuje, spremlja in daje predloge k spreminjanju zakona o združenem delu. Komisija je na 5 sejah obravnavala osnutek sprememb in dopolnitev zakona, sprejela vrsto predlogov in pripomb in dala usmeritve za dopolnitve osnutka. S predlogi, mnenji in usmeritvami je seznanila republiško komisijo in družbenopolitične organizacije. 12. SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBČIN IN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Zbori občinske skupščine tvorijo konferenco delegacij za delegiranje delegatov, obravnavo vprašanj in dajanje predlogov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije. Večji del te funkcije so opravljale skupine delegatov iz naslednjih področij; — skupina delegatov za zbor občin, — skupine delegatov za zbor združenega dela s področja: — gospodarstva, — kmetijstva, DELEGATSKI VESTNIK - 9 — zdravstva in socialnega varstva, — vzgoje in izobraževanja. Skupine delegatov s področja kmetijstva, zdravstve ter vzgoje in izobraževanja so ustanovljene za Pomurje. Vse skupine imajo sedež v Murski Soboti. Skupščina občine je sodelovala tudi v delu dveh skupin, ki imata sedež v Mariboru in sicer s področja dela državnih organov in področja dela zasebnih obrtnikov. Predsedstvo skupščine občine je usklajevalo delo skupin delegatov. S strokovnimi predlogi in mnenji je v delu skupin sodeloval Izvršni svet pa tudi samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela. Skupine delegatov so imele 22 sej. Metode dela skupin delegatov so bile različne, od sej posameznih skupin do skupnih sej dveh ali več skupin, do skupnih zasedanj vseh skupin delegatov. Skupine delegatov so obravnavale vprašanja, iz pristojnosti skupščine SR Slovenije. V tem obdobju so obravnavale 105 vprašanj, podale 18 predlogov, mnenj in stališč. Aktivnost naših delegatov v zborih republiške skupščine je bila večja v primerjavi z prejšnjim rfftnda-tnim obdobjem. Udeležba delegatov na sejah skupin ni bila zadovoljiva, saj je bila ta večkrat na robu sklepčnosti, posamezne skupine delegatov pa so bile tudi večkrat nesklepčne. Za kvalitetno delo skupin delegatov je potrebno: — napraviti kadrovske spremembe v skupinah delegatov, — v večji meri pritegniti v delo skupin delegatov organizacije združenega dela, ki jih obravnavana vprašanja posebej interesirajo, — najti oblike večje povezanosti skupin z zbori občinske skupščine, — vzpostaviti večje usklajevanje o pomembnejših vprašanjih z občinami Pomurja, — V skupščini SR Slovenije se zavzeti za bolj racionalno delo tako na sejah kot tudi pri vsebini gradiv. 13. DELEGACIJA ZA SKUPŠČINO SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN Delegacija je na 6 sejah obravnavala vprašanja, ki jih je obravnavala Skupščina skupnosti pomurskih občin. Po obravnavanih vprašanjih je zavzela stališča in usmeritve in sodelovala .na skupščinah SPO. 14. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE Delo zborov občinske skupščine in delovnih teles je usklajevalo m koordiniralo predsedstvo občine skupščine v skladu z opredelitvami, ki jih določa Statut in Poslovnik. Predsedstvo je imelo 22 sej, med temi 2 seji v razširjenem sestavu skupaj s SIS in družbenopolitičnimi organizacijami. Obravnavalo je številna vprašanja, ki se nanašajo na programsko zasnovo dela zborov, vsebino gradiv, mfetode dela zborov, pogoje dela delegatov, izobraževanje delegatov, povezovanje s skupnostjo pomurskih občin in skupnostjo slovenskih občin ter obravnavalo druga vprašanja tekočega dela. Uvodna beseda delegatom k predlogu resolucije Predlog resolucije je pripravljen na podlagi osnutka resolucije ter pripomb in predlogov, ki so bili sprejeti v razpravah o besedilu osnutka ob upoštevanju usmeritev iz predloga republiške resolucije in programa ukrepov zveznega izvršnega sveta. Pri pripravi predloga je IS upošteval vse prispele pripombe in večino, bodisi dobesedno ali smiselno, tudi vgradil v besedilo predloga. Osnutek resolucije je bistveno spremenjen, saj IS v novem besedilu daje večji povdarek deločenim prednostnim dejavnostim in vključuje nove naloge. Težilo se je k čim bolj konkretnem in zavezujočem opredeljevanju nalog i ciljev. IS je preveri! tudi realnost materialnih okvirov predvidenih za leto 1988 in se odločil za znatno znižanje prvotno načrtovanih rasti posameznih kazalcev razvoja. Napori vseh nosilcev planiranja pa bodo morali biti usmerjeni v to, da resolucijska gibanja v letu 1988 presežemo. Zaradi pripomb o smiselnosti povzemanja investicijskih namer OZD v resoluciji smo se odločili za črtanje investicij iz besedila predloga in pripravili posebno prilogo, ki je v obliki seznama načrtovanih investicij spremni dokument resolucije. Tekst predloga resolucije je pripravljen tako, da se novo oblikovano besedilo loči od nespremenjenega besedila. Vse dopolnitve so namreč zapisane z velikimi črkami, besedite, ki izpade pa je v oklepajih. IS SO Murska Sobota je določil besedilo predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1988 na seji dne 20. januarja 1988 ter ga daje zborom občinska skupščine v obravnavo in sprejem. PREDLOG RESOLUCIJE 0 POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE M. SOBOTA V OBDOBJU 1986-1990 V LETU 1988 UVOD Pri oblikovanju besedila resolucije izhajamo iz ocene uresničevanja družbenega plana občine v letu 1987, dosežene ravni družbenoekonomskega razvoja občine ter pričakovanih pogojev in možnosti razvoja v letu 1988 ob upoštevanju sprejetega programa ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije, stabilizacijo gospodarstva, programa ukrepov za reševanje dolgov, sprememb zakona o deviznem poslovanju in drugih ukrepov ekonomske politike. Izhodišče za razvojno politiko v letu 1988 so doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1987, sprejete globalne usmeritve družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 ter opredeljene naloge in cilji iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1988. 1. OCENA STANJA OB PREHODU V LETO 1988 Gospodarska gibanja in rezultati poslovanja OZD v letu 1987 kažejo, da globalnih usmeritev in z resolucijo načrtovanih materialnih okvirov razvoja v občini v letu 1987 ne dosegamo v celoti. Za planirano rastjo se zaostaja pri družbenem proizvodu, industrijski in kmetijski proizvodnji, zaposlovanju in produktivnosti dela. V izvozu bo predvidoma dosežena načrtovana 6%. letna rast. Vse oblike porabe bodo glede na leto 1986 realno nižje. Zaostreni pogoji gospodarjenja, upadanje konjukture, nizka kupna moč, poslabšanje likvidnostnega položaja OZD, nizka reproduktivna sposobnost OZD, močan padec investicij idr. so razlogi za nižjo gospodarsko rast v občini. Posegi z interventnimi zakoni v celem letu 1987 in novi ukrepi dodatno zaostrujejo pogoje poslovanja in posegajo v uresničevanje planskih nalog. Neustrezen sistem ekonomskih odnosov s tujino in nezadostna podpora izvozu destimulativno vplivajo na izvozna prizadevanja OZD, zaradi česar seje poslabšala oskrba z uvoženimi repromateriali in surovinami in zmanjšale možnosti uvoza opreme. BISTVENEGA POMENA V GOSPODARSTVU SO PREDVSEM PRECEJŠNJE PRIDOBITVE V POSODOBITVI PROIZVODNJE. V VELIKI MERI SO URESNIČENE USMERITVE INVESTICIJSKIH VLAGANJ V OPREMO NA RAČUN MANJŠIH VLAGANJ V OBJEKTE. OB DO MURA SO NAJVEČJA VLAGA NJA V OPREMO NAMENILI V PANONIJI, POMURSKEM TISKU, BELTINKI IN LIV-U, KAR ISTOČASNO ZAGOTAVLJA POGOJE ZA NADALNJE PRESTRUKTURIRANJE PROIZVODNJE V TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠE IN DOHODKOVNO ZANIMIVEJŠE PROGRAME. NAJPOMEMBNEJŠA PRIDOBITEV V LETU 1987 JE INVESTICIJA TOVARNE MLEČNEGA PRAHU V POVEČANJE PREDELAVE MLEKA Z NAJNOVEJŠO TEHNOLOGIJO. KI BISTVENO POVEČUJE DOSEDANJE KAPACITETE, OB SOČASNEM ZNIŽANJU PORABE ENERGIJE NA ENOTO PROIZVODA. DO AGROMERKUR JE Z IZGRADNJO FARME NESNIC V PE-TROVCIH USTVARIL POGOJE ZA PROIZVODNJO PLANIRANE KOLIČINE MESA DO LETA 1990. Razvoju turizma je bil v resoluciji za leto 1987 dan poseben povdarek. ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV se ni pristopilo k načrtovani gradnji novega hotela v Moravskih toplicah. IZDELALA PA SE JE PROJEKTNA DOKUMENTACIJA. Na nivoju občine je bil pripravljen in predložen v sprejem OZD SaS o združevanju sredstev za razvoj novih programov in vlaganj v nove investicije. OD PRIPRAVLJENOSTI OZD, DA NA TEJ OSNOVI ZDRUŽUJEJO SREDSTVA JE V VELIKI MERI ODVISNA REALIZACIJA NEKATERIH NAČRTOVANIH INVESTICIJ ZA LETO 1988. Zaradi skromnih investicijskih vlaganj in upadanja konjukture v 1. 87 ne bo dosežena načrtovana 3,5% rast industrijske proizvodnje. Po stagnaciji v I. polletju se je obseg proizvodnje v devetih mesecih povečal za 2 % tako, da bo v letu 1987 predvidoma dosežena 2% rast industrijske proizvodnje. Predvidena rast kmetijske proizvodnje 3,5—4 % v letu 1987 ni bila dosežena predvsem zaradi škode in posledic po neurju in toči. Zaradi neugodnih kreditnih pogojev zaostajamo za načrtovanim razvojem sadjarstva na Goričkem. Prisotno je pomanjkanje usmeritev kvalitetnega razvoja pridelave in programov predelave razpoložljivih surovin. Izgube v gospodarstvu občine se realno zmanjšujejo. Pričakuje se, da bo poleg TOZD Elektro poslovno leto 1987 z izgubo zaključila 10 - DELEGATSKI VESTNIK le še DO Platana, v kateri z uvedbo ukrepa družbenega varstva ni prišlo do pričakovanega izboljšanja poslovnih rezultatov. V letu 1987 je bil vpeljan nov obračunski sistem. Njegove večkratne spremembe in dopolnitve med letom so onemogočile realno primerjavo poslovnih rezultatov s predhodnim letom, kar otežuje ugotavljanje dejanskega povečanja dohodka in spremljanje delitvenih razmerij. Sistem revalorizacije spreminja pogoje za reprodukcijo in zaostruje razmerja v delitvi dohodka. Delež akumulacije v dohodku se znatno znižuje ob hitri rasti obveznosti iz dohodka. V občini je prisotna umirjena rast zaposlovanja. Ocenjeno 1,7% povečanje števila zaposlenih je nekoliko pod resolucijsko načrtovano rastjo. Še vedno je prisotno visoko število iskalcev zaposlitve, zlasti problematični je položaj mladih, ki po končanem šolanju ne morejo opraviti pripravništva. Ob ocenjeni rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja bo produktivnost dela v letu 1987 predvidoma porasla za 1,4%. Rast osebnih dohodkov je bila v prvi polovici leta pod vplivom intervencijskega zakona o osebnih dohodkih. Na gibanje osebnih dohodkov je vplival tudi nov obračunski sistem, ob koncu leta pa je nanje učinkoval še nov ukrep omejevanja osebne porabe. Osebni dohodki na zaposlenega zaradi izredno visoke rasti življenjskih stroškov realno upadajo. Pospešena rast cen povzroča stalne pritiske za povečanje osebnih dohodkov neodvisno od rezultatov gospodarjenja. Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture je bil dosežen precejšnji napredek pri modernizaciji cestnega omrežja, saj je bilo v letu 1987 posodobljeno skupno 32 km cest, od tega 14,64 km magistralnih in regionalnih ter 17,36 km lokalnih cest. Spremembe pri načinu zbiranja sredstev so zmanjšale obseg razpložljivih sredstev in okrnile vlaganja zlasti v stanovanjski in komunalni dejavnosti. V začetku leta 1987 je bil v občini sprejeti Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti, s katerim so se na novo določile deficitarne dejavnosti in opredelile razvojno pomembne dejavnosti, ki jih bomo v občini še posebej pospeševali. V skladu s tem so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve odloka- o davkih občanov, s katerimi se določajo davčne olajšave za te dejavnosti. Kvalitetnih premikov pri odpravi prisotnih ekoloških problemov tudi v letu 1987 ni bilo ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV IN PREMAJHNE ZAVZETOSTI ONESNAŽEVALCEV kljub temu, da so nekatere OZD sprejele sanacijske programe. Interventni zakon o skupni in splošni porabi je omejevalno vplival na oblikovanje sredstev za te oblike porabe. Samoupravne interesne skupnosti so se pogosto srečevale z likvidnostnimi težavami. Nizki obseg dovoljene porabe in ocenjeni priliv sredstev SIS družbenih dejavnosti niso zagotavljali realizacije vseh nalog sprejetih z resolucijo. Tako se niso V CELOTI uresničile prioritete izvajanja programa osnovnega zdravstvenega varstva. Zlasti so velika zaostajanja pri realizaciji programov preventivnega zdravstvenega varstva. Kljub prizadevanjem družbenopolitičnih dejavnikov v občini v letu 1987 ni prišlo do nujnih sprememb v organiziranosti zdravstvene šole ZARADI ODKLONILNIH STALIŠČ DO ZDRUŽITVE PRI OSTALIH SREDNJIH ŠOLAH V OBČINI. Rast sredstev splošne porabe je bila v letu 1987 omejena z zvezno resolucijo, ki določa 10% zaostajanje njene rasti za dohodkom in se valorizira v odvisnosti od doseženega povečanja dohodka v SRS. Glede na dovoljen obseg teh sredstev in rast cen je bilo prisotno realno upadanje sredstev splošne porabe. Zaradi neusklajenosti družbenega plana občine z obveznimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega plana republike je prihajalo do težav pri izdajanju lokacijske dokumentacije. KLJUB TEMU, DA VSEH ZASTAVLJENIH CILJEV NA PODROČJU GOSPODARSTVA V LETU 1987 NISMO DOSEGLI, SAJ SO BILI TI GLEDE NA GOSPODARSKO SITUACIJO MORDA NEKOLIKO PRESMELO ZASTAVLJENI, TUDI PRIDOBITEV NE MANJKA. UČINKI VSEH DOSEDANJIH PRIZADEVANJ IN OPRAVLJENIH AKTIVNOSTI NA ZUNAJ SICER NISO VIDNI, VENDAR PREDSTAVLJAJO OB PRIMERNEM NADALJNJEM ANGAŽIRANJU POSAMEZNIH ORGANIZACIJ IN CELOTNE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI DOBRO OSNOVO ZA NADALJNI RAZVOJ. Sedanja družbenoekonomska gibanja, zaostrovanje pogojev poslovanja in razmer v gospodarstvu na prehodu v leto 1988 kažejo, da bo izvajanje razvojnih usmeritev in opredeljenih nalog zelo zahtevna naloga za vse nosilce planiranja. V takšnih razmerah bo možno zastavljene cilje uspešno uresničevati le z boljšo organizacijo dela, varčevanjem, strokovnim delom, racionalno porabo odvisno od ustvarjenega realnega dohodka ter usklajenosti vseh področij dela gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja. 2. KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V skladu s cilji in usmeritvami družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 bo v letu 1988 dan poudarek uresničevanju naslednjih ciljev in nalog: — povečanje obsega proizvodnje na osnovi kvalitetnih faktorjev gospodarjenja s hitrejšo rastjo produktivnega dela, večjo veljavo zna nja, vzpodbujanjem inovativne dejavnosti ter uvajanjem sodobne tehnologije; — VEČJA IZRABA NARAVNIH DANOSTI in intenziviranje proizvodnje hrane z višjo stopnjo predelave domačih surovin; — krepitev izvozne naravnanosti in usmerjanje gospodarstva v mednarodno menjavo ob povečanju deleža izvoza na konvertibilno področje ter izboljšanju kakovosti ponudbe; — pospeševanje investicijske aktivnosti in združevanje sredstev gospodarstva za financiranje prioritetnih perspektivnih programov; — povečanje DELEŽA akumulacije V DOHODKU ter reproduktivne sposobnosti gospodarstva, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter s tem ustvarjanje pogojev za hitrejši gospodarski razvoj OB ISTOČASNEM ZMANJŠANJU DELEŽA SREDSTEV ZA ČISTE OSEBNE DOHODKE, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO; — saniranje poslovanja in stanja v OZD, ki poslujejo z izgubo ter preusmerjanje na donosnejše proizvodne programe; — pospeševanje razvoja AGROŽIVILSTVA, TURIZMA in drobnega gospodarstva s hitrejšim ustanavljanjem novih enot in večjim zaposlovanjem; — produktivno zaposlovanje, povečanje števila kadrovskih štipendij, hitrejše zaposlovanje pripravnikov ter dosledno izvajanje sprejetih kriterijev zaposlovanja; — nadaljnji razvoj gospodarske infrastrukture v skladu z materialnimi možnostmi; — (ohranjanje realnih osebnih dohodkov na doseženi ravni leta 1987 in) zagotavljanja socialne varnosti vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom; — gibanje skupne in splošne porabe izvajati v odvisnosti od ustvarjenega dohodka (ter ohraniti raven predhodnega leta) z ZAOSTAJANJEM TEH SREDSTEV ZA RASTJO DOHODKA; — zagotavljanje skladnejšega razvoja občine s pospeševanjem razvoja manj razvitih in obmejnih območij; — izboljšanje učinkovitosti, mobilnost ter strokovnost obrambe in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov; — racionalno poseganje v prostor in izvajanje nalog na področju varstva okolja z dokončno sanacijo obstoječih žarišč onesnaževanja v občini. 3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Glede na načrtovane globalne okvire razvoja občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 in ocenjena gibanja v letu 1987 bomo zastavljene cilje in naloge za leto 1988 uresničili s povečanjem realne rasti družbenega proizvoda za 1,4 (3,0) % v tem v industriji 1,5 (2,8) % v kmetijstvu 2,5 (3,5) %, TRGOVINI 1 %, PROMETU 1 %, GOSTINSTVU IN TURIZMU 2% IN OBRTI 2,5 %. DEJAVNOST GRADBENIŠTVA BO OHRANILA DOSEŽENO RAVEN DRUŽBENEGA PROIZVODA IZ LETA 1987. Sredstava za investicije se bodo realno povečala za 1,5 % (3 %). Načrtovano gospodarsko rast bo možno doseči le v primeru, da bodo ukrepi skladnejšega regionalnega razvoja SRS dali pozitivne rezultate v občini M. Sobota TER POD POGOJEM, DA BODO DOSEŽENI KAKOVOSTNI PREMIKI PRI PRESTRUKTURIRANJU PROIZVODNJE, HITREJŠI RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA, POVEČANA BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO IN IZBOLJŠANA PONUDBA V TURIZMU. PRI RAZPOREJANJU DRUŽBENEGA PROIZVODA BO OSNOVNA USMERITEV POVEČANJE DELEŽA AKUMULACIJE V DOHODKU GOSPODARSTVA KOT OSNOVE ZA NJEGOV HITREJŠI IN KVALITETNEJŠI RAZVOJ. Ena najpomembnejših nalog bo povečanje izvoza blaga in storitev za 5 %. To bo možno doseči s vsestransko podporo kvalitetni proizvodnji, ki bo sposobna konkurirati na tujih tržiščih. Z realizacijo načrtovane rasti izvoza bodo lahko OZD v letu 1988 povečale uvoz za 4%. PREDNOST BO DANA UVOZU SUROVIN IN REPRODUKCIJSKIM MATERIALOV TER OPREME. Število zaposlenih se bo v občini povečalo v povprečju za I (1,5)%. Ob koncu leta 1988 bo v združenem delu predvidoma zaposleno 19.990 (20.083) delavcev. V OZD IN SKUPNOSTIH BOMO IZVAJALI POLITIKO PRODUKTIVNEGA ZAPOSLOVANJA. POTREBE PO DELAVCIH BOMO V VEČJI MERI POKRIVALI Z ISKANJEM NOTRANJIH KADROVSKIH REZERV, POPOLNEJŠO IZRABO ZNANJA ZAPOSLENIH, RACIONALNO PORABO DELOVNEGA ČASA, SODOBNEJŠO ORGANIZACIJO DELA IN UPORABO RAČUNALNIŠTVA, ZMANJŠEVALI BOMO ŠTEVILO DELAVCEV NA NEPRODUKTIVNIH IN REŽIJSKIH DELIH V OZD, SKUPNOSTIH IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH. OZD IN SKUPNOSTI SO DOLŽNE IZBOLJŠATI KVALIFIKACIJSKO STRUKTURO ZAPOSLENIH S POSPEŠEVANJEM KADROVSKEGA ŠTIPENDIRANJA, ZAPOSLOVANJA PRIPRAVNIKOV IN ŠTIPENDISTOV TER VEČJIM OBSEGOM IZOBRAŽEVANJA DELAVCEV OB DELU IN IZ DELA. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE BO V SODELOVANJU Z IZOBRAŽEVALNO SKUPNOSTJO IN ZDRUŽENIM DELOM DELEGATSKI VESTNIK - 11 USMERJALA MLADINO V IZOBRAŽEVANJE ZA PROIZVODNE USMERITVE IN ZA DEFICITARNE POKLICE. SIS ZA ZAPOSLOVANJE BO SKUPNO Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN INVALIDSKO DELAVNICO SOLIDARNOST NADALJEVAL Z ISKANJEM IN USTVARJANJEM MOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB. V TA NAMEN BO POTREBNO. POISKATI REŠITVE ZA PROSTORSKO ŠIRITEV INVALIDSKIH DELAVNIC. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE IN MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE BOSTA PRIPRAVILI PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DODATNEGA USPOSABLJANJA ISKALCEV ZAPOSLITVE S ČEMER SE BODO DELNO RAZREŠEVALA STRUKTURNA NESKLADJA MED POTREBAMI ZDRUŽENEGA DELA IN ISKALCI. Ob načrtovanem povečanju družbenega proizvoda in zaposlovanja bo produktivnost dela višja za 0,4 (1,4) %. Osebni dohodki SE bodo PREDVIDOMA REALNO ZNIŽALI (ostali na ravni iz leta 1987). Njihova rast bo odvisna od produktivnosti dela, DOHODKA, KAKOVOSTI DELA IN IZVOZNIH REZULTATOV. OBSEG SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V DRUŽBENIH IN DRUGIH NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH BO ODVISEN OD SREDSTEV ZA FINANCIRANJE SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER OD OBSEGA IN KAKOVOSTI DELA. PRI VALORIZACIJI PROGRAMOV BO UPOŠTEVANO RAZMERJE DO RASTI OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU. Razporejanje čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke bo v letu 1988 temeljilo na določilih družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS in usmeritvah za uresničevanje družbenega dogovora za leto 1988. OB UPOŠTEVANJU USMERITEV ZA ZMANJŠEVANJE DELEŽA SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH IN SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V DOHODKU TER ZMANJŠEVANJA OBREMENITEV DOHODKA GOSPODARSTVA V LETU 1988 BODO MORALA sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ZAOSTAJATI ZA 8 ODSTOTNIH TOČK ZA RASTJO DOHODKA (lahko ohranila realno vrednost iz leta 1987). Še naprej bo veljal mehanizem tekoče valorizacije programov izvajalcev. Neskladja med prilivi sredstev in dovoljenim obsegom pa se bo odpravljalo s sprotnim prilagajanjem višine prispevnih stopenj. Pri zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb ne bomo širili pravic. 4. NALOGE IN AKTIVNOSTI OZD GOSPODARSTVA Naloge in aktivnosti posameznih nosilcev planiranja bodo usmerjene v uresničevanje sprejetih ciljev srednjeročnega plana občine. GLEDE NA DOSEŽENI NIVO GOSPODARSKE RAZVITOSTI, ZAOSTRENE POGOJE GOSPODARJENJA, KI SE PRENAŠAJO V LETO 1988 VKLJUČNO S POSLEDICAMI INTERVENTNIH UKREPOV ter nujnosti sprememb v gospodarski strukturi bomo zasledovali ključne cilje in naloge opredeljene z resolucijo. V LETU 1988 BO NUJNO ČIM PREJ SPREJETI IN UVELJAVITI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI, FINANCIRANJU IN DELOVANJU SKLADA ZA PRIDOBIVANJE NOVIH PROIZVODNIH PROGRAMOV IN DELOVNIH MEST. OZD SE MORAJO V VEČJI MERI ZAVEDATI ODGOVORNOSTI ZA LASTNI RAZVOJ. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE SE MORA AKTIVNO VKLJUČEVATI PRI ISKANJU NOVIH PROGRAMOV. ZARADI ZOŽENIH MATERIALNIH MOŽNOSTI BODO OZD RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA USMERJALE PRETEŽNO V POSODOBITEV PROIZVODNIH PROCESOV Z NABAVO NOVE OPREME IN TEHNOLOGIJE, ODPRAVLJANJE OZKIH GRL IN UREDITEV POGOJEV DELA. V LETU 1988 BODO OZD GOSPODARSTVA IZVAJALE INVESTICIJE V SKUPNI PREDRAČUNSKI VREDNOSTI 33.404 MILIJONOV DIN. NALOŽBE BODO FINANCIRALI 54,7 % IZ LASTNIH SREDSTEV, 17,1 % Z ZDRUŽEVANJEM 11,8% NEPOVRATNIH SREDSTEV IN 16,4% S KREDITI. 4.1. Industrija Industrijske organizacije združenega dela bodo v letu 1988 povečale fizični obseg proizvodnje za 1,5%. OZD BODO PREVERILE RACIONALNOST PROIZVODNIH PROGRAMOV IN PRIPRAVILE PROGRAME ZA PRENOS PROIZVODNJE, KI JO JE SMOTRNEJE OPRAVLJATI V MANJŠIH ENOTAH DROBNEGA GOSPODARSTVA. PRI AKTIVNOSTIH ZA PRENOS PROGRAMOV NA ZASEBNI SEKTOR DROBNEGA GOSPODARSTVA BODO SODELOVALI MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE, OBRTNO ZDRUŽENJE IN SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA PREKMURKA. Tovarna dušika TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov bo povečala obseg proizvodnje, zlasti predelavo peskov. Investicije bodo usmerjene v posodobitev proizvodnje in raziskave novih zalog. DO Panonija bo nadaljevala s programom preusmerjanja proizvodnje z uvajanjem strojegradnje in dopolnjevanjem programa kmetijske mehanizacije. Z realizacijo načrtovanih investicij bodo dane možnosti za povečanje proizvodnje in prodaje za 5 % ter izvoza za 50 %. V DO Blisk bo možno s sanacijo poslovanja in uvajanjem novega programa povečati obseg proizvodnje in montažnih storitev. LIV TOŽD Orodja in oprema bo nadaljeval z vlaganji v nove programe in tehnologijo. DO Platana bo morala v letu 1988 preusmeriti proizvodnjo na donosnejše programe, posodobiti strojno opremo ter zagotoviti prodajo in kadre. V kolikor ne pride do navedenih sprememb IN POZITIVNIH UČINKOV bo potrebno pristopiti k likvidaciji organizacij DO Mura bo ob ohranjanju LASTNE količinske proizvodnje zmanjšala obseg kooperacijskih poslov ter na račun zmanjšanja obsega prodaje na domačem trgu povečala izvoz blaga. RAŠICA TOZD Beltinka bo z modernizacijo in avtomatizacijo prozvodnje, izboljšanjem organizacije dela in prehodom na zahtevnejše programe dvignila kvaliteto svojih izdelkov. ZGEP Pomurski tisk bo z nabavo moderne strojne opreme v TOZD Tiskarna in Kartonaža ustvaril pogoje za 10% povečanje fizičnega obsega proizvodnje. DO Mesna industrija se bo usmerjala v višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino, večjo stopnjo finalizacije mesnih izdelkov in dvig produktivnosti dela ter pospeševala prirejo mesa. DO Agromerkur bo z izboljšanjem tehnologije povečal proizvodnjo za 2,5 %. (Pristopili bodo k naložbi v linijo za proizvodnjo polpripravljenih jedi.) V lastnih kapacitetah in v kooperaciji bo skupno dosežena proizvodnja 5.684.000 kom piščancev. DO Tovarna mlečnega prahu predvideva 2 % povečanje odkupa mleka. Povečali bodo proizvodnjo otroške hrane od 20 ton na 140 ton, proizvodnjo jajc v prahu od 5 na 7,5 milijona jajc, ter uvedli nov program hrane za športnike. 4.2. Kmetijstvo in gozdarstvo V kmetijstvu bo dan poseben poudarek zlasti nadaljnjemu saniranju posledic po neurju in toči iz leta 1987 s ciljem povečanja tržne proizvodnje, ohranjanje staleža živine in odpravi neskladij cenovnih razmerij. ABC POMURKA KOT NOSILEC RAZVOJA AGROŽIVIL-STVA V OBČINI MORA SLEDITI POTREBAM PO IZVAJANJU KOMPLEKSNIH PROJEKTOV RAZVOJA ZLASTI NA PODROČJU MARKETINGA. KZ Panonka bo z organizirano tržno proizvodnjo pri kmetovalcih v letu 1988 dosegla naslednji obseg proizvodnje: Rastlinska proizvodnja — pšenica + rž — sladkorna pesa — koruza za zrno — krompir — vrtnine ton 10.400 27.450 (27.300) 5.000 8.000 2.078 Živinorejska proizvodnja —- ml. pitano govedo — krave kom — teleta kom — prašiči kom — mleko 000 1 Sadjarskaproizvodnja TOZD Sadjarstvo kom 7.000 1.500 (2.000) 4.895 (4.500) 25.000 32.400 Kooperacija — industr. jabolka — konzumna jabolka (450) 560 tori 1.000 ton 100 (50) ton — višnje — ribez 150 ton (15) ton 150 (100) ton 40 ton V letu 1988 bodo zasadili v lastni proizvodnji 10 ha jablanovih nasadov in v kooperaciji skupno (22) 35 ha površin z industrijskimi jabolki, ribezom, višnjami, robidami, malinami in lešniki. V letu 1988 bo meliorirano 1.115 ha zemljišč in komasirano 2.600 ha površin. GLEDE NA SLABE IZKUŠNJE IZ LANSKEGA LETA JE KZ PANONKA DOLŽNA BOLJE ORGANIZIRATI ZAVAROVANJE POSEVKOV IN ŽIVINE V ZASEBNEM SEKTORJU V KG Rakičan bo v okviru poljedelske proizvodnje zasejano 1.078 ha površin s pšenico, 301 ha s sladkorno peso in 1.495 ha površin s koruzo za zrnje. V živinoreji se planira proizvodnja 2.500 kom mlado pitanih goved, 73.000 kom prašičev in 235.000 1 mleka. Odkupili bodo 100 ha površin ter meliorirali 80 ha in uredili namakanje 586 ha kmetijskih zemljišč. VETERINARSKA POSTAJA BO USTVARILA POGOJE, DA SE V SKLADU Z ZAKONSKIMI DOLOČILI V LETU 1988 ORGANIZIRA V VETERINARSKI ZAVOD. Kmetijska zemljiška skupnost bo kot nosilec naloge nadaljevala dela pri izdelavi agrokarte. 12 - DELEGATSKI VESTNIK V okviru samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva SE BODO ZBRANA SREDSTVA USMERJALA V VEČJE IZKORIŠČANJE PROIZVODNIH POTENCIALOV, POVEČANJE DRUŽBENO ORGANIZIRANE TRŽNE*PROIZVODNJE HRANE, RAZVOJ IN KREPITEV POSPEŠEVALNE SLUŽBE, UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Z VEČJO INTENZIVNOSTJO IN KONCENTRACIJO PROIZVODNJE TER V ODPRAVO MOTENJ PRI OSNOVNI PRESKRBI. V skladu z materialnimi možnostmi se bo nadaljevalo z dodatnim oblikovanjem blagovnih rezerv in izgradnjo skladiščnih prostorov. Gozdno in lesno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo planira v letu 1988 posekati 37.414 bruto m3 lesa, od tega 19.306 m3 iglavcev in 18.108 m3 listavcev, TOK Gozdarstvo 13.970 m3 iglavcev ih 13.418 listavcev. Za razširitev gozdnobiološke reprodukcije bo TOZD Gozdarstvo investiral v 11 ha osnovnih nasadov, obnovil 11 ha gozdnih površin, izvedel nego gozdov površine 133 ha in melioriral 139 ha gozdnih zemljišč. TOK Gozdarstvo bo v zasebnih gozdovih izvršil obnovo gozdov na površini 8ha, nego 63 ha in melioriral 170 ha gozdnih površin. 4.3. Gradbeništvo SLABŠA AKUMULATIVNOST GOSPODARSTVA, OMEJEVANJE NALOŽB, NEUGODNI KREDITNI POGOJI IN SPREMEMBE V NAČINU FINANCIRANJA STANOVANJSKE GRADNJE BODO TUDI V LETU 1988 OMEJEVALI MOŽNOSTI ZA PRIDOBITEV DEL V GRADBENIŠTVU. ZARADI TEGA BO NUJNO VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO DELITEV DELA IN VEČJE POVEZOVANJE MED OZD OD PROJEKTIVE DO IZVAJALCEV ZAKLJUČNIH DEL. SGP Pomurje, kot nosilec gradbene dejavnosti v občini bo ohranil fizični obseg proizvodnje in gradbenih del. Povečali bodo svojo angažiranost na tujih trgih. Dejavnost bo usmerjena predvsem v izgradnjo turističnih, industrijskih in kmetijskih objektov na celotnem območju Jugoslavije. Z ZDRUŽITVIJO OBRTNEGA PODJETJA KOMUNA BELTINCI IN GRADBENEGA PODJETJA GRADITELJ BELTINCI V ENOVITO DO SO DANE MOŽNOSTI ZA KVALITETNEJŠE IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL IN KOMPLEKSNEJŠO PONUDBO. V letu 1988 bomo nadaljevali z organizacijskimi spremembami in saniranjem poslovanja Temelj Cankova, zlasti kadrovski okrepiti OZD in specializaciji dela, s čemer bi zagotovili tudi večjo socialno varnost delavcev. 4.4. Promet NA PODLAGI UGOTOVLJENIH POTREB PO AVTOBUSNIH PREVOZIH MED NASELJI IN Z OBČINSKIM SREDIŠČEM BO GLAVNA SKRB CERTUSA TOZD AVTOBUSNI PROMET NAMENJENA UVAJANJU NOVIH LINIJ IN POGOSTEJŠIH VOŽENJ V ODVISNOSTI OD ZAINTERESIRANOSTI UPORABNIKOV STORITEV TER USPOSOBLJENOSTI CEST. POSPEŠENO SE BO NADALJEVALO Z ZAČETIMI POSTOPKI ZA RAZŠIRITEV AVTOBUSNE POSTAJE V MURSKI SOBOTI OB SODELOVANJU VSEH ZAINTERESIRANIH SOVLAGATELJEV. 4.5. Skladiščno transportna dejavnost NA TEM PODROČJU, KLJUB POTREBAM IN NEKATERIM POIZKUSOM V PRETEKLOSTI DO SEDAJ NISMO NAŠLI NOSILCA DEJAVNOSTI. V letu 1988 BOMO PRIČELI V OČBINI M. SOBOTA TUDI Z UVAJANJEM TE DEJAVNOSTI, KI IMA LAHKO TUDI REGIJSKI POMEN. V TA NAMEN BO BTC JAVNA SKALDIŠČA IZ LJUBLJANE V SODELOVANJU Z ZAINTERESIRANIMI PARTNERJI IN IZVRŠNIM SVETOM SKUPŠČINE OBČINE V LETU 1988 IZGRADILA PRVO FAZO JAVNIH SKLADIŠČ, Z INDUSTRIJSKIM TIROM, USTREZNIMI PARKIRIŠČI ZA TOVORNA VOZILA IN POTREBNIMI POSLOVNIMI PROSTORI. PRETOK BLAGA, KI BO IZ DRUGIH KRAJEV JUGOSLAVIJE PREKO OBČINE MURSKA SOBOTA USMERJEN V OSTALI SLOVENSKI PROSTOR ALI IZVOZ BO PREDSTAVLJAL POTENCIALNO MOŽNOST VKLJUČEVANJA DOMAČIH DELOVNIH ORGANIZACIJ. POVEZOVANJE S PARTNERJI KATERIH BLAGO SE BO PRETAKALO PREKO MURSKE SOBOTE BO V PERSPEKTIVI ODPIRALO MOŽNOST SODELOVANJA V SMERI PREDELAVE OZ. DODELAVE BLAGA ALI DRUGIH OBLIK SODELOVANJA. PRAV TAKO BO V LETU 1988 ZAČELA S PRIPRAVAMI NA IZGRADNJO SKLADIŠČ ZA NAFTNE DERIVATE DO PETROL IN V TA NAMEN IZDELALA POTREBNE PROJEKTE TER SE POVEZOVALA Z JAVNIMI SKLADIŠČI V CILJU SKUPNEGA KORIŠČENJA INDUSTRIJSKEGA TIRA 4.6. Trgovina V POGOJIH OMEJEVANJA VSEH OBLIK PORABE BO KOT POSLEDICA UKREPOV PRISOTNA ZMANJŠANA KUPNA MOČ PREBIVALSTVA ZATO BO ENA OSNOVNIH NALOG TRGOVINE POLEG ZAGOTAVLJANJA USTREZNE PRESKRBE PROIZVODNJE S SUROVINAMI IN REPROMATERIALOM TUDI NEMOTENA OSKRBA PREBIVALSTVA S POSODOBLJENIM NAČINOM PONUDBE IN PRODAJE TER PRILAGAJANJEM ODPIRALNEGA ČASA. VELETRGOVINA POTROŠNIK IN DRUGE TRGOVSKE ORGANIZACIJE BODO TESNEJE SODELOVALE S SVETI POTROŠNIKOV. DO ZUNANJA TRGOVINA SE BO VKLJUČEVALA V IZVOZNA PRIZADEVANJA GOSPODARSTVA ZLASTI S POVEČANO PRODAJO BLAGA IN STORITEV NA KONVERTIBILNA PODROČJA. Trgovske organizacije morajo ob izboljšanju prostorskih pogojev tudi povečati asortiman blaga in dvigniti kvaliteto ponudbe ter tesneje sodelovati z OZD gostinsko-turistične dejavnosti Z NAMENOM, DA POVEČAJO SVOJE MESTO IN VLOGO V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE. 4.7. Gostinstvo in turizem DEJAVNOST GOSTINSTVA IN TURIZMA JE KLJUČNEGA POMENA ZA RAZVOJ OBČINE, ZATO MORA POSPEŠITI DINAMIKO RAZVOJA IN POVEČATI SVOJ DELEŽ V DRUŽBENEM PROIZVODU OBČINE.'S POVEČANJEM OBSEGA STORITEV, VEČJI SPECIALIZACIJI IN DVIGU KAKOVOSTI PONUDBE BO MOŽNO DOSEČI TUDI VEČJI DEVIZNI PRILIV, BOLJŠE FINANČNE REZULTATE TER S TEM USTVARITI OSNOVO ZA NADALJNJI RAZVOJ TE DEJAVNOSTI. V LETU 1988 BOMO KONKRETIZIRALI DOSEDANJA PRIZADEVANJA ZA NADALJNJI RAZVOJ MORAVSKIH TOPLIC. DO RADENSKA BO ŽE V PRVI POLOVICI LETA PRISTOPILA K IZGRADNJI FIZIOTERAPIJE, DO POLLETJA PA BODO PRIPRAVLJENI PROJEKTI IN PROGRAM IZGRADNJE NOVEGA HOTELA. IZGRADNJA NOVEGA HOTELA BO TERJALA OGROMNO NAPORA PRI’ZAPIRANJU FINANČNE KONSTRUKCIJE KI JO DO RADENSKA SAMA OBJEKTIVNO NE BO ZMOGLA. GLEDE NA POMEN INVESTICIJE ZA OBČINO MURSKA SOBOTA BO DO POLNEGA IZRAZA PRIŠLA PRIPRAVLJENOST ZDRUŽEVANJA SREDSTEV GOSPODARSTVA OBČINE, BREZ KATEREGA NE BO MOŽNO IZVESTI TEGA VELIKEGA PROJEKTA, KI MED OSTALIMI EFEKTI OMOGOČA ZAPOSLITEV OKROG 200 DELAVCEV. REALIZACIJA PROJEKTA JE ODVISNA TUDI OD POTRDITVE S STRANI MEDNARODNE BANKE, ZA KAR JE DOKUMENTACIJA ŽE V PRIPRAVI. S PREDVIDENIMI INVESTICIJAMI BODO USTVARJENI POGOJI, DA MORAVCI PRERASTEJO V PRAVO TURISTIČNO NASELJE S SKUPAJ VEČ KOT 1000 LEŽIŠČI V ZASEBNEM IN DRUŽBENEM SEKTORJU, VKLJUČUJOČ AVTO-CAMP. TAKŠNO ŠTEVILO GOSTOV BO PREDSTAVLJALO DODATNO KUPNO MOČ, KAR NAREKUJE ŽE V LETU 1988 IZGRADNJO SODOBNE TRGOVINE S CILJEM PESTREJŠE PONUDBE. MOŽNOST, DA SVOJO PONUDBO PREDSTAVIJO TURISTOM, PA BO DANA TUDI OSTALIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM. V LETU 1988 BO KONČAN TUDI RAZISKOVALNO-RAZ-VOJNI PROGRAM: OBLIKOVANJE TURISTIČNE PONUDBE IN IZDELAVA ZASNOVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA TURIZMA V POMURJU. TA PROGRAM MORA DATI PREDVSEM USMERITVE ZA NADALJNJE ŠIRJENJE DODATNE PONUDBE LOVA, RIBOLOVA, KMEČKEGA TURIZMA IN ORGANIZACIJE DRUGIH OBLIK PONUDBE. V TA DEL SE BOSTA VKLJUČEVALI PREDVSEM TOZD ZVEZDA IN TOZD DIANA KI ŽE ZA LETO 1988 PRIPRAVLJATA VRSTO NOVIH PONUDB. OB TEM SE BOMO ŠE NAPREJ ZAVZEMALI, DA RAZVIJEMO NEKAJ TURISTIČNIH TOČK V SMISLU KMEČKEGA TURIZMA ALI ZASEBNIH GOSTIŠČ, KI BODQ V POVEZAVI S TURISTIČNIMI ORGANIZACIJAMI ZAGOTAVLJALE USTREZNI KVALITETNI NIVO PONUDBE. Ustrezno vlogo pri kreaciji turistične ponudbe bomo zagotovili Turističnemu društvu, predvsem pa realizaciji prireditev, ki jih to društvo za vsako leto načrtuje v svojem tovrstnem koledarju. 4.8. Drobno gospodarstvo V LETU 1988 BOMO POSPEŠILI AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA PREDVSEM Z USTREZNO EKONOMSKO MOTIVACIJO ZA VLAGANJA SREDSTEV OBČANOV V NASTAJANJE NOVIH ENOT, ZAGOTAVLJANJA UGODNEJŠIH KREDITOV ZA VLAGANJA V RAZVOJ OBRTI USTVARJANJEM POGOJEV ZA ŠIRITEV KOOPERACIJSKIH ODNOSOV, IZPOLNITVIJO PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ZA POTREBE DROBNEGA GOSPODARSTVA TER PRILAGODITVIJO PROIZVODNEGA DELA, DELOVNE PRAKSE IN PRIPRAVNIŠTVA. V PRVEM POLLETJU 1988 BO SPREJET PROGRAM RAZVOJA ZASEBNEGA SEKTORJA DROBNEGA GOSPODARSTVA DELEGATSKI VESTNIK - 13 - V OBČINI MURSKA SOBOTA, KATEREGA OSNUTEK JE BIL PRIPRAVLJEN KONEC PRETEKLEGA LETA. USTREZNO PROGRAMU BOMO ZASTAVILI NADALJNJE REŠEVANJE PROSTORSKIH PROBLEMOV, IZVAJALI DAVČNO POLITIKO IN UREJALI REGULATIVNO Z ODLOKI, KI DOPOLNJUJEJO ZAKONODAJO NA TEM PODROČJU. FORMIRALI BOMO SKLAD ZA FINANCIRANJE POSPEŠENEGA RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA IN Z UKREPI DAVČNE POLITIKE VZPODBUJALI OZD IN ZASEBNE OBRTNIKE, DA USMERJAJO DEL DOHODKA V SKLAD. V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN PRI ZASEBNIH OBRATOVALNICAH DROBNEGA GOSPODARSTVA BOMO TEHNOLOŠKO POSODABLJALI PROIZVODNJO, VKLJUČEVALI NOVE PROIZVODNE PROGRAME IN SE POVEZOVALI Z OSTALIMI OZD TER ISKALI NAJUSTREZNEJŠE ORGANIZACIJSKE OBLIKE. Obrtno združenje, Obrtna zadruga Prekmurka in Medobčinska gospodarska zbornica si bodo v večji meri prizadevale za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. NA OSNOVI LANSKOLETNIH PRIZADEVANJ, BO V LETU 1988 USTVARJENA MOŽNOST ZA IZGRADNJO OBRTNE CONE V CILJU REŠEVANJA PROSTORSKIH PROBLEMOV ZA RAZVOJ OBRTI. NA ISTI LOKACIJI JE PODANA MOŽNOST IZGRADNJE TRGOVINE S TEHNIČNIM BLAGOM, PREDVSEM ZA OSKRBO PROIZVODNJE IN IZBOLJŠANJE TOVRSTNE PONUDBE. VLAGANJA V IZGRADNJO PROIZVODNIH PROSTOROV BODO ZA NOSILCE OBRTNE DEJAVNOSTI PREDSTAVLJALA VELIKO BREME, ZATO SI BOMO PRIZADEVALI, DA Z USTREZNIMI FINANČNIMI KONSTRUKCIJAMI PODPREMO IZGRADNJO IN TAKO TEJ DEJAVNOSTI OMOGOČIMO NA-DALJNI RAZVOJ. NA TAK NAČIN BOMO IZVAJALI ODLOK O NEKATERIH VPRAŠANJIH S PODROČJA OBRTI, KI PODPIRA PREDVSEM VIŠJI TEHNOLOŠKI NIVO, NOVE ZAPOSLITVE, IZVOZNO NARAVNANOST IN DEFICITARNE DEJAVNOSTI. 4.9. Finančne in poslovne storitve LJUBLJANSKA BANKA POMURSKA BANKA BO OB UPOŠTEVANJU USMERITVE IZ ZVEZNE IN REPUBLIŠKE RESOLUCIJE TER V OKVIRU MOŽNOSTI MONETARNO KREDITNE POLITIKE ZAGOTAVLJALA POGOJE ZA FINANČNO UTRDITEV. GOSPODARSTVA IN SPODBUJALA UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE S SREDSTVI. Z UGODNEJŠIMI KREDITNIMI POGOJI BO SODELOVALA PRI VLAGANJIH V PRIORITETNE PROGRAME OZD ZLASTI TISTE, KI SO IZVOZNO NARAVNANI OZ. POMENIJO PRESTUKTURIRANJE GOSPODARSTVA TER POSPEŠUJEJO RAZVOJ KMETIJSTVA, TURIZMA IN DROBNEGA GOSPODARSTVA. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POMURSKA BANKA IN OSTALE BANKE SE BODO VKLJUČILE V RAZREŠEVANJE TEŽKEGA EKONOMSKEGA POLOŽAJA ŽIVINOREJE Z ZAGOTAVLJANJEM UGODNEJŠIH POGOJEV ZA KREDITIRANJE TEKOČE KMETIJSKE PROIZVODNJE. DEJAVNOST ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV BO USMERJENA V IZBOLJŠANJE ZAVAROVALNE ZAŠČITE PREMOŽENJA IN PROIZVODNJE, ŠE POSEBEJ V ZASEBNEM SEKTORJU. Z BOLJŠO ORGANIZACIJO IN STIMULATIVNEJ-ŠIM PRISTOPOM DO ZAVAROVANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE BODO MAKSIMALNO POVEČALI OBSEG ZAVARO-VANJA. DELOVNA SKUPNOST BO S POVEČANJEM PRODUKTIVNOSTI DELA IN VIŠJO KAKOVOSTJO STORITEV DOSEGLA ZNIŽANJE STROŠKOV POSLOVANJA PREDVSEM Z NADALJNJIM RAZVOJEM RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA IN Z VEČJO STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO DELAVCEV. PROSTA ZAVAROVALNA SREDSTVA BODO PREKO DEPOZITOV PRI TEMELJNI POMURSKI BANKI SPROTI NA RAZPOLAGO ZDRUŽENEMU DELU. VSA SREDSTVA PREVENTIVE BODO ANGAŽIRANA NA OSNOVI PROGRAMOV ZA PREPREČEVANJE IZVOROV ŠKOD V OZD. 5. NALOGE IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE SIS MATERIALNE PROIZVODNJE BODO V LETU 1988 PRISTOPILE K INVESTICIJAM V PREDRAČUNSKI VREDNOSTI 12.664. MILIJONOV DIN, KI BODO FINANCIRANE PRETEŽNO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV. 5.1. Komunala Na področju komunale se bodo nadaljevala že pričeta dela na izgradnji vodooskrbnih objektov in raziskave lokalnih zajetij vode. Glede na rezultate raziskav novih virov pitne vode in razpoložljivih finančnih sredstev se bo pričelo z etapno gradnjo tranzitnega cevovoda na relaciji Črnske meje—Cankova. V letu 1988 bomo PRISTOPILI K PRIPRAVAM PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (začeli z deli) za usposobitev čistilne naprave v M. Soboti za čiščenje vseh komunalnih odplak, ki nastajajo v mestu. Aktiviralo se bo novo odlagališče komunalnih odpadkov. ABC POMURKA DO MESNA INDUSTRIJA, KG RAKIČAN (FARMA NEMŠČAK) IN TOZD KREMENČEVIH PESKOV BODO PODVZELE AKTIVNOSTI ZA DOKONČNO SANACIJO NEGATIVNIH VPLIVOV PROIZVODNJE NA OKOLJE KATEREGA PREKOMERNO ONESNAŽUJEJO. IZ SREDSTEV ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO KOMUNALNE SKUPNOSTI SE BODO SOFINANCIRALI PRIORITETNI PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SKLADU S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1986—1990. 5.2. Ceste V letu 1988 se bo na področju posodobitve cest nadaljevalo z modernizacijo lokalnih cest in gradnjo mostov ter ostalih objektov na lokalnih cestah. Modernizacija lokalnih cest v dolžini 12,60 km bo opravljena v skladu z referendumskim programom, PROGRAMOM SIS ZA CESTE in srednjeročnim planom. V realizacijo programov izgradnje gospodarske infrastrukture bomo poskušali vključevati tudi MDB. 5.3. PTT promet V LETU 1988 BO DO ZA PTT PROMET NADALJEVALA Z VLAGANJI V RAZŠIRITEV IN IZBOLJŠANJE KVALITETE TELEFONSKE IN TELEGRAFSKE INFRASTRUKTURE. VKLJUČEVALI SE BODO V IZVAJANJE PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI PRI IZGRADNJI TELEFONSKEGA OMREŽJA. 5.4. Vodno gospodarstvo V VODNEM GOSPODARSTVU BODO INVESTICIJE USMERJENE V GLAVNEM V IZVAJANJE MELIORACIJ IN REGULACIJ VODOTOKOV TER IZGRADNJO ZADRŽEVALNIKOV. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE TOZD VE MURA BO OPRAVLJALO REDNA VZDRŽEVALNA DELA NA VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTIH IN NAPRAVAH V SPLOŠNI RABI. 5.5. Stanovanjsko gospodarstvo Na področju stanovanjske izgradnje se bo v letu 1988 pričelo z izgradnjo 125 stanovanj, od tega v mestu M. Sobota 107 stanovanj. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ BO POSKRBEL ZA PRAVOČASNO PRIPRAVO ZEMLJIŠČ ZA STANOVANJSKO GRADNJO. Tudi v letu 1988 se bo nadaljevalo s prenovo obstoječega stanovanjskega fonda z vidika varčevanja s toplotno energijo. Dokončana bo raziskava geotermalne vrtine v Štari ulici. Pričeli bomo z raziskavo geotermalne vrtine pri toplarni na Lendavski ulici sever, ter vrtanjem pri hotelu Diana. 5.6. Energetika V LETU 1988 BO OSNOVNA NALOGA NA TEM PODROČJU ZAGOTOVITI ZADOSTNO IN ZANESLJIVO OSKRBO PORABNIKOV Z VSEMI VRSTAMI ENERGETSKIH SUROVIN IN ENERGIJE. VSI PORABNIKI MORAJO VARČEVATI Z ENERGIJO IN JO RACIONALNO IZKORIŠČATI. TOZD Elektro bo investiral v gradnjo daljnovodov, kablovodov, transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje. OZD v industrijski coni se bodo priključile na plinovodno omrežje. Glede na rezultate raziskav geotermalnih vrtin se bo določila tehnologija za uporabo geotermalne vode v industriji in stanovanjskem gospodarstvu. V TA NAMEN BODO V OBČINI SPREJELI DOGOVOR O KORIŠČENJU TE ENERGIJE IN DOLOČILI NOSILCE ZA UGOTAVLJANJE NADALJNJIH SMERI RAZISKAV IN MOŽNOSTI UPORABE. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje so dolžne izvajati usmeritve skladnejšega regionalnega razvoja sprejete s srednjeročnimi planskimi dokumenti SR Slovenije ter od ustreznih republiških SIS zahtevati, da se zaostajanja pri uresničevanju sprejetih nalog in obveznosti iz prvih dveh let izvajanja družbenega plana v čim krajšem roku nadoknadijo. 6. NALOGE IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI BODO SKLADNO S SREDNJEROČNIMI PLANI RAZVOJA SELEKTIVNO OPREDELILE PRIORITETNE NALOGE V TEM LETU. PREDNOSTNO BODO ZAGOTAVLJALE ZAKONSKO DOLOČENE PRAVICE IN SREDSTVA. ZA DEL ZAGOTOVLJENIH PRO-GRAMOV BODO UVEDENE PARTICIPACIJE, ZA DODATNO DOGOVORJENE PROGRAME PA BO POTREBNO SREDSTVA ZAGOTOVITI Z VEČJO NEPOSREDNO SVOBODNO MENJAVO DELA IN PRISPEVKI OBČANOV. V okviru družbenih dejavnosti bo V OBČINI dana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu, osnovnemu šolstvu in raziskovalni 14 - DELEGATSKI VESTNIK MMH dejavnosti. ZA INVESTICIJE BODO SIS DRUŽBENIH DEJAV-NOSTUN IZVAJALSKE OZD NAMENILE SKUPNO 7.923 MILIJONOV DIN. MOŽNOSTI ZA NALOŽBENE AKTIVNOSTI BODO V LETU 1988 ZARADI SKROMNIH FINANČNIH SREDSTEV IN INTERVENTNIH UKREPOV OMEJENE. Po posameznih področjih bodo izvajane naslednje naloge: 6.1. Zdravstvo Temeljna naloga zdravstva v letu 1988 bo razvoj in krepitev celotne dejavnosti V SKLADU Z RAZPOLOŽLJIVIMI MATERIALNIMI MOŽNOSTMI, ob zagotavljanju sodobnega zdravstvenega varstva v osnovnem zdravstvu zlasti s hitrejšim zaposlovanjem medicinskega kadra, posodobitve medicinske opreme in reševanju najnujnejših prostorskih problemov. S tem bodo v osnovnem zdravstvu) TOZD ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA dani pogoji za uresničevanje dogovorjenih nalog (v občinski, medobčinski in republiški zdravstveni skupnosti). V celovito zdravstveno varstvo uporabnikov se morata še aktivneje vključevati TOZD Zavod za socialno medicino in higieno dela na področju ekologije in preventivnih dejavnosti ter TOZD Pomurske lekarne z zagotavljanjem preskrbe prebivalstva z zdravili in sanitetnim materialom. Po aktiviranju kirurškega bloka bomo skupno z vsemi pomurskimi občinami zagotovili pogoje za njegovo (normalno) delovanje, TOZD Splošna bolnica mora zagotoviti takšno organizacijo dela, ki bo omogočila racionalno poslovanje in izboljšanje bolnišničnega zdravstvenega varstva (ter medsebojnih odnosov zdravstvenega osebja in pacientov). V LETU 1988 BODO UPORABNIKI ZDRAVSTVENIH STORITEV ZDRUŽEVALI SREDSTVA ZA POSODOBITEV IN OBNAVLJANJE IZTROŠENIH OSNOVNIH SREDSTEV. ZDRUŽENA SREDSTVA SE BODO UPORABILA NA OSNOVI USKLAJENEGA PROGRAMA NA RAVNI DO PZC MURSKA SOBOTA, PRI ČEMER BO DANA PREDNOST OBNAVLJANJU OZ. ZAMENJAVI IZTROŠENE MEDICINSKE OPREME. V OKVIRU NAČRTOVANIH INVESTICIJ PZC TOZD ZDRAVSTVENI DOM SE BO PRISTOPILO K PRIPRAVAM ZA UREDITEV MINIMALNIH LEKARNIŠKIH PROSTOROV ZA OSKRBO PREBIVALSTVA Z ZDRAVILI. (Na področju investicij bo v letu 1988 TOZD Zdravstveni dom adaptiral prostore splošne medicine v M. Soboti za potrebe nujne medicinske pomoči in splošne medicine ter uredil prostore za regijsko organizirane specialističe dejavnosti). 6.2. Izobraževanje V osnovnem šolstvu bo še naprej dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Poseben poudarek bo dan uresničevanju programa življenja in dela osnovne šole. Pouk fakultativnih predmetov se bo izvajal na vseh osnovnih šolah v skladu z interesi učencev ter materialnimi in prostorskimi pogoji osnovnih šol. ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO ENOTA MURSKA SOBOTA BO ANALIZIRAL MOŽNOSTI NADALJNJEGA IZVAJANJA CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE V DANIH MATERIALNIH OKVIRIH IN SMOTRNOST TOVRSTNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA V SPREMENJENIH POGOJIH ŽIVLJENJA. OCENITI JE TREBA TUDI VPLIV CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE NA UČNI USPEH. V skladu s smernicami za delo osnovnih šol se bo v okviru materialnih možnosti izvajal obseg dodatnega in dopolnilnega pouka, Posebna skrb bo namenjena za nadpovprečno nadarjene učence ter posodabljanju učne tehnologije in kvaliteti izvajanja učnovzgojnega programa. Število oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bo ostalo v dosedanjem obsegu. Večja skrb bo namenjena spremljanju uspešnosti učencev po končani osnovni šoli v nadaljnjem usmerjenem izobraževanju. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bodo ostali vzgojnoizobraževalni programi v dosedanjem obsegu. Srednja kmetijska šola bo pristopila k investiciji za pridobitev novih namenskih prostorov in nabavo specializirane opreme, s čemer bodo dani osnovni pogoji za kvalitetno opravljanje nalog na področju izobraževanja za potrebe kmetijstva in gozdarstva. 6. 3. Otroško varstvo ' Na področju otroškega varstva bomo izvajali varstvo matere in novorojenčka. Otrokom tistih družin, ki si same ne morejo zagotoviti socialne varnosti bomo zagotavljali dogovorjene družbene pomoči. Skrajšano pripravo na šolo bomo izvajali v dosedanjem obsegu 350 ur, prav tako pa tudi vse ostale naloge iz občinskega programa skupnosti. 6.4. Socialno skrbstvo Na področju socialnega skrbstva bo dana prednost izvajanju zagotovljenega programa in s tem sprotnemu usklajevanju denarnih pomoči kot edini vir preživljanja. Še naprej mora ostati poglavitna skrb izvajalcev preventivno in svetovalno delo z otroci, družina, mladole tniki, invalidi ipd. Razvijali bomo organizirane sosedske pomoči na domu za ostarele. Še bolj pa moramo poglobiti sodelovanje strokovnih služb izvajalskih organizacij z OZD, KS in vsemi, ki lahko sodelujejo pri preprečevanju in reševanju socialnih problemov. 6.5. Kultura V kulturni dejavnosti bomo zagotavljali osnovne pogoje za izvajanje programov v poklicnih in ljubiteljskih organizacijah oz. društvih ter z enakomernim razvijanjem vseh dejavnosti omogočili dostopnost kulturnih dobrin občanom. Na pdoročju knjižničarstva IN MUZEJSKE DEJAVNOSTI BOMO VLOŽILI MAKSIMALNE NAPORE, DA V OKVIRU PROGRAMA IN SREDSTEV KULTURNE SKUPNOSTI OHRANIMO MATIČNOST (se bomo zavzemali za izpolnjevanje čim več pogojev predpisanih standardov, v muzejski dejavnosti skušali omogočiti večje strokovno pokrivanje področij in) V okviru spomeniškega varstva si bomo prizadevali za razglasitev kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ter nadaljevali s pospeševanjem umetniške ustvarjalnosti. ' V sodelovanju s kulturno skupnostjo SR Slovenije se bo NADALJEVALO S (pristopilo k) sanacijo (temeljev) soboškega gradu. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST MORA PRIPRAVITI PROGRAM KORIŠČENJA PROSTOROV V SOBOŠKEM GRADU ZA POSAMEZNE NAMENE OZ. PO DEJAVNOSTIH. ZAVODU ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST BOMO V OKVIRU MOŽNOSTI ZAGOTOVILI USTREZNE MATERIALNE POGOJE ZA DELOVANJE TER NADALJNJI RAZVOJ REGIJSKIH SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA. NA OSNOVI PREDLOGA USTANOVITELJEV - OK SZDL BOMO PRISTOPILI K POENOTENJU SOFINANCIRANJA TE DEJAVNOSTI V VSEH ŠTIRIH POMURSKIH OBČINAH. PREUČILI BOMO MOŽNOSTI ZA REŠITEV PROSTORSKIH TEŽAV ZAVODA. 6.6. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo zagotovili možnosti za razvoj predvsem mladim perspektivnim športnikom. Pripravili bomo prednostne programe športnih panog in kriterije za financiranje telesno-kulturne dejavnosti. Ob tem pa bomo pripravili nove oblike športno-rekreativnih dejavnosti za vse kategorije občanov. Vso skrb bomo namenili tudi vzdrževanju obstoječih športnih objektov. 6.7. Raziskovalna dejavnost Na področju raziskovalne dejavnosti bomo sofinancirali raziskovalne naloge skupnega pomena za razvoj občine v ciljih izkoriščanja naravnih danosti. Prednost bo dana nalogam za prestrukturiranje delovnih organizacij, povečanje in racionalizacijo proizvodnje. Večja pozornost bo namenjena raziskovalnemu delu na iskanju alternativnih virov energije ter varstvu okolja. Še naprej bomo razvijali in popularizirali inventivno dejavnost ter vzpodbujali krožkarsko in raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE BODO ŠE NAPREJ VODILE AKTIVNOSTI GLEDE POSPEŠEVANJA MNOŽIČNE INOVATIVNE DEJAVNOSTI. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE BO VZPODBUJALA PRENOS RAZISKOVALNIH DOSEŽKOV V PRAKSO. V občini se bomo vključevali v procese preoblikovanja racionalizacije delovanja družbenih dejavnosti v SR Sloveniji. 7. OSTALE NALOGE IN AKTIVNOSTI 7.1. VSE OZD, SIS IN KS SE MORAJO MAKSIMALNO ANGAŽIRATI PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA VSE OBLIKE FINANCIRANJA, KI SO V SR SLOVENIJI NA RAZPOLAGO ZA POSPEŠEVANJE SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA. NOSILCI INVESTICIJ SO DOLŽNI V SVOJE PROGRAME VKLJUČEVATI TUDI AKTIVNOSTI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ SKLADA FEDERACIJE ZA KREDITIRANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ TER SI PREKO MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA POMURJE PRIZADEVATI TUDI ZA SOFINANCIRANJE IN REFUNDIRANJE STROŠKOV IZDELAVE RAZVOJNIH PROGRAMOV IN INICIALNIH RAZVOJNIH NAČRTOV, KI SE FINANCIRAJO IZ PRORAČUNA SRS. 7.2. V skladu z usmeritvami iz srednjeročnega plana občine in opredeljeno politiko policentričnega razvoja bomo pospeševali razvoj manj razvitih in obmejnih območij s poudarkom na krepitvi krajevnih centrov ter zagotavljanju bolj izenačenih pogojev za življenje in delo. 7.3. V letu 1988 bo potrebno dokončati krajinsko zasnovo območja ob reki Muri od katere bo odvisno nadaljnje načrtovanje elektrarn. - 7-4r-Uskladili bomo dolgoročni plan občine z obveznimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega plana republike ter potrditev družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 na ustreznem republiškem organu. Zaradi ugotovljenih večjih odstopanj DELEGATSKI VESTNIK - 15 pri uresničevanju nalog iz družbenega plana bomo pristopili k spremembam in dopolnitvam planskih dokumentov. 7.5. S področja varstva okolja bomo pristopili k dolgoročnem reševanju problematike odpadnih snovi, sanacije in eksploatacije opuščenih gramoznic ter evidentiranju in zaščiti pomembnih lokalnih virov pitne vode. V SKRBI ZA OHRANITEV KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI BOMO VSE POSEGE V PROSTOR IZVAJALI OB UPOŠTEVANJU USKLAJENIH INTERESOV UPORABNIKOV PROSTORA IN USTREZNEM VREDNOTENJU POSAMEZNIH NAMENOV UPORABE. 7.6. Nadaljevali bomo z izvajanjem srednjeročnih usmeritev razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z usposabljanjem delovnih ljudi in občanov ter krepitvijo obrambnih priprav. Vsi nosilci planiranja so dolžni sproti ažurirati obrambne in varnostne načrte in jih uskladiti z zveznimi in drugimi predpisi. 7.7. Sredstva splošne porabe za delovanje upravnih organov bodo prvenstveno usmerjena v povečanje učinkovitosti njihovega dela, izboljšanja kadrovske strukture ter modernizacijo in racionalizacijo dela. 7.8. Vse OZD in skupnosti so dolžne dosledno izvajati naloge iz resolucije in njenih spremnih dokumentov, izvršni svet SO bo tekoče spremljal izvajanje resolucije ter na osnovi poročil OZD in SIS tekoče seznanjal skupščino občine o uresničevanju resolucijskih usmeritev. 8. DOKUMENTI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE Naloge, ukrepi in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih: — Plani in programi OZD, SIS in KS za leto 1988 — Akcijski setveni program — Bilanca zaposlovanja za leto 1988 — Dogovor o splošni porabi občin SR Slovenije v letu 1988 — odlok o proračunu občine za leto 1988 — Dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS v letu 1988 — SEZNAM INVESTICIJ/ZA LETO 1988 - PROGRAM SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1988. NAČRTOVANJE INVENSTICIJE ZA LETO 1988 Zap. NOSILCI št. INVESTICIJ - v 000 din — v cenah 1987 Vrsta investicij Predračunska vrednost 1 2 3 4 a) GOSPODARSTVO 1. Elektro M. Sobota - RTP 110-35/20 kw 2. Proizvodnja kremenčevega peska Puconci 3. DO Panonija 4. LlV, Oprema in orodja Rogašovci 5. DO MURA T 1 1 1 1 1 1 1 1 III II 111 daljnovodi ih kablovodi 20-10kw TP 20-10/0,4 kw in Dv 20-10 kw * nizkonape. omr. 380-220 V merilne naprave in instrumenti telekomunikacije veliko orodje in mehan. transportnasredstva inventar delovni prostori študije, razvoj, projekti SLO in DS Skupaj: posodob. proizv. peskov namestitev lakirnice združevanje v razšir. in moderniz. računal. opreme nabava stroja za roblj. tekoče investicije Skupaj: tehnološka posodobitev strojne opreme posodobitev opreme (UVOZ) posodobitev opreme (domača oprema 700 439.000 487.000 575.076 28.630 9.350 8.300 46.000 2.460 26.800 2.000 500 1.625.816 112.000 180.000 100.000 5.000 150.000 435.000 807.878 3.O8O.OOO 2.000.000 6. Beltinka Beltinci — elektr. pletih stroji (skupaj) od tega 1. 1988 470.000 7. Pletilstvo Prosenjakovci 8. Intes TOZD Mlinopek — razšir. proizvodnje (zaradi pospeš. izvoza) — nabava čistilnice in 510.000 strojev za mlin 300.000 — sušilnica za žitarice — ureditev garaž, 250.000 zamenjalnice in pralnice — aspiracija v mlinu 200.000 Beltinci 100.000 — plinovod — kotlovnica 80.000 — nakup zemljišča za prod. 50.000 — dostavno vozilo TAM — dostavno vozilo za 40.000 slaščice 30.000 — sovlaganje v odkup. centre 20.000 — mešalec za pekarno 10.000 — zamenjava vozila 10.000 — razvoj A P 30.000 — ostale zamenjave strojev 30.000 Skupaj: 1.150.000 9. DO Mesna industr. — rekonstrukcija prekajeval. z nabavo in montažo preme 350.000 — preureditev sanitarne klav. z razsekovalnico 100.000 — ureditev specializirane trgovine na aytobus. postaji 350.000 — nabava transport. sredstev — hladilnikov 250.000 Skupaj: 1.050.000 10. Tovarna mleč. prahu — odkup zemljišč s— izgradnja zbirališča 10.000 mleka 20.000 — garaže in avtodelavnice 350.000 — parni kotel — računalniki — 250.000 sofinanciranje 110.000 — transportna sredstva 140.000 — hladilniki za mleko — polnilna linija — - 12.000 evapoirano mleko — dopolnil, oprema za 90.000 predel, ml. 145.000 — Uvozna oprema (skupaj) 345.000 Skupaj: 1.472.000 11. ZGEP Pomurski Tisk — modernizacija strojne opr. v TOZD Kartonaža in TOZD Tiskarna 500.000 12. DO SOBOTA — oprema TOZD Komunala 252.000 — garaže TOZD Komunala — oprema TOZD 200.000 Tapetništvo. — oprema TOZD 27.000 Obrtništvo — oprema TOZD 50.200 Vrtnarstvo 16.000 \ — oprema za AOP v DSSS 22.000 Skupaj: 567.200 13. DO KG Rakičan — odkup zemlje 100 ha 350.000 — mehanizacija 310.000 — melioracije 80 ha 304.000 - namakanje 586 ha - gradnja hlevov — pitano 2.227.000 govedo 2100 stojišč 5.250.000 — silosi — obnova vinogradov 100.000 4,2 ha — obnova sadovnjakov 172.000 6,0 ha 60.000 — bazeni za gnojevko 1.500.000 — osebni avto R-4 6.000 — terensko vozilo 10.000 razna oprema 35.000 Skupaj: 10.324.000 14. DO Agromerkur — rekonstruk. in dograditev valilnice v Puconcih 700.000 — nakup trgov, lokala na novi lokaciji v M. soboti 80.000 16 - DELEGATSKI VESTNIK — v 000 din — v cenah 1987 Vrsta investicij Predračunska J vrednost Zap. NOSILCI št. INVESTICIJ 1 2 3 4 — izgradnja dveh brojlerskih objektov pri kooperantih 160.000 Skupaj: 940.000 15. KZ Panonka — silosi — Hodoš 200.000 — predelovalno hladilniški c. 1.200.000 — melioracije 3.848.000 16. ŽVZ M. Sobota Skupaj: 5.248.000 — hlev za testiranje prašič. 100.000 17. GLG M. Sobota — dokončna izgradnja žage v Mačkovcih 100.000 18. SGP Pomurje — nabava opreme, strojev 80.000 — zamenjava transport, sred. 150.000 — razna invest, dela 70.000 — nabava računalnika 50.000 Skupaj: 350.000 19. DO za PTT promet — nabava in montaža KATC Puc. s kapaciteto 498 priključkov 125.000 — razširitev avtomatske telegraf centrale v M. Soboti za 35 priključkov 50.000 — izgradnja VF kabla na relaciji Mačkovci—Grad 20.000 — preselitev RR sistema na relacijo M. Sobota—Beltinci 45.000 — izgradnja krajevnega telefonskega omrežja za KS v občini Murska Sobota 510.000 Skupaj: 700.000 20. DO Potrošnik — skladiščni prostori 500.000 — dokončanje trgovine pri bolnici Rakičan 30.000 — naložbe v AOP 250.000 — adaptacija prodajaln 100.000 — nabava opreme in transportnih sredstev 120.000 Skupaj: 1,000.000 21. DO Zunanja trgov. — sovlaganja v izvozno narav, proizvodnje 330.000 22. Radenska TOZD — preureditev kegljišča v Diana restavracijo 60.000 —vlaganja v raziskovalno geotermalno vrtino 99.000 — ureditev vrta pri gostilni Central 15.000 Skupaj: 174.000 23. Radenska TOZD — nadomestni objekt za Zvezda kiosk na AP 20.000 — rekonstrukcija gostilne v Bogojini 20.000 — odkup zemljišča in izdelava projektov za razširitev Pc 3.500 — ostala oprema 10.000 Skupaj: 53.500 24. TOZD Moravske topi. — računalnik 150.000 — ostala oprema 50.000 Skupaj: 200.000 25. ZČRD — oprema 8.173 26. KROJ — strojna oprema 22.000 — klimatske naprave 25.000 Skupaj: 47.000 SKUPAJ 33.404.567 b) SIS MATERIALNE PROIZ- VODNJE 1. SIS za ceste - L 5692 Šalovci - Dolenci 315.000 — L 5609 Vanča vas —. 2. SIS za komunalo Borejci — L 5683 Ivanci — Mlajtinci - L 5648 Šalamenci — Poznanovci — 3 mostovi — rekonstruk. križišča Lendavske—Markišavske z Noršinsko in z določenimi odseki Skupaj: — razšir. objekta črpališča, 77.000 140.000 375.000 200.000 250.000 1.357.000 3 .. Stanovanj, skupnost izgradnja čistilne naprave, negativ, vodnjakov, razšir. zaščit, pasov in drugih preventivnih objektov za zaščito vode na črpališču v Črnskih mejah — gradnja kolekt. za industrij, in obrtno cono — vaški vodovod Trdkova — Martinje — nadaljevanje izgrad. kanaliz. Beltinci — začetek gradnje kanalizac. Černelavci Skupaj: — Kocljeva I. faza 740.000 250.000 200.000 80.000 250.000 1.520.000 1.491.600 — Kocljeva II. faza — Razlagova II. faza — Lendavska sever LS—6 — Kidričeva KG—1 — Grad — Beltinci — sanacija rav. streh Cankarjeva 50, — Kidričeva 16, Stara 8, Stara 10 — ureditev podstrešij obst. blokov 1.864.500 1.677.696 420.000 632.400 288.000 906.000 1.056.000 331.200 4. Območna vodna skup. — izkoriščanje termalne energije iz vrtine SOB 1 Skupaj: — nadalj. regulacije Velike 200.000 8.867.396 MURA SKUPAJ: Krke z izvedbo zadrževalnika na Dolenskem potoku v zvezi z možnostjo izvajanja meliorac. na meliorac. območju Velike Krke s pritoki 920.000 12.664.396 C. SIS DRUŽBENIH DEJAV- NOSTI I. Občin, zdrav, skup. — oprema za kirurški blok 3.400.000 2. Občinska izobražev. — oprema za druge odd SB — oprema za druge TOZD PZC Skupaj: — dozidava učilnih 500.000 600.000 4.500.000 3. skupnost Občin, kultur, skupn. prostorov in telovadnice, OŠ Bakovci — ureditev grajske dvorane 3.300.000 40.000 4. Telesnokult. skup. — sanacija temeljev soboškega gradu — adaptacija prostorov v soboškem gradu po izšel, gozdnega gospodarstva — ureditev skladišča za knjige PIŠK — priprava dokumentacije za novo knjižnico Skupaj: — sanacija stadiona NK 15.000 20.000 4.000 4.000 83.000 SKUPAJ: MURA 40.000 7,923.000 DELEGATSKI VESTNIK - 17 PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1988 I. UVOD Opredelitve nalog v programu dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za 1. 1988 izhajajo iz položaja in funkcije, ki ga ima skupščina občine kot najvišji organ samoupravljanja in oblasti v občini. S programom dela so določene osnovne usmeritve delovanja zborov skupščine, Izvršnega sveta in delovnih teles skupščine v 1. 1988. Podane so tudi delne usmeritve za delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vključujejo v skupščinski sistem. V skladu z ustavno in statutarno opredelitvijo funkcije občine in položaja skupščine, dolgoročnim programom razvoja občine, družbenim planom in drugimi sprejetimi usmeritvami, bodo zbori občinske skupščine obravnavali najbolj aktualna vprašanja življenja in dela delovnih ljudi in občanov in razvoja občine. S svojimi odločitvami bodo 'usmerjali družbeni in ekonomski razvoj občine, usklajevali interese delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in skupnosti. Interese občine bodo usklajevali neposredno ali posredno preko skupin delegatov z interesi širših družbenopolitičnih skupnosti — v republiki in Jugoslaviji tako, da se bodo vključevali v obravnavo vprašanj iz pristojnosti republike in federacije kot konferenca delegacij. Program dela vsebuje temeljne usmeritve za delo zborov ter bo ostal odprt za dopolnjevanje s pobudami delovnih ljudi in občanov, delegatov, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela in skupnosti. V delo zborov občinske skupščine je potrebno vnesti več tekočih problemov iz življenja, boljše in sprotno informiranje o aktualnih vprašanjih in večjo povezanost združenega dela in skupnosti s skupščino. Ta del nalog v programu ni konkretno opredeljen. Za uresničitev te naloge mora izvršni svet sproti obveščati zbore občinske skupščine o zapažanjih, problemih in svojih usmeritvah pri izvajanju politike občinske skupščine. Takšna informacija bi lahko bila na vsaki seji skupščine. Metode dela zborov bodo različna. Večji poudarek bo dan ločenim sejam zborov. Oblike dela bodo določali zbori s periodičnimi delovnimi načrti. II. TEMATSKA VPRAŠANJA 1. Program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1988. Zbori občinske skupščine bodo na osnovi letnega programa dela za vsako trimesečje sprejeli periodični delovni načrt. Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine Rok: I. trimesečje Pristojni: Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 2. Poročilo o delu Skupščine občine M. Sobota, njenih organov in Izvršnega sveta v mandatnem obdobju 1986—1988. Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine in Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 3. Poročilo o delu Zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije. Poročilo pripravi delegat Zveznega zbora, ki je odgovoren za občino M. Sobota. Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 4. Predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota v letu 1988 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 5. Poročilo o izvajanju referendumskega programa v občini M. Sobota za obdobje 1986—1990 v času od 1. 3. 1986 do 31. 12. 1987 Gradivo pripravi: Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 6. Analiza o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1987. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 7. Stališča in usmeritve o materialnih in kadrovskih vprašanjih zdravstva Predlagatelj: SIS za zdravstvo . Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za zdravstvo 8. Informacija o poslovanju SIS družbenih dejavnosti v občini M. Sobota v letu 1987 ter program in bilanca sredstev za leto 1988 Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Rok: I. trimesečje Pristojni:—. Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščine SIS družbenih dejavnosti 9. Predlog razdelitve proračunskih sredstev za financiranje potreb krajevnih skupnosti v letu 1988. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor krajevnih skupnosti 10. Spremembe in dopolnitve dogovora o ustanovitvi Skupnosti pomurskih občin in Statuta Skupnosti pom. občin. Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 11. Poročilo o delu sklada stavbnih zemljišč v letu 1987, ter program za leto 1988 Predlagatelj: Sklad stavbnih zemljišč Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 12. Analiza možnosti združevanja sredstev za investicijske naložbe Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 13. Poročilo o poteku javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v občini M. Sobota Poročilo pripravi: OK SZDL Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 14. Poročilo o delu ZKO DO Platana in gospodarski situaciji v DO Platana • Gradivo pripravi: ZKO Platana Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor 15. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 Ugotovitve in stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet občinske skupščine Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 18 - DELEGATSKI VESTNIK 16; Spremembe in dopolnitve družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 Ugotovitve in stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet občinske skupščine Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 17. Stanje in problematika komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji in občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet • Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti / — Družbenopolitični zbor 18. Stanje in problematika urejanja prostora v SRS in v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 19. Poročilo o izvajanju stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela . — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 20. Volitve funkcionarjev Skupščine občine M. Sobota in volitve predsednika predsedstva SRS Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 21. Poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1988 (polletna gibanja) Stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 22. Informacija o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v občini v I. polletju 1988 in uresničevanje resolucije občine v letu 1988. Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 23. Realizacija programov SIS in usklajevanje bilance SIS družbenih dejavnosti v občini M. Sobota za leto 1988 z gibanji v gospodarstvu. Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščine SIS družbenih dejavnosti 24. Varstvo kulturne in naravne dediščine v občini M. Sobota Predlagatelj: SIS za kulturo Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za kulturo 25. Poročilo o stanju in problematiki teritorialne obrambe v občini M. Sobota Gradivo pripravi: Občinski štab TO Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 26. Resolucija o uresničevanju Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1989 Stališča pripravi Izvršni svet občinske skupščine Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 27. Resolucija o uresničevanju Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1989 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni : — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 28. Spremembe in dopolnitve proračuna občine M. Sobota za 1. 1988 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti -'— Družbenopolitični zbor 29. Proračun občine M. Sobota za I. 1989 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 30. Poročilo o stanju, razvoju in problematiki osnovnega šolstva v občini Predlagatelj: SIS za vzgojo in izobraževanje Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za vzgojo in izobraževanje 31. Poročilo o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v I. 1988 in programske usmeritve za leto 1989, s predlogom bilance sredstev Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščine SIS družbenih dejavnosti 32. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 33. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje • Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 34. Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine ob občinskem prazniku. III. NORMATIVNI AKTI 1. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenegp dela — Zbor krajevnih skupnosti 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 3. Osnutek odloka o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje DELEGATSKI VESTNIK - 19 Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 4. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1987 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 5. Predlogi za izdajo odločb o uvedbi komasacijskih postopkov za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Domajinci, Ledava nad jezerom — Pertoča, Jurij, Peskovci, Križevci, Petrovci, Salovci, Hodoš in Dolenci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 6. Osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k.o. Gerlinci—Fikšinci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 7. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega zazidalnega načrta za naselje Cankova Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 8. Osnutek odloka o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Bakovci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 9. Osnutek odloka o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Gornji Petrovci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 10. Osnutek odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za mesto M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 11. Osnutek odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Beltinci — ob Panonski ulici Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 12. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za zdraviliški kompleks v Moravskih toplicah Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 13. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota za leto 1988 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 14. Osnutek odloka o sprejetju sprememb in dopolnitev odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: I. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela, — Zbor krajevnih skupnosti 15. Osnutek odloka o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1987 Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 16. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje 4 Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 17. Predlogi za izdajo odločb o uvedbi komasacijskih postopkov za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Markovci, Čepinci in Bodonci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega deia — Zbor krajevnih skupnosti 18. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah v občini M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 19. Osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Črnske meje — Černelavci — Gederovci — Cankova in Černe-lavci — Brezovci — Cankova Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 20. Osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda v naselju Cankova Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 21. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Križevci —Domanjševci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 22. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za odlagališče komunalnih odpadkov v Puconcih Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 23. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za kompleks parka v Rakičanu Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 24. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenih pogojev za naselja na območju ravenskega in dolinskega predela občine M. Sobota Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 25. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenih pogojev za naselja na območju Goričkega Predlagatelj: Izvršni svet Rok: II. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 26. Predlogi za izdajo odločb o uvedbi komasacijskih postopkov za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Gerlinci, Fikšinci. Puconci in Adrijanci Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 20 - DELEGATSKI VESTNIK 21. Osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za ureditev vpadnic in kolesarskih stez iz primestnih naselij v M. Soboto Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 28. Osnutek odloka o sprejetju zazidalno-ureditvenega načrta za naselje Rakičan Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 29. Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za čistilno napravo v M. Soboti Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 30. Osnutek odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za Kocljevo ulico v M. Soboti Predlagatelj: Izvršni svet Rok: III. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 31. Predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Beltinci—Gančani Predlagatelj: Izvršni svet Rok: IV. trimesečje Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti IV. Poleg vprašanj, ki so navedena v programu dela, bodo zbori občinske skupščine obravnavali še vrsto vprašanj s področja kadrovske politike (volitve, imenovanja in razrešitve) in urejali določena vprašanja,za katera so pristojni, s sklepi (upravne zadeve, soglasja k statutom itd.). Zbori občinske skupščine bodo z načrti dela za vsako trimesečje še podrobneje opredelili dela in naloge, vsebino za pripravo gradiv, določili roke in način obveščanja delegatov, delovnih ljudi in občanov ter druga vprašanja. Roki, ki so določeni v programu dela, se nanašajo samo na obravnavo vprašanj v 1. fazi oz. 2. fazi, kolikor so bili v L fazi obravnavani v letu 1987. Roki za obravnavo vprašanj v 2. fazi bodo določeni s periodičnimi delovnimi načrti v skladu s smernicami, ki jih določijo zbori občinske skupščine. CTDAU 40 WECTUIV 40