VESTNIK v H V Peštni urad 9020 Cetovec Vertagapostamt 9020 Kiagenfurt tzhajavCetovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šitingov cetotetna naročnina 200 šitingov P. b. b. LETNtK XXXtX. CELOVEC, PETEK, 15. JUNiJ 1984 ŠTEV. 24 (2179) „Skupna šota mora ostati!" Odtočne izjave proti tistim, ki si prizadevajo za točitev šot na južnem Koroškem, je bito stišati na tetošnjem „manjšinskem" seminarju, ki je bit za binkošti v Neumarktu na koroško-štajerski meji. Predsednik dežetnega šoiskega sveta za Koroško Kar! Kircher je v svojem referatu o koroškem šotstvu nedvoumno poudarit, da mora ostati sedanja skupna vzgoja otrok, ker se je že v šoti treba učit: sožitja brez napetosti in nezaupanja. Sicer pa vzgoja k strpnosti ter ohranitev in utrjevanje notranjega miru ne smejo biti natoga samo manjšinske šote, marveč zadovotjstvo narodne manjšine v vetiki meri zavisi od pozitivnega mišijenja, ki ga obtikuje diatektika okotja, je dejat predsednik Kircher. V ta proces pa je vkijučena tudi šota in torej iahko marsikaj prispeva k razumevanju in sporazumevanju med tjudmi. Zato je treba tudi v bodoče ohraniti sedanjo dvojezično šoto ter io zavarovati pred vsemi napadi. Podcbno se je za ohranitev skupne vzgoje v dvojezični šoti izreke! tudi predsednik dežetnega zbora Josef Schantt, ki je nagtasit, da je treba z vso odtoč-nostjo zavrniti prizadevanja, ki prinašajo nemir v to področje. Državni postanec Heinz Gartner (SPO) pa je menit, da v tem krogu sicer ne more podati par-tamentarne izjave za svojo frakcijo, vendar pa je prepričan, da bi pretežna večina sociaiističnih pos-tancev gtasovata za ohranitev sedanje ureditve. Vsekakor jasne in pozitivne izjave merodajnih csebncsti ter bi samo upati, da se bodo pristojni dejavniki enako odtočno postaviti tudi tedaj, ko bo dejansko što za ohranitev napadov na dvojezično šoto in s tem na mirno sožitje obeh narodov v de-žeti na osnovi enakopravnosti in medsebojnega razumevanja. (Nekaj misii o seminarju v Neumarktu objavijamo tudi na 2. strani — op. urcd.) Reševanje manjšinskih vprašanj je dolžnost in odgovornost večinskega naroda Z osrednjo proslavo na Reki so minulo soboto obhajali 40- letnico ustanovitve Unije Italijanov za Istro in Reko, osrednje organizacije italijanske narodnosti v Jugoslaviji. V okviru prireditve, ki je obsegala pester kulturni spored, s katerim je italijanska skupnost prikazala svojo bogato dejavnost, sta o manjšinski problematiki spregovorila predsednik Unije Silvano Sau in član predsedstva ZKJ Mitja Ribičič. Italijanska manjšina v Jugoslaviji in slovenska manjšina v Italiji Na govorniški tribuni, kjer je govorit množici zborovalcev v Padovi, je prejšnji teden zadeta možganska kap Enrica Beriinguerja, generalnega sekretarja komunistične partije Matije. Ne da bi še prišet k zavesti, je Bertinguer v ponedetjek umrt in v sredo so ga v Rimu ob milijonski udeležbi žalnih gostov pospremili na zadnji poti. Smrt Beriinguerja pomeni hud udarec ne samo za italijanske komuniste, pomeni veliko izgubo za vso Malijo, pa tudi za mednarodni delavski razred. ..Pogrešali ga bomo, toda ostal nam bo njegov zgled," je o tej izgubi dejal predsednik italijanske republike Sandro Pertini, ki je s tem izrazil tudi mnenje vseh naprednih in demokratičnih sil doma in po svetu. sta vedno dajali svoj konkretni prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in dobremu sosedstvu med državama, je naglasil predsednik Sau. Izrazil je polno podporo zahtevam Slovencev v Italiji po pravičnem zakonu, ki bo globalno zaščitil njihove pravice brez pogojevanj in diskriminacij. „Zaupamo v sposobnost italijanskih demokratičnih sli, da uresničijo to, kar je ena od temeljnih pravic vseh italijanskih demokratičnih sil, da uresničijo to, kar je ena od temeljnih pravic vseh Enrico Berlinguer bo ostal v zavesti in zgodovini zapisan kot človek izvirnih idej in politične doslednosti, v italijanskem merilu kot človek ..zgodovinskega kompromisa", v mednarodnem pomenu kot snovalec evropkomunizma, povsod kot politični delavec, ki se je do smrti boril za svoje ideje. S smrtjo Enrica Beriinguerja pa so tudi Slovenci v Italiji izgubili iskrenega prijatelja, ki je bil dober poznavalec njihovih problemov ter vnet zagovornik njihovih pravic. Mimo vseh strankarskopolitičnih pregrad in svetovnonazorskih razlik je italijanska politična javnost zabeležila, da je umrl človek novega socializma, ki je bil velika osebnost našega časa. italijanskih državljanov slovenske narodnosti ne glede na to, kje bivajo." Predsednik Ribičič je ugotovil, da so manjšinski problemi sicer odgovornost večinskega naroda, v Jugoslaviji pa narodnostne manjšine svoja vprašanja vse bolj urejajo same v svoji krajevni in občinski samoupravi v neposrednih odnosih s skupnostjo veči.ic. ga naroda, dede položaja Slovencev v zamejstvu pa je poudaril: „Prav tako kot se sami zavzemamo za dosledno uresničevanje tistih posebnih narodnostnih pravic, ki so zapisane in opredeljene v mednarodnih aktih, se bomo tudi vnaprej v imenu vse Jugoslavije kot skupnosti mnogih narodov in narodnosti zavzemali tudi za izpolnitev vseh teh mednarodnih obveznosti in moralnih dolžnosti tudi pri naših sosedih. Ne samo zato, ker tam žive deli naših narodov, pač pa tudi zato, ker gre za temeljne človekove pravice, ki niso nikakršen privilegij ali pa,licitacijsko blago'. Tako bo tudi vnaprej v naši politični usmeritvi prisotna naša zahteva po izpolnitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe in seveda tudi naša podpora zahtevam slovenske narodnosti v Italiji po globalni zaščiti." Umrl Enrico Berlinguer „človek novega socializma" Stovenski planinci treh dežel so se zadnjo nedeljo srečali na Gurah j 2e tradicionalno vsakoletno srečanje slovenskih planincev treh dežel, ki ga izmenoma prirejajo v Sloveniji, v Furlaniji-Juliijski krajini in pri nas na Koroškem, je bilo tudi letos mogočna manifestacija prijateljstva in sodelovanja preko državnih mej. Na povabilo organizatorja letošnjega srečanja, Slovenskega planinskega društva v Celovcu, se je minulo nedeljo zbralo na Gurah več kot 2000 planincev, ki so skupaj preživeli nekaj ur v prelepi naravi, ob kulturnem sporedu in predvsem v duhu planinskega tovarištva. Utrjevali so že obstoječe in navezali nove prijateljske stike, ki jih tudi v prihodnje želijo gojiti v prepričanju, da meje danes niso več pregrade, marveč kraji združevanja, kot je naglasil novi predsednik SPD Franci Kropivnik. Obširno poročilo o vsestransko uspeli prireditvi objavljamo na posebnem mestu. Protifašistična Bazovica je obsodilia nacionalistične hujskače Tržaška neofašistična mtadina, ki je povezana v zloglasni organizaciji Fronte deiia Gioventu, je prejšnji teden za svoje nacionaiistično izzivanje ponovno izbraia Bazovico, ki veija za simbol protifašističnega boja primorskih Slovencev. Le dober lučaj od kraja, kjer so italijanski fašisti leta 1930 ustrelili prve slovenske antifašiste Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, so neofašisti napovedali „volilno zborovanje", ki pa se je popolnoma izjalovilo — prebivalci Bazovice so se iz protesta zatekii v svoje domove in tako je na trgu ostaia te peščica fašističnih miadincev. Leti so potem razgrajali po cestah, kri-čaii protislovenska gesla, zahtevali preštevanje Slovencev (tako se pač ni treba čuditi, da je prav ta neofašistična organizacija imeia — aii jih še ima? — ..sorodstvene" stike tudi z nacionaiističnimi krogi na Koroškem!) ter ščuvali proti sosednji Jugoslaviji. Še preden pa je utihnil zadnji gias te nacionaiistične orgije, so se na trg v Bazovici začete zgrinjati množice demokratov-pripadnikov obeh narodov, ki so na mogočnem protifašističnem zborovanju skupaj demonstrirali za mir, enakopravnost in prijateljsko sožitje. Govornik: raznih organizacij so najostreje obsoditi nacionaiistične hujskače in neofašistične izzivače, poudariti so zahtevo po giobaini zaščiti Siovencev in po dosiedni uresničitvi njihove enakopravnosti; obenem pa so se spomnili skupnega boja jugoslovanskih partizanov in italijanskih demokratov proti fašizmu med drugo svetovno vojno ter nagiasiii, da se mora iz tradicij in žrtev tega boja danes in v bodoče razvijati iskreno prijateijstvo in dobrososedsko sodeio-vanje med obema državama in njunimi narodi. PREBERiTE na ttrani 2 Sožitja se je treba učiti že v šoti 3 Tekmovanje za braine značke 3 Teden srečanja v Ceiovcu 5 Gtasbena šota se bo organizacijsko utrdita 5 Atrakcija rožeškega živaiskega parka 7 Divjad ne pozna meja 8 Seianom uspe) skok v podiigo „Južna Tirolska 2000" Na temo „Južna Tiroiska 2000 — .paket' v Evropi?" je biia za binkoštne praznike v Bocnu podijska diskusija, ki jo je organizirata Aitcrnativna tista za drugačno Južno Tiroisko (Aiternative Liste ftir etn an-deres Stidtiroi). Ta aiternativna lista za Južno Tiroisko ima v tamkajšnjem dežeinem zboru dva zastopnika (Aiexander Langer in Anreina Emeri) ter se zavzema za sožitje med nemško in itaiijansko govorečimi v smisiu jezikovne in kulturne ..dvojezičnosti". Zato ostro nasprotuje poiitiki južnotiroiske ijudske stranke SVP, ki zagovarja in prakticira dosiedno točevanje ijudi po narodnostni pripadnosti. Podijska diskusija je zajemaia štiri tematske kroge: 1. Južna Tiroiska 2000 (Stidtiroi 2000); 2. Ohraniti identiteto — postati drugačen (Seibst-sein-Anderswerden); 3. Individuaine pravice — skupinska zaščita (Per- a(Autonomie-Demo- kratie). V diskusijo so se vktjučevaii pripadniki itaiijanske, nemške in iadinske narodnostne skupnosti. Poteg tega so sodeiovali še Gaetano Arfe, ki pripravija za evropski pariament v Strassbourgu iistino o manjšinskih pravicah, poiitoiog univ. prof. Anton Peiinka iz Innsbrucka, Pavei Štrajn in Darko Bratina od Siovenskega raz-iskovainega inštituta v Trstu ter posiovodeči tajnik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Sturm. sonenrcchte-Gruppenschutz); 4. Avtonomija — demokracij Diskutanti nemške in itaiijanske narodne pripadnosti so kritično ocenjevaii politični in narodnostni razvoj na Južnem Tirolskem ter ugotavljali, da je poiitika ločevanja in zapiranja, k: jo zagovarja tamkajšnja ljudska stranka, privedia do enodimenzionaine identitete deia nemškogovorečega prebivaistva, čemur ustreza posebni poudarek na pretekiosti in na iočitvi od drugih narodnih skupnosti. Taka konsteiacija ovira spoznavanje problemov sodobnega sveta v maiem in velikem. Prav na to mednarodno dimenzijo manjšinskega vprašanja je opozorii Gaetano Arfe, ki je poudarit, da se v evropskem meritu izboijšujejo pogoji za manjšinam prijazno atmosfero. Evropska kuitura bi biia prikrajšana, če ne bi vkijučevaia kulture narodnih skupnosti, ki obsegajo pribiižno 25 milijonov ijudi. Na posebni poiožaj slovenske narodne skupnosti v Itaiiji in na Koroškem so opozoriti Štrajn, Bratina in Sturm, ki so nagiasiii, da se Siovenci v teh pokrajinah še vedno borijo za narodnostni obstoj, ker še zdateč niso dosegii jamstva, da bi država prenehala s politiko načrtne asimiiacije, kar je nemškogovoreči narodni skupnosti na Južnem Tiroiskem ie že uspeio. Marjan Sturm je posebej omenit tudi aktuaino šoisko problematiko na Koroškem ter skupino južnotirolskih učiteijev in pedagogov povabii na ekskurzijo na Koroško. Udeieženci podijske diskusije so pokazali veiiko zanimanje za razmere v koroškem šoistvu ter radevoije sprejeti vabiio, da se s podrobnostmi seznanijo z obiskom naših krajev. Za binkoštne praznike: KRVAV DAVEK MOTORiZtRANEGA PROMETA Za minule binkoštne praznike je motorizirani promet v Avstriji spet terjal krvav davek: v razbitinah motornih vozil je usahnilo 43 človeških življenj, 980 oseb pa je bilo težje ali lažje poškodovanih. To je nov „rekord", ki je bdi zabeležen ob teh praznikih — dejstvo, ki nujno sili k razmišljanju in k ukrepanju, če nočemo, da bi se cesta vseboij spreminjala v bojno polje. Prve analize letošnjega binkoštne-ga prometa in njegovih žrtev kažejo, da se jie večina prometnih nesreč s smrtnimi primeri dogodila v tako-imenovanem krajevnem prometu in da so med žrtvami predvsem mladi ljudje (dva tretjini žrtev je bilo mlajših od 30 let). Iz tega sledi zaključek, da je zadržanje mladih v prometu vae preveč tvegano, in to tako glede vožnje sams kakor tudi glede varnostne opreme, kar velja zlasti za voznike motornih koles. Na vladni ravni so že napovedali nove in poostrene ukrepe, s katerimi mislijo zagotoviti večjo varnost v prometu. Toda po mnenju strokovnjakov predpisi sami še niso dovolj — treba bi bilo poskrbeti predvsem za še večje nadzorstvo prometa in za doslednejše kaznovanje tistih, ki kršijo predpise. NEKAJ M)SL) OB BtNKOŠTNEM ..MANJŠINSKEM SEMINARJU": V* * V V 1* Sožitje ze v šoti Kircher proti ločitvi šol na Koroškem Binkoštni seminar, ki ga že nekaj tet prireja „Evropska hiša" v Neumarktu na koroško-štajerski meji, je bil tudi letos posvečen manjšinski problematiki ter je potekal pod geslom ..Manjšine — mostovi med narodi". Vsebinsko je imel dve težišči: po eni strani je šlo za šolsko problematiko na Koroškem, po drugi strani pa za položaj nemško govoreče narodne skupnosti na Južnem Tirolskem. In kakor že tolikokrat ob takih in podobnih priložnostih, ni bilo v ospredju prepričanje, da v obeh primerih gre za ohranitev narodne manjšine, marveč težnja, da bi se čim bolj poudarile ..razlike", ki bodisi res obstajajo ali pa si jih nekateri samo želijo videti, kadar je govora o Južni Koroški in Južni Tirolski. Kljub temu je bil seminar zanimiv in — če se tako izrazimo — koristen tudi glede našega vprašanja. Tukaj mislimo predvsem odločno in nedvoumno opredelitev predsednika deželnega šolskega sveta za Koroško Karla Kircherja za ohranitev skupne šole na Južnem Koroškem. O njegovih izvajanjih, ko je prikazoval razvoj šolstva vse od Marije Terezije dalje, bi se gotovo dalo razpravljati, tudi kritično, tako zlasti o vlogi, ki jo je imela in jo je odigrala nekdanja „skupna" utrakvistična šola; toda njegovo stališče glede skupne vzgoje v dvojezični šoli je bilo dovolj jasen odgovor tistim silam in krogom, ki bi hoteli izruvati še zadnje ostanke take skupne vzgoje. Skupnost kot načelo sodobne šolske vzgoje mora biti na jezikovno mešanem ozemlju v ospredju, je dejal predsednik Kircher. Odločno se je izrekel proti ločitvi šol, kajti ..sožitja brez napetosti in nezaupanja se je treba učiti že v šoli". Zato je treba otroke obvarovati vsega, kar bi škodovalo mirnemu sožitju ter povzročalo nove zaplete. S takimi izjavami in opredelitvami se popolnoma strinjamo — želimo in pričakujemo samo, da bodo besedam sledila tudi dejanja. V tej zvezi se naravnost vsiljuje primerjava z Južno Tirolsko. O tamkajšnjih razmerah je govoril dežel-nozborski poslanec Franz Pahl in med njegovimi izjavami izstopajo zlasti tiste, ki pričajo o prizadeva- Kar koristi enemu ni nujno koristno tudi za drugega Pravilnost in upravičenost zgornjega rekla se j,e živo izkazala tudi v primeru Južne Tirolske in njenih prebivalcev. Leta 1981 so na Južnem Tirolskem uvedli takoimenovano ..izjavo o narodni pripadnosti". V vsaki občini se pri popisu prebivalstva ugotovi, koliko je Nemcev, koliko Italijanov in koliko Ladincev, na podlagi tako dobljene številčne moči posamezne narodnosti pa se potem razpisujejo na primer javne službe, se dodeljujejo ljudska stanovanja, se delijo podpore itd. Na vseh področjih se torej strogo uveljavlja narodni proporc, ki velja vsakokrat za dobo desetih let. Šele pri naslednjem popisu prebivalstva se to razmerje lahko spremeni. Ureditev, ki so jo izsilili južnoti-rolski Nemci (zavedajoč se pač svoje moči), pa je že v kratkem času treh let privedla do raznih pomanjkljivosti in celo do krivic. Kdor leta 1981 take izjave o narodni pripadnosti ni hotel ali ni mogel dati, sedaj ne sodi v nobeno narodnostno skupino in torej tudi nima nobene pravice; prav tako tudi nimajo nobene pravice mladoletniki, za katere starši takrat niso podali Izjave — pri tem gre zlasti za otroke mešanih zako- nov, kjer se starši niso mogli oz. hoteli opredeliti za eno ali drugo narodnost takih otrok. S takimi negativnimi posledicami omenjenega ..narodnega katastra" so se pred nedavnim bavili tudi na sedežu mednarodne ustanove za človekove pravice v Rimu. Prišlo je do zelo živahne razprave, med katero je bilo slišati tudi ugotovitve, da je takšno razporejanje prebivalstva najbolj podobno ..apartheidu". Posebno odločno so se izrekli proti ..kaznovanju" tistih, ki se niso mogli ali hoteti opredeliti za določeno narodnost, ker gre v večini primerov za otroke narodnostno mešanih družin oziroma za ljudi, ki so zrasli v dvojezičnem okolju — zato pa jih zdaj ne gre preganjati in kaznovati. Razprava, za katero je bil povod zakonski osnutek, s katerim naj bi odpravili vsaj naj hujše posledice sedanjega strogega uveljavljanja predpisov o narodni pripadnosti in na njej slonečega proporca v vsem javnem življenju, ni privedla do kakšnega sporazuma. Obe strani sta vztrajali pri svojem stališču, ostra in delno polemična izmenjava mnenj pa verjetno ni prispevala k medsebojnemu razumevanju. njih za ohranitev identitete južnih Tirolcev. Njegova ugotovitev, da so si svojo šolo ohranili samo zato, ker so jo dobili priznano že med vojno ko so po kapitulaciji fašistične Italije deželo zasedle nemške čete - op. ured ), sili k opozorilu, da smo koroški Slovenci ravno v tisti dobi doživljali najhujše nasilje — popolno narodnostno brezpravnost in celo smrtno obsodbo. In tudi sicer se je treba spomniti, da je šel razvoj v šolstvu pri nas precej drugo pot: ko smo po uzakonitvi obveznega šolstva terjali lastno, to je slovensko šolo, so nam vsilili „dvo-jezično" utrakvistično šolo, ki se je izkazala kot najboljša ponem-čevalnica slovenske mladine; ko po desetletjih raznarodovanja in letih genocidne politike za časa nacizma vidimo danes najboljšo rešitev v dvojezični šoli, pa nam obratno vsiljujejo ločeno šolo. Pri ohranjanju narodne identitete pa nam ta šola nikdar ni koristila, ker ni niti med našo mladino, kje šele med pripadniki večinskega naroda v zadosti meri doprinašala k seznanjanju z našo narodno zgodovino in kulturo. Na tem področju bi bilo treba še marsikaj nadoknaditi in izboljšati in bodo občasne pozitivne izjave pristojnih dejavnikov gotovo toliko več pridobile na teži in verodostojnosti, čim prej se bodo spremenile v ustrezne ukrepe. Podobno pa bi seveda lahko ugotovili tudi za razne take prireditve in razprave: Ni namreč dovolj, samo odkrivati in poudarjati dejanske in dozdevne razlike, ki menda obstajajo med eno in drugo narodno manjšino — treba je iti takim razlikam do korenin ter kritično presodili vzroke, ki so take razlike povzročili. Načelno gre tako pri koroških Slovencih kot pri juž. Tirolcih za narodno skupnost, ki ji je treba zagotoviti njen obstoj in razvoj. Pri tem pa je razumljivo in naravno, da uresničevanje enakopravnosti ene in druge narodne skupnosti ne more in ne sme zavi-seti od njene številčne moči ali šibkosti po popolnoma zgrešeni raču-nici ..kolikor odstotkov, toliko pravic", marveč mora obveljati ravno obratno merilo, da čim šibkejša je manjšina, toliko več zaščite in podpore ji je treba nuditi. Celovška univerza v okviru svoje dejavnositi vabd na štiri javne po-dijske diskusije z možnostjo sodelovanja publike pod skupnim naslovom „Ima dvojezičnost na Koroškem bodočnost?" V ponedeljek 18. junija 1984 ..Dvojezična šola v konfliktu med pravom in političnimi interesi" K diskusiji so vabljeni: iz Celovca dr. Pavel Apovnik in dr. Ralf Un-kant, z Dunaja dr. Rudolf Beneditker, dr. Manfred Matzka, dr. Hannes Triatter in dr. Ulrich Trinks. Vodja diskusije univ. prof dr. Giinther Hodi V torek 19. junija 1984 „Jezik in gospodarstvo" K diskusiji so vabljeni: z Dunaja mag. Ludwig Flaschberger in Fritz .Pachner, iz Ljubljane univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič, iz Celovca Harald Scheucher, dr. Marjan Šturm, dr. Ferdinand Velik in Miha Zablatnik, iz Galicije pa Mirko Ogris. Vodja diskusije dr. Helmut Stockhammer V ponedeljek 25. junija 1984 ..Dvojezično učenje v praksi" K diskusiji so vabljeni: iz Celovca Teodor Domej, univ. prof dr. Peter Gstettner, dr. Vladimir Wakounig, iz Nonče vasi Irena 2ele, zastopnik staršev. Vodja diskusije dr. Susanne Dermutz V torek 26. junija 1984 „2ivljenjsko-zgodovinske izkušnje z dvojezičnostjo" K diskusiji so vabljeni: z Dunaja Eriča Fischer, iz Celovca dr. Janko Malle, dr. Franc Merkač, dr. Helga Mračnikar in Karl Schaschl, z Brnce Peter Goldner. Vodji diskusije dr. Ewald Krainz in univ. prof. dr. Klaus Ottomeyer Prireditve bodo na celovški univerzi in sicer v predavalnici Z-109, pričetek vseh diskusij pa j e ob 19. url. ČESA SE LJUDJE NAJBOLJ BOJIJO: Brezposelnost na prvem mestu Do pred nedavnim je bil strah pred atomsko vojno na prvem mestu, če je šlo za vprašanje, česa se ljudje najbolj bojijo — sedaj pa je vodilno mesto prevzela zaskrbljenost, ki jo povzroča brezposelnost, ki tudi v bogatih državah predstavlja danes zelo resen problem. V to smer kažejo vsaj ugotovitve, ki jih je objavil neki mednarodni inštitut za raziskovanje javnega mnenja na podlagi tozadevne ankete, ki jo je izvedel v zahodnoevropskih državah ter v Ameriki in Japonski. Na prvo vprašanje, česa se ljudje najbolj bojijo, se je odgovor večinoma glasil, da brezposelnosti. V Franciji je tak odgovor dalo kar 78 odstotkov vprašanih, v Veliki Britaniji 60 odstotkov, v Italiji 69 odstotkov in v Zahodni Nemčiji 52 odstotkov. Dosti manjši pa je ta strah v Ameriki in zlasti na Ven z Botho! Za bojkot južnoafriških rasistov! To so bita gesla množice 2000 ljudi, ki so sledili pozivu avstrijskega ..Gibanja proti apartheidu" na protestno manifestacijo pred uradom zveznega kanclerja prejšnji četrtek. Protest je bil namenjen tako Pietru Bothi, ministrskemu predsedniku Južne Afrike, kakor tudi kanclerju Si-nowtzu, ki je predstavnika južnoafriške rasistične viade dan nato tudi sam sprejet. Dvoreznost — avstrijska politična vsakdanjost Organizacija Združenih narodov je svojčas skieniia bojkot južnoafriškega apartheid-režima, ki naj bi veijal na vseh ravneh: tako na gospodarski, politični, kuiturni in športni ravni. V gremijih OZN je Avstrija takrat obsojata Južno Afriko, ter odobravata bojkot. V praksi pa ga sama nikoii ni izvrševaia. To zadržanje nehote spominja tudi na izkušnje siovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki je giede izpoi-nitve dotočit 7. čiena državne pogodbe vse do danes siišaia od viade samo prazne obijube — pa tudi odmeve ia-tentnega zagovarjanja manjšinske po-iitike v mednarodnih gremijih: Češ saj je vse sijajno rešeno! Od državnih uradov in organov pa je manjšina že vajena raznoiikih načinov diskriminacije . . . Manifestacije proti apartheidu v Južni Afriki so se udeiežiii tudi siovenski študentje na Dunaju (foto: Franz Hausner) Tudi tokrat je Sinowatz skuša) ustvariti videz korektnega zadržanja: Novinarjem je zatrjevat, da bo sprejet Botho predvsem zato, da se bo iahko kar najboij točno informira) o notranjepoiitičnih razmerah v Južni Afriki. Pa da mu bo kar osebno povedat, da se ne strinja z apartbeid-ureditvijo, da se mora vse to maio boij demokratizirati, da žeii amnestijo poiitičnih ujetnikov itd. V ospredju so gospodarski interesi Vse lepo in prav. Lepe besede in dobra prizadevanja ne bodo vetiko zategla, pač pa bo po raznih sprejemih v nekaterih zahodnoevropskih državah (zdaieč ne pri vseh!) Botho-va viada spet rehabilitirana. Opozarjanje na čiovekove pravice je južnoafriškemu ministrskemu predsedniku pri tem deveta briga, saj gre v glavnem za gospodarske zadeve. To dokazuje tudi njegov terminski koiedar pri obisku v Avstriji: sestai se je med drugim tudi z avstrijskimi sociainimi partnerji — brez teh ponavadi ne gre nič! — s trgovskim ministrom Steger-jem, s predsednikom sindikata Bcnyo in predsednikom gospodarske zbornice Saitingerjem. Južna Afrika je pač siej ko prej zanimiv trgovski partner. Druge zadeve — kakor na primer mednarodni bojkoti in druge pogodbe — imajo za Avstrijo ie formaini značaj. To je že znano ... /. SfA. Japonskem, kjer se brezposelnost boji le 16 odstotkov ljudi; pač pa je pri Japoncih največja bojazen — vojna, ki se je boji 35 odstotkov prebivalcev. Najbolj kritični do svoje vlade so Francozi in Italijani; za vse slabo, kar doživljajo, dolžijo slabo vladanje Francozi s 24 in Italijani s 25 odstotki. Pa tudi bojazen pred inflacijo je v teh dveh državah najbolj razširjena: v Franciji dosega 39 in v Italiji 38 odstotkov prebivalstva. Na vprašanje, kako bi morali najbolje poskrbeti za varnost, je bito 21 od 33 odstotkov mnenja, da je treba poskrbeti za ravnotežje vojaških sil med Zahodom in Vzhodom, medtem ko to pot vidi v nadaljevanju mirovnega dialoga od 18 odstotkov (v Italiji in Franciji) do 43 odstotkov (v ZR Nemčiji) vprašanih. Kljub vsem zaskrbljujočim pojavom pa ljudje le precej optimistično gledajo v bodočnost. Kar zadeva gospodarsko in finančno bodočnost, večina upa na ohranitev dosedanjega položaja tudi v bodoče: 60 odstotkov na Japonskem, 56 odstotkov v ZR Nemčiji, 51 odstotkov v Italiji in po 50 odstotkov v Franciji in Veliki Britaniji; le v Ameriki dosega ta delež samo 44 odstotkov. Kulturni praznik „Naturfreunde-jugend" v Beljaku Mladinska organizacija „Natur-freunde" iz vseh avstrijskih dežel se je za binkoštne praznike zbrala v Beljaku. V šotorih so mladinke in mladinci preživeli tri dneve in razpravljali o vprašanjih onesnaževanja okolja, o vprašanjih miru, o Latinski Ameriki itd. V posebni informacijski brošuri so omenili tudi koroške Slovence, k oblikovanju kulturnega programa pa povabili v ponedeljek zvečer tri slovenske kulturne skupine. Nastopali so mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, ter folklorna skupina in tamburaši SPD „Zarja" iz Železne Kaple. Tekmovanje za bralne značke vzbuja ljubezen do knjige in branja Letos smo že šestič biti priča podelitvi bralnihznačk, akcije, v kateri mladi ljubitelji lepe knjige tekmujejo za osvojitev tega odličja. Kot znano, morajo mladi bralci prebrati nekaj knjig - različno od starostne stopnje — in se potem s svojim mentorjem pogovoriti o vsebini knjige, s čemer potrdijo, da so knjigo res prebrali. Bralec tako lahko osvoji bronasto, srebrno ali zla- kar je še posebno razveseljivo -prvič tudi na Radišah. Na povabilo knjižnice Slovenske prosvetne zveze so prišli v goste pisatelji Kristina Brenk, Berta Golob in Jože Zupan ter ilustratorka Jelka Reichman, ki jo poznamo tudi po njenih ilustracijah v Mladem rodu. Srečanje z dragimi gosti je bilo izredno prisrčno. Najprej so se ustavili na Kotu v Selah, kjer Marta to, najmlajši pa cicibanovo značko. Pred branjem se mora mladinec odtočiti, za katero značko bo tekmoval, saj bralne značke nosijo 'mena znanih slovenskih pesnikov m pisateljev. Na Koroškem se večinoma odločajo za Prežihovo, podeljevati so tudi že Župančičevo in Cankarjevo bralno značko. Podelitev bralnih značk je vedno prazničen dogodek. Organizatorji oz. mentorji vedno skrbijo, da se mladi bralci ob tej priložnosti srečajo s sodobnimi slovenskimi pesniki in pisatelji, katere včasih spremljajo še znani ilustratorji mladinskih knjig. Tako je bilo tudi letos, ko so v Mladinskem domu SŠO v Celovcu 6-ič po vrsti podelili bralne značke, na Kotu v Selah 5-ič in Velik skrbi, da mladina sega po slovenski knjigi in tako spoznava lepote slovenskega slovstva. Na Radišah je mentorstvo za izvedbo 1. tekmovanja za bralne značke prevzela učiteljica Nežka Povše, v Mladinskem domu SŠD v Celovcu mag. Marija Malle, ki je odgovorna tudi za celotno organizacijo akcije za bralne značke, sicer pa kot mentorja delujeta še mag. Anica Baša in mag. Jože Blajs. Tako je letos skupno tekmovalo nad petdeset šolarjev za bralne značke, kar pomeni, da je vsak otrok prebral vsaj tri knjige. Najbolj so se potrudile Tanja Hobel, Katja Prutej in Traudi Pasterk, ki so prebrale več knjig kot je potrebno. Zato so poleg zasluženih bralnih V okviru pogodbe o sodelovanju med celovško in ljubljansko univerzo sta organizirala oba slavistična instituta štiridnevno strokovno ekskurzijo (31. 5.—3. 6. 84). Pot nas je vodila preko Kranja — tam smo si ogle-dali študijsko biblioteko, staroslovanske izkopanine, Prešernovo hišo — v Crngrob in Škofjo Loko. Popoldne smo bili gostje Slavističnega inštituta 'jubljanske univerze. Tam nas je pozdravila prof. M. Orožen, ki nam je judi na kratko predstavila inštitut in 'zrazila zadovoljstvo nad sodelovanjem med obema inštitutoma. Pod Sodstvom prof. N. Šumija smo si ogledali staro mesto in Cankarjev dom. Drugi dan smo obiskali založbo medinska knjiga, ki je ena največ-