yj/^AND
s-'/itAtlCe-'*
NO. 14

eK
~ y^K %'p %a,n _3
AM€Riv./X IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY
A/ftERie^ l%l—HOfWl E
—•	.''v-•.■
Z.	'• ti
Serving Chicago, Milwaukee,-Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THUESDAY MORNING. JANUARY 20, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
nastopile odiotnejše
Nasprotniki sporazuma med vlado Smitha in Veliko Britanijo skušajo vplivati na komisijo, ki proučuje stališče črncev in belcev do njega.
SALISBURY, Rod. — Odkar prišla pretekli teden sem po-sebna britanska komisija preiskovat javno razpoloženje do sporazuma, ki je bil v novem-kru sklenjen med vladama Ro-^Aje in Velike Britanije, so Protesti črncev vedno številnejši in močnejši. Tudi policija, k± i)e bila v začetku bolj umirjena, Je začela nastopati odločnejše in 2 večjo silo. Pri tem ima podpo-r° v vojski, ki pa še ni imela Potrebe, da bi neposredno natopila proti izgrednikom in demonstrantom.
Oblasti so prijele bivšega ministrskega predsednika nekdanje Južne Rodezije 63 let stare-Garfielda Todd-a in njegovo ^ iet staro hčerko Judith, ki sta °bločna zagovornika črnske e-nakosti. Judith je študirala ne-mj časa na Columbia univerzi v New Yorku v ZDA.
Sporazum, ki je bil sklenjen ^ novembru, predvideva, da do-1 Rodezija tako ustavo, po ka-ri bodo sicer črnci postopoma obivali več besede v javnem življenju in v javni upravi, to-bodo morali čakati 20 let in da bodo po ustavi dobili e-ako besedo pri državnem vod-z belci, četudi je črncev ^ oraj 20-krat toliko kot belcev. ^nSit plemenski poglavarji, ki al° edino pravico besede o bocT^ Političnih vprašanjih,
^ ° to ustavo morda sprejeli,
^ aPrednejše in r a z g i b anejše j^n® množice pa jo odklanjajo. (jJil°vi vodniki so organizirali penetracije, ki so ponekod cs e v prave izgrede, uničeva-e ln nemire.
B .
°J proti odobritvi sporazu-Soa v°bi Afriški narodni svet, ki pravga šele nedavno ustanovili ip Zato> da bi preprečil spre-Jein sporazuma.
Novi grobovi
Mamie Grdina
Včeraj je umrla v St. Augustine Manor 71 let stara Mamie G. Grdina s 13815 Mc Elhatten A ve., roj. Virant, iz znane družine v Lorainu, Ohio, žena Vitu-sa Jerryja Grdine, mati Gertrude Shergalis (Chicago), Marie Oliver, Jeroma, Joyce Durra in Victorja, sestra Johanne Svete, Aloisa, Franku, Josepha, Mary, Aloysiusa in - ev. Victorja, ki so vsi že umrli, ter Anne Urbas, rev. Ludwiga, Leona, upok. podpolk. U.S. Army, dr. Johna in dr. Patricka, 19-krat stara mati in 4-krat prastara mati. Pokojna je bila 25 let zaposlena pri Eaton Manufacturing Co., in je sla v pokoj 1. 1965. Bila je članica Oltarnega društva pri sv. Jeromu, KSKJ št. 193 in Misijonskega krožka sv. Frančiška št. 12. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v petek, ob 9.45, v cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato na All Souls pokopališče.
Lani rsajvač novifl tlšl^saka oseba iztla ¥ ZDA
' jjovprešno feino $3Si za
Rusi grade letalonosilko?
WASHINGTON, D.C. — Ameriški vohunski sateliti so prinesli fotografijo velike ladje, ki jo Rusi gradijo v ladjedelnici v Nikolajevo ob Črnem morju. Vse kaže, da gre za letalonosilko obsega 20,000 do 30,000, kot so bile ameriške vrste Essex. Ladja bo dograjena po zahodnih cepitvah v 3 do 4 letih.
Prvotno so mislili, da bi utegnili Rusi graditi v Nikolajevu veliko petrolejsko prevozno ladjo, sedaj pa so sodbo spremenili. Rusi pravih letalonosilk, kot jih imajo ZDA, nimajo.
Lani je bilo zgrajenih in začetih skupno 2,048,200 hiš v vseh ZDA, več kot kdaj koli v preteklosti.
WASHINGTON, D.C. — Ko se ostalo gospodarstvo i kar ne more resnično zganiti, je dosegla gradnja novih hiš in stanovanj v preteklem letu že svoj nov višek. Skupno je bilo zgrajenih in začetih več hiš kot kdajkoli v preteklih letih. V decembru je bilo začetih novih hiš v letnem povprečj u preko 2,517,000, največ, kar pomnijo za en mesec.
Pomožni trgov inski tajnik Harold C. Passer^je dejal, da je lanski obseg gradnje hiš za 43% večji od predlanskega in 7% večji kot 1. 1950, ko je bilo doslej zgrajenih in začetih največ hiš. Leta 1950 smo bili še blizu druge svetovne vojne, ko je bilo pomanjkanje stanovanj še sorazmerno veliko.
H. Passer je prepričan, da bo tudi letošnje leto za gradnjo hiš izredno dobro, ugodno za to je znižanje obresti na posojila na hiše. Denarja za gradnje je tudi dovolj. Ponudba dostojnih stanovanj na splošno po vsej deželi še ni prevelika, zato morejo graditelji računati na prodajo zgrajenih hiš.
Poleg nad dva milijona novih hiš lani je bilo, kot trdijo, prodanih tudi okoli pol milijona hiš na kolesih, ki postajajo vedno bolj splošen pojav na robeh a-meriških mestnih naselij.
n
WASHINGTON, D.C.”— Podatki urada Socialne varnosti razkrivajo, da so lani v ZDA porabili za ohranjevanje in varovanje zdravja preko 75 bilijonov dolarjev. Stroški za to so porastli dvakrat bolj kot na vseh drugih področjih. Povprečno je vsak prebivalec v ZDA lani izdal za in nego $358, v primeri z letom 1970 celih $31 več, v primeri s časom ob koncu druge svetovne vojne pa desetkrat več.
Povečanje stroškov za zdravstveno nego ni porastlo samo v vsoti, ampak tudi v deležu skupnega narodnega dohodka. Lani je šlo od tega 7.40 za zdravstveno nego, tri desetine odstotka več kot v letu 1970. V zadnjih 40 letih se je odstotek izdatkov narodnega skupnega dohodka za zdravje podvojil.
Stalno naraščanje stroškov za zdravstveno nego je glavni vzrok zahteve po splošnem zdravstvenem zavarovanju, o katerem bo Kongres letos brez dvoma ponovno razpravljal. Ker smo v voli vnem letu je verjetno, da bo tudi kaj ukrenil.
-----o------
Č NADZ
Svet za življenjske stroške je včeraj objavil, da je trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, pa nimajo letno nad $100,000 prometa, vzel izpod nadzora cen prav tako je od nadzora izvzet del stanovanj.
WASHINGTON, D.C. — Nadziranje cen je zapletena in te-% ' “ 7" '	“7 iT žavna naloga in zahteva izredno
veliko osobja, ce naj bo res u-činkovita. Zvezna vlada je objavila že od vsega začetka, da bo nadzor nad cenami izvajala le v omejenem obsegu, ker ima pač na razpolago za te namene omejeno število ljudi. Včeraj je Svet za življenjske stroške izvzel od nadzora vse trgovine na drobno, ki nimajo prometa nad $100,060 letno. Takih trgovin na drobno je nekako tri četrtine od celotnega števila, pa imajo skupno komaj 15% celotnega prometa. Svet za življenjske stroške je prepričan, da bodo J cene v teh trgovinah držale
Sinjavski v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Andrej D. Sinjavski, literarni kritik in pisatelj, ki je bil leta 1966 obsojen na 7 let trdega dela, naj bi se bil na tihem z dovoljenjem vrnil v Moskvo. Iz delavskega taborišča v Moldaviji je on izpuščen 8. junija lani.
Polovico sladke vode	Pred svojim prijetjem in ob-
V Velikih jezerih Severne A- sodbo je bil Sinjavski znan lite-
merike je nekako polovico vse sladke vode na svetu.
rarni kritik mir’:
za časopis "Novi
je tudi dejansko umaknjenih izpod nadzora. Med te spadajo enostanovanjske hiše, dane \ najem za dalj kot en mesec, če lastnik nima več kot 4 take hiše, stanovanjske zgradbe s štirimi ali manj stanovanji, v katerih živi lastnik in ima druga stanovanja oddana za dalj kot en mesec, vsa stanovanja, katerih mesečna najemnina znaša $500 ir. več.
Stanarine predstavljajo le 5/< seznama za nadziranje cen, pa sc doslej dala nadzorovalcem cen nad polovico vsega dela, pravi
Iz Clevelanda in okolice
m
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 lalje.
Nocoj ob 8. ima Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ sejo v navadnih prostorih.
Zadušnica—
V nedeljo, 23. januarja, ob 10. dopoldne bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Jeroma Grzincica ob 16. oblet-hci njegove smrti.
Kaznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče zanesljivega raznašalca ali raznašalko za okolico severno od
“••‘'■»V*.	V k-J	V_	J	CA. V A
davčna uprava, ki je za nadzira- Clair Avenue, od 66 do 75
i	C0s£f% Sf.arnct n n H
zakonitih mejah cene v velikih trgovinah na drobno, ki so o-stale pod nadzorom.
Omejitev nadzora na velike trgovine, ki prodajajo blago na drobno, bo z opustitvijo nadzora nad malimi trgovinami, lahko učinkovitejša. Od ljudi samih bo nato zaviselo, v koliko se bodo tudi male trgovine držale predpisov o cenah. Ce bodo te cene nenavadno in nenadno dvignile, bodo šli kupci enostavno drugam in s tem prisilili trgovino, da se bo držala povprečnih cen.
Nekako 10 milijonov stanovanj od skupno 23.6 milijonov,
| ki jih je v naši deželi v najemu,
nje odgovorna.
Predsednik Sveta za življenj-v ske stroške Donald Rumsfeld je
Vojna je /e nadaljevanje politike z drugimi sredstvi
dejal, da nova ureditev nadziranja cen ne pomeni odpravo nadziranja, ampak njegovo izboljšanje, ki naj na omejeno število nadzornikov doseže večjo učinkovitost. Dejal je tudi, da ugibanje, da bo nadzora skoraj konec nima osnove. Predsednikov glavni gospodarski svetovalec Herbert Stein je med tem izjavil, da bo nadzor postopno orne jevan in dopustil možnost, da bc v celoti ukinjen do volitev. Predsednik Nixon sam je dejal da bo nadzor odpravljen, kako? hitro bo mogoče. Vprašanje je, xdaj bo to mogoče brez škode za narodno gospodarstvo in ustaljene cene.
Y proračunskem letu 197l-72 35 bilijonov premalo
^ashjngton, D;C_ _ Ko
ra,! Predsednik Nixon lani
a2lag-ai
trc]jj6 1 zvezni proračun, je le % ^‘a k0 primanjkljaj znašal
radna bllij6nov’ zdaj Pa -J6 u‘
Itlja' CenNev> da bo primanj-30 i V.tek°čem finančnem letu
bov lmi'ia 1972 znašal 35 bilij°-
edsednik bo danes v svo-j Vedaf° ° staiNu Unije po-Pror7 misli o prihodnjem direktCUnS^em 'letu' Proračunski kot s °I ^e. že naPovedal, da bo lii! ne. anji sestavljen na nače-ha dodo izdatki proračuna fci bi]° h ° d k e, kot bi bili, če teku u gosPodarstvo v polnem ’ *ar še ni, kot ni bilo lani.
Vremenski
prerok
pravi:
Pomet00 2 moznostjo dežja, tew nega s sneg°m. Naj višja
^Peratura okoli 38.
Vojna v Indokini se vleče v raznih oblikah in z malimi presledki že nad 30 let, vse od začetka druge svetovne vojne, ko so vanjo posegli Japonci s ciljem, da bi po svoje oblikovali jugozahodno Azijo. Komunisti, ki so vodili po koncu druge svetovne vojne to nato proti Francozom in ko so ti omagali, proti Ameri-kancem, poznajo dobro smisel izreka nemškega generala in stratega Klausewitza, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi.
Sev. Vietnam, ki s podporo Sovjetske zveze, Kitajske in drugih komunističnih držav vodi boj proti ZDA v Indokini, se zaveda, da ne more upati na resnično vojaško zmago, ampak le na politično zmago. To bi dosegel, ko bi ZDA pod vplivom javnega mnenja opustile svoj napor, da rešijo neodvisnost Južnega Vietnama in zavro napredovanje komunizma v Indokini. Priznati jim je treba, da so s spretno propagando, ki jo je podpiral in jo še vedno podpira mogočni komunistični propagandni aparat po vsem svetu, dosegli že kar lep uspeh. Ameriška javnost je vojne v Indokini sita in hoče njen konec, četudi še ni voljna sprejeti ameriškega poraza. Zato podpira ali vsaj trpi Nixonovo politiko, ki hoče doseči ameriški cilj v Indokini s političnimi sredstvi in podpiranjem domač inov v boju, ko tega ni mogla doseči z oboroženimi silami, ki so imele delno vezane roke.
Rdečim v Hanoiu gre Nixo-nov politika na živce in boje
Napee\ NORTHS
\yiETNAM"
Gulf of Tonkin
'N;'7:1 % i'7 %
Mahaxny
Dong Hoi«
V Le V Vinil LinhfC
i« S
- v. ;:■%. % : -
DEMILITARIZED
V Tozone
Muong Rhine.
Khe Sanh Hangvei
Muong Phalane
Lakhonpheng
2
Hue''*
Phu BaC O A Shau
THAILAND
Khong Sedone
C Ufoii
LAOS
/'-N
9 Attopeu BTa Nong
i3) C	• Siem Pang
) CAMBODIA
V
I
(
SOUTH
VIETNAM
• Pieilcu
Phu Cat
se, da bi mogla uspeti, zato iščejo vedno nove načine, s katerimi bi to preprečili. Pri tem povezujejo vojaške nastope v Indokini s političnimi pritiski in propagando. Ameriški javnosti pripovedujejo, da ameriških vojnih ujetnikov ne bo domov, dokler ne umaknejo ZDA vseh svojih čet iz Južnega Vietnama in umaknejo svojo podporo sedanji vladi v Saigonu.
Ko se pripravlja Nixon na pot na Kitajsko, kjer upa dobiti vsaj nekaj pomoči pri svojem naporu za končanje
vojne v Vietnamu, pripravlja Hanoi večjo ofenzivo na O-srednjem višavju Južnega Vietnama, ki naj bi Nixonu in posebno Kitajcem pokazala, da rdeči v Vietnamu vojaško še niso pri kraju. Seveda naj bi to povečalo tudi v ZDA zahtevo po naglem, končnem in popolnem umiku iz Južnega Vietnama.
Za vsako večjo ofenzivo je potreba dolgih priprav in na-kopičenh sredstev. Ta prihajajo v Južni Vietnam po Ho-čiminhovih potih (Glej zemljevid!), ki jih zato ameriške
letalske sile že več tednov načrtno bombardirajo na vsej dolžini. Rdeči so ojačili protiletalsko obrambo in poslali na jug prvič tudi večje skupine tankov. Z njihovo pomočjo upajo prodreti obrambo in vsaj začasno zavzeti del Osrednjega višavja z mesti Kontum in Pleiku. Tako računajo in sodijo vojaški poznavalci položaja. Ce se rdečim to posreči, kar ni izključeno, bo Nixonova vietnamska politika doma spet v hudih težavah in preskušnjah.
Ladnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj objavil, da bodo ZDA odklonile vsak dogovor o pomoči državam, ki bodo zasegle ameriško imovino, pa ne bodo dale za njo primerne odškodnine lastnikom.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško Phantom jet letalo je včeraj sestrelilo nad Severnim Vietnamom MIG-21 letalo, prvo v zadnjih 22 mesecih vojne \ Indokini.
PARIZ, Fr. — Danes je tretja obletnica razgovorov p končanju vojne v Vietnamu. V vseh treh letih razgovori niso dosegli ničesar, služili so rdečim v glavnem za propagando. Ameriški poslanik Porter se današnje seje ni udeležil, ker je še prejšnji teden odletel \ ZDA, pa se še ni vrnil.
RIM, It. — Razgovori o ureditvi spora med vlado Malte in zavezniki o uporabi vojaških oporišč na otoku potekajo ugodno in pričakujejo, da bo tokrat le prišlo do sporazuma.
KAIRO, Egipt. — Študentje v glavnem mestu zahtevajo, da se jim omogoči vojaško vež-banje za boj proti Izraelu.
JUNEAU, Aljaska. — Sovjetski ribiški ladji, ki sta se upirali ameriški ladji Obalne •'.traže, ki ju je v ponedeljek prestregla v ameriških vodah, sta včeraj, kot trdijo na neposredni ukaz iz Moskve, odpluli v spremstvu ameriške ladje
ceste. Starost nad deset let. Kličite 431-0628 ali se oglasite osebno v uradu.
Podpredsednik ZDA bil včeraj v mestu—
Včeraj je prišel v Cleveland podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew s svojo ženo in govoril na malici Tiskarskega tedna v hotelu Sheraton-Cleveland. Nasproti hotela na Public Square je skupina kakih 100 oseb demonstrirala proti vojni. V hotelu je podpredsednika poslušalo okoli 2,000 ljudi, ko je ostro prijemal dvoličneže v javnem življenju. Med te je uvrstil sen. Muskie, sen. Kennedy j a in “vagabundskega župana” New Yorka J. nindsayja.
Striženje moških znižano za 25 f'—
Unija frizerjev je znižala ceno striženja moških od $3.50 na $3.25, ko je nadzor opozoril, da je bilo zadnje zvišanje za 50^ v preteklem mesecu preveliko v smislu določil nadzora cen.
Novi odpusti pri mestu neizbežni—
Odpusti mestnega osobja v preteklem mesecu niso znižali mestnih izdatkov v predvideni meri 12-20% , zato je župan R. S. Perk odredil včeraj, ko je postalo to očitno, nove odpuste in varčevanje v vseh oddelkih mestne uprave. V januarju so računali, da bodo izdatki za oso-oje zmanjšani od 5 milijonov, xar je bilo izplačano v decembru 1971, na 4.4 milijona, pa je ostalo pri istem.
ftajvečji letalski napad v 2 letih na rdeče baze
SAIGON, J. Viet. — Ameriška B-52 letala so včeraj izvedla v zadnjih dveh letih svoj največji napad na rdeča oporišča na področju v bližini trojne meje Laosa, Kambodže in Južnega Vietnama. V 3 dneh je bil to enajsti napad, tekom katerega so odvrgli na rdeča oporišča preko 900 ton bomb.
Na rdeča oporišča v bližini O-srednjega višavja in na njem so letala vrgla preko 1000 ton razstreliva, da bi razbila rdeče priprave na veliko ofenzivo na O-srednje višavje, ki jo rdeči baje pripravljajo. Začela naj bi se vsekakor pred Nixonovim obiskom na Kitajskem.
Letalonosilka Enterprise, ki
proti mornariškemu oporišču je 9. decembra odplula iz Ton-Adak. Poslaništvo ZSSR vikinškega zaliva proti Indijske-Washingtonu je izjavilo, da mu oceanu, se je včeraj vrnila sta ladji zašli v ameriške vode tja, da bo lahko s svojimi letali zaradi slabega vremena in ne posegla v boj, če bo nenadno
zaradi lova.
nastopila taka potreba.
f^EmšKfk mtemam
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
•<*1S||3o83
No. 14 Thursday, Jan. 20, 1972^
Sedanji Titov nastop sličen Aleksandrovemu januarja 1929
Zadnji čas se politične razmere v Jugoslaviji razvijajo z večjo naglico in bolj intenzivno, kakor je bilo na splošno pričakovati. Javno politično, mnenje po svetu je pisalo do zadnjih dni, da je v Jugoslaviji pač treba pričakovati resno krizo, kadar bo z oblasti omahnil vsemogočni gospod in gospodar v deželi Josip Broz-Tito. Pred tem se za notranje homatije v tej deželi ni treba bati. Položaj zadnjih tednov je tako mnenje začel temeljito korigirati. Javni množični protesti zoper Titovo politiko na Hrvaškem so se po poročilih verodostojnih svetovnih listov začeli širiti tudi na druge dele države, kakor se nalezljiva bolezen, ki običajno sprva napade le del telesa, kmalu pa se razširi po vsem o-slabelem organizmu.
Dogodki v stari domovini nedvomno kažejo, da je bila brez vrednosti, nič drugega kot golo hvalisanje, vedno ponavljana trditev partije s Titom na čelu, da je komunizmu uspelo, kar ni uspelo strankam in politikom v kraljevski Jugoslaviji: zadovoljivo rešiti nacionalne in nacionalistične spore ter jih končnoveljavno pokopati. Sedaj se jasno izkazuje, kako velika laž je bila taka trditev. Tito je še živin menda pri dobrem zdravju, pa so z vso silo bruhnili na dan. In vsi znaki kažejo, da je stari diktator odločen nacionalne izbruhe, ki nasprotujejo komunistični doktrini, zatreti z brutalno silo. Brali smo, da je s tem v zvezi imenoval celo jugoslovansko armado.
Stvari postajajo zelo resne, na kocko je postavljen sam obstoj države. Pri analiziranju sedanjih dogodkov in razvojev v Jugoslaviji se človeka kar sama po sebi potegne paralela z dogodki, ki so privedli do znanega šestega januarja slabega spomina iz 1. 1929.
Šestojanuarski režim je bil velika nesreča za Jugoslavijo in njene narode. Pretrgal je za več let naravni razvoj v reševanju slovenskih in hrvatskih narodnih zahtev in načrtov za zadovoljivo notranjo ureditev mlade države. Namesto tega je kralj Aleksander nasilno izvedel državni u-dar, osebno prevzel kot neomejen diktator urejevanje države po svoji zamisli in izročil upravo države v roke zvesto vdanega generala Petra Živkoviča. Zastonj se je po u-sodnih strelih v parlamentu trudil slovenski krščansko-demokratski voditelj dr. A. Korošec, da bi v svojstvu ministrskega predsednika otel parlamentarno demokracijo in s tem rešil državo pred katastrofo. Ta se je v resnici začela januarja 1929, končala se bo — kdaj? Srbski politični voditelji so ga v odločilnem thenutku pustili na cedilu, da je moral odstopiti dne 6. januarja 1929 in prepustiti usodo države kralju Aleksandru.
V bistvu je boj med Slovenci, Srbi in Hrvati okrog 6. januara 1929 slonel na istih elementih nesporazuma glede ureditve medsebojnega sožitja v isti državi kot sedaj pod Titovo diktaturo. Centralizem v Beogradu, kjer se o-sredutočuje politična in gospodarska moč nad vsemi pokrajinami, je bil tedaj in je danes glavna tarča napadov in razlog za ljuto borbo Slovencev in Hrvatov proti njemu. Zanikanje narodnih aspiracij in pravic obeh narodov je logična posledica centralizirane moči v Beogradu. Kralj je hotel z enim mahom vse to rešiti: ukinil je ustavo, razpustil vse stranke, nepokorne politične voditelje (med njimi dr. Korošca) je izgnal v konfinacijo in razglasil unitarizem enega samega naroda.
To svojo ogromno napako je. plačal z lastnim življenjem, državo pa je tako oslabil, da si ni več mogla opomoči niti po znanem Cvetkovič-Mačkovem sporazumu iz 1. 1939. Streti je hotel hrvatski in slovenski “nacionalizem”, pa je s krivo politiko strl državo samo. Sila in nasilje takih problemov nikoli še nista rešili.
Časopisna poročila zadnjega časa kažejo, da je trenutni položaj v Jugoslaviji danes na las podoben onemu v kraljevski Jugoslaviji pred štirimi desetletji. Raz’mere v državi terjajo modro vodstvo, pa vsi znaki merijo na to, da ubira Tito Aleksandrovo politično pot. Tu vse spremembe u-stave ne pomagajo, če ostanejo mrtva črka, politična in zlasti gospodarska moč pa ostaja slej ko prej v Beogradu, se pravi v srbskih rokah. Dokler ne bo uvedena popolna rav-nopravnost tudi v političnem in gospodarskem samoupravljanju narodov Jugoslavije, ko ne bo več en narod dominiral nad drugimi in jih izkoriščal, tako dolgo bo imela Moskva lahek posel pri razbijanju skupne države.
Na Titu. ki je absoluten in suveren gospodar Jugoslavije, leži velikanska odgovornost. Njegova dolžnost je, da s primernimi ukrepi države, ki ji predseduje in o kateri pravi, da jo hoče ohraniti, reši pred razpadom, ki grozi s strahotno nevarnimi posledicami zlasti Slovencem, pa o-groža tudi svetovni mir. On ima v svojih rokah moč, kakršne morda nima noben državni poglavar na svetu v svoji državi, ker je ta moč totalitarna. Slediti zgledu kralja A-
ske zoper uporne Hrvate je norost. Res državniško bo ravnal Josip Broz, če bo na celi črti upošteval svarilo svojega zvestega prijatelja The New York Timesa z dne 23. decembra 1971, ki pravi v uvodniku, da more Tito pasti v moskovsko past, če se bo poslužil nasilja namesto političnih sredstev pri obravnavanju notranjih razmer v Jugoslaviji.
L. P.
BESEDA IZ NARODA
SLOVENSKI PAR PRAZNUJE ZLATO POROKO

Zlatoporočenca Frank in Angela Stražar CLEVELAND, O. — V nede- sta še vedno zelo delavna na
Ijo, 23. januarja 1972, bosta obhajala 50-letnico poroke dobro poznana in spoštovana zakonca Frank in Angela Stražar s 3608 E. 81 St. v Newburghu.
V spomin na ta veliki življenjski dogodek bo zahvalna sv. maša ob 11.30 dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca, pa tudi v zahvalo za vse dobrote, ki jima jih je Bog naklonil v skupnem zakonskem življenju.
Slavljenec Frank Stražar je bil rojen v vasi Zlato polje, pošta Lukovica pri Domžalah, od koder je prišel v Ameriko leta 1912, njegova izvoljenka Angela, rojena Hren, pa je doma iz vasi Zagrič, fara Primskovo, in je prišla v Ameriko leta 1921.
Bog je blagoslovil njun zakon s petimi otroci. Slavljenca imata hčerko Angelo, poročeno Lemut, sinove Franka, Albina, Antona in Raymonda, enaindvajset vnukov in štiri pravnuke.
Frank je bil do svoje upokojitve pred dvanajstimi leti zaposlen pri American Steel & Wire Co. dolgih 47 let.
Oba zlatoporočenca, njuni o-troci in vnuki so člani društva Mir št. 10 ADZ in vsi člani društva št. 63 KSKJ. Slavljenka Angela je zvesta članica društva Sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca in članica ter večletna zastopnica podružnice št. 45 SŽZ.
Frank in Angela sta bila in
društvenem polju, vedno pripravljena pomagati pri fari pri slovenskih društvih, pri Slovenskem narodnem domu, pa tudi pri Klubu slovenskih upokojencev za newburško okrožje. Frank je bil veliko let tajnik Društva Zvon, Društva sv. Antona, Društva sv. Alojzija, pri Godbi sv. Lovrenca in tudi direktor Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Leta 1969 je bil za svoje požrtvovalno narodno delo posebej počaščen in izbran za “Moža leta” od Slovenskega narodnega doma v Newburghu.
Zlatoporočenca stanujeta na 3606 E. 81 cesti že 45 let. Imata prijeten dom z lepim vrtom, katerega zelo rada obdelujeta in sadita z rožicami. To jima je res v veliko veselje.
Prijatelji in znanci se veselijo, da sta prijazna Frank in Angela Stražar dočakala ta lep življenjski jubilej. K zlati poroki, ki jo bosta v krogu otrok, vnukov, pravnukov in prijateljev to nedeljo prav prisrčno obhajala, jima iskreno čestitajo in jima iz srca želijo še mnogo zdravih in srečnih let.
Njihovim čestitkam se pridružuje tudi Ameriška Domovina, katera zvesta naročnika sta zlatoporočenca mnogo, mnogo let. Naj Vaju vedno spremlja sreča in ves božji blagoslov!
A. D.

M iiwaushi zapiski
di spolnih problemov.
ZBIRKA STAREGA PAPIRJA. — Nihče ne bi verjel, če ne bi sam doživel, kako lahko pripomore k tej ali oni blagajni tega ali onega društva zbirka starega papirja. Vse, kar je potrebno, je treba napraviti nekoliko propagande, da ljudje zberejo star papir in ga lepo zve-I žejo in pripeljejo na določen kraj, da ga potem možje in fantje naložijo na tovornjake. Kompanije posebno upoštevajo časopisni papir. Ena sama taka zbirka lahko prinese čez 200 dolarjev. Taka zbirka se bo vršila pri Sv. Janezu v soboto, 29. januarja, od 9. zjutraj do 3. popoldne. Članice Društva mater bodo poskrbele za prigrizek in toplo kavo, kar se v mesecu januarju še posebej prileže.
BARAGOVA NEDELJA. — Zadnjo nedeljo v januarju navadno praznujemo pri Sv. Janezu kot Baragovo nedeljo. Takrat se spominjamo velikega slovenskega moža, misijonarja in škofa Friderika Barage. Spominjamo se njegovih junaških del in podvigov med Indijanci. Istočasno opozarjamo ljudi, naj ne pozabijo Baragove zveze, ki ima nalogo postaviti Barago na oltar. V to je potrebna denarna in molitvena pomoč. Če le možno, postanimo člani Baragove zveze. S tem pomagamo neposredno k uresničenju zamisli: Barago na oltar. Baragova zveza je razširjena ne samo po vseh župnijah, kjer bivajo Slovenci, ampak povsod, kjer je Baraga poznan in to je vedno bolj in bolj.
Pred nekaj dnevi sem imel priložnost govoriti z gospodom in gospo Stupar, ki živita v Marquettu, Mich. Prave slovenske korenine!Ponosna sta, da živita v Baragovi deželi in da lahko sprejmeta vse, ki pridejo pogledat Baragov grob. Z veseljem sta ugotavljala, kdo vse se je pri njima ustavil. Imenovala sta med njimi nadškofa Pogačnika, škofa Leniča, škofa Držečnika, škofa Jenka in še veliko drugih poznanih, ki jih vse ne morem tukaj našteti. Vsi pridejo, da si ogledajo Baragov svet in njegovo misijonsko polje in seveda njegov grob. Na nas je ležeče, da to Baragovo zavest ohranjamo in poživljamo in pomagamo, da doseže, kar vsi dolgo želimo — čast oltarja.
ŠPAGETI-KOSILO. — V nedeljo, 30. januarja, pripravlja sola in dom pri Sv. Janezu špa-geti-kosilo. Bo to nekaj izrednega. Pripravlja ga italijanska kuhinja. Fara ima nekaj izvež-banih kuharic, ki bodo pripravile to kosilo prav po okusu. Za kosilo je treba rezervirati. Pravijo, da imajo že sedaj dovolj rezervacij. Čim več jih bo, tem boljše! S kosilom bodo postregli od 12. ure pa do 6. zvečer.
aBBSHBWm'WS
GRIPA. — Kamorkoli se o-! Milwaukeeju precejšnje razbur-brneš, povsod naletiš ,na ljudi? jenje zaradi spolnega pouka ki ti vedo povedati, da so bili že ; neke verske skupine v mestu več dni v postelji, ker jih je na-j Waukesha. Javnost je razbur-padla influenca. Navadno se jena, ker je pouk preveč odprt
začne s čisto preprostim prehladom, ki pa noče popustiti. Pred nekaj dnevi sem šel mimo župnišča. Imeli so na vratih velik
in postavi spolno vprašanje v o-spredje brez zadostne verske o-svetlitve. Prišlo je tako daleč, da je celo oblast posegla vmes.
napis:	Župnišče zaprto zaradi! Zadeva še ni rešena. Izgleda pa,
influence. Pozneje sem zvedel,(da zdrava pamet počasi prevlada župnik dve nedelji ni prišel !duje. Da je primerna spolna
naokrog. Ga je zdelalo, moral je v posteljo. Navadno je to najboljše zdravilo. Sem poklical po telefonu, da bi povprašal, kako je z župnikom, pa so odgovorih, da niti ne odgovarja. Le toliko sem zvedel, da je nekaj godrnjal, da se ga drži ta prehlad kakor klop, če vejo, kaj je klop.! to stran Čimbolj se ga skušaš znebiti, I problem
vzgoja potrebna, je jasno. Tega se zavedajo tako starši kakor vzgojitelji mladine. Katoliški verski program si je nadel nalogo, da izpelje spolno vzgojni problem tako, da služi k dobremu in pomaga mladim fantom in dekletom pravilno pojmovati življenja. Ta spolni obravnava škofijska
IZ NAŠIH VRŠI

bolj leze pod kožo. Navadno televizija, ki je pod veščim vod-vzame dva dobra tedna, da člo- J stvom duhovnika, zdravnika in vek pride zopet na zeleno vejo. | matere. En večer je za dekleta Tako je tudi poskrbljeno za po- m en večer je za fante. V obeh čitnice. Takih počitnic sicer nih- primerih so starši vabljeni, da če noče, pa se je treba tudi s pridejo. Program je tako pri-tem zadovoljiti.	krojen, da pomaga staršem pre-
a__________| PROGRAM O SPOLNI magati ograjo, ki velikokrat na-
leksandra pomeni katastrofo. Groziti z oboroženo silo voj-1 VZGOJI. — Te dni imamo V stane med otroci in njimi zara-
Winnipeg, Man., Kanada. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za petkovo izdajo Ameriške Domovine. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, zato prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
Želim Vam mnogo uspeha v začetem letu 1972. Vas najlepše pozdravljam!
Stane Murovec *
Oberlin, O. — Cenjeni pri A-meriški Domovini! Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naroč' nino. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, posebno sedaj v zimskem času, jo rada prebiram, ker imam več časa.
Ne zamerite moji pisavi, veste, sem novembra dopolnila že 80 let, pa ne morem več lepo pisati.
Vse pri Ameriški Domovini prav lepo pozdravljam in Vam želim veliko sreče. Z Bogom!
Josephine Prinčič
KULTURNA KRONI K a\
ter Skvarča prišla še posebej v zaglavje Slovenstvu v čast in narodu v ponos. Visoko sta dvignila slovensko ime v tujem svetu.
Za tem pridejo Razgledi. Na začetku je pisatelj Jože Krivec s Črno cesto. Ena zelo dobrih Krivčevih črtic je to, čeprav obravnava star problem — beg mladih od doma in razpadanje družine. Otroci odhajajo iz revnega gnezda in se ne vračajo več. Močnejša je črna cesta kakor materina in očetova bolečina. Pesnik Vladimir Kos ima Pesmi iz Tokio in Elegija z večernim smehljajem. Ob priliki bi moral napisati vsaj nekaj misli k njegovi pesniški zbirki, ki je izšla pri Kulturni akciji' Pesnik Kos je posebnost, včasih težje razumljiv, toda tenkočuten in naravnost krhek v primerah:
Strune visečih streh, priprtih vrat in vej
na mrzlih goslih, ne jokajte!
Za tem dr. Tine Debeljak glo-;ira Smrt pisatelja Stanka Majcena.
Zdaj se vrste pregledi narod-lega življenja v zamejstvu. Dl Andrej Bratuž govori O politič-li sliki goriških in tržaških Slovencev, tu najdete pregled kul-urnih dogodkov na Goriškem n na Koroškem. T. D. piše 0 lelu kiparja Goršeta v letu 1971 n M. I. piše o slikarju Werner-u Bergu — Upodabljalec koroških Slovencev. Slede opisi žN' .jenja Slovencev v Kanadi, v leverni Ameriki, Avstr aliF /enezueli in seveda v Argenti' h. Poseben članek se spomu' pokojnega Roberta Petrička.
Za tem Matej Bregar pod3 pregled Katoliška Cerkev v I6111 1970, Janko Hafner pa ima zel° lepo in poljudno napisan članek Človek ali robot — to je sedal vprašanje. Tu so opisani poleh na Luno in vse, kar je s tem v zvezi.
Še eno je, kar daje Zbornih3 posebno ceno. Dodan je pregled vseh člankov in tudi kazal0 vseh avtorjev, ki so v' teh lel^ pri Zborniku sodelovali. Kd°J bo zdaj kaj iskal, bo po tem dm danem pregledu zlahka našel-Ovitek, opremo in ureditev u' metniške priloge, v kateri so z3' stopani: Franc Gorše, Ahch’’ Bara Remec, Ivan Bukovec, drej Makek in Darko šušter^c —1 je imel na skrbi akadem^h1 slikar Ivan Bukovec. Skupni 3 redniki so bili: Miloš Stare, Tine Debeljak, Pavel Fajdig’ Slavimir Batagelj in Tone zerit. Ob cenah, ki so danes, ce na ni pretirana. Šest dolarji’ za poštnino je treba dodati 3 centov. Zbornik je že na razp0' lago v Slovenski pisarni v ^3 ragovem domu. K posamezni31
njim sta dva lepa živi j e- i ‘-’lankom se morda ob priliki A
vrnem, želel sem to pot pod3 splošen pregled Zbornika. le more, naj ga kupi, toliko zg0' devinskega materiala boste ieZ ko še našli kje na enem mesi3' Ne pozabimo: če bomo vzdrž3*1 s tiskanjem slovenskih knj^' bomo zdržali tudi v narodni vednosti.
Karel Mauser
Zbornik Svobodne Slovenije za 1. 1971
Zbornik Svobodne Slovenije je prišel. Zajetna knjiga je to, 315 strani branja, večinoma zgodovinski zapiski in pregledi slovenskega življenja v zamejstvu in zdomstvu. Kdor ga samo prelista, lahko vidi, koliko je v vsem tem dela, zbiranja in truda in, če bi ne bilo nič drugega za vsem tem, je znamenje močne volje, ki v slovenski skupnosti še živi. e
Ker je Zbornik posvečen spominu na koroški plebiscit leta 1920, se prve strani dotikajo Koroške. Dr. Podstenar objavlja snov, ki jo je pričel že pred leti, to pot Koroški Slovenci in civilna oblast — nacizem na Koroškem, njegov teror, selitve in moritve pa tudi pregled po drugi svetovni vojni in krivice, ki se zdaj gode. Pod zaglavjem Razprave, dokumenti in pričevanja so objavljeni Listi u dnevnika, ki jih je napisal dr. Milan Komar. To so lepi, filo-zdfski utrinki, ki globoko posegajo v naše življenje. Naj bi posebej omenil vinjeto — če smem tako reči —< Žena z belo kavo Koliko je takih dobrih ljudi v naši skupnosti, ki jih nihče ne vidi.
Jože Košiček je napisal lep prispevek Dr. Korošec v dunajskem parlamentu. Izpod istega peresa so Dokumenti iz arhiva dr. Kreka, ki marsikaj odkrijejo, za kar nismo vedeli, posebno v zvezi z vračanjem domobrancev. Nato sta spet dva članka o Koroški. Andrej Tischler: Nekaj spominov na Koroško ob 50-letnici plebiscita in I. M. Koroški plebiscit.
Trpljenja druge svetovne vojne se dotakneta Jože Lekan s spomini “Maribor ob izbruhu vojne 1. 1941” in Rafael Rabič: Rab —> taborišče smrti. Rabič je psevdonim za rajnega Zdravka Novaka, ki je trpljenje na Rabu sam poskusil, in ti zapiski so verjetno ena izmed zadnjih stvari, ki jih je Novak napisal, preden je za vselej odložil pero. Njegovo delo v tem Zborniku je tudi obširen in natančen pregled pod naslovom Knjižne izdaje slovenske politične emigracije, zamejskih in izseljenskih Slovencev. Gledam v kazalo, šestnajstkrat že prej je napisal tak pregled za Zbornik in bojim se, da ne bo našel naslednika, ki bi s toliko skrbjo zbiral in urejal to gradivo, kakor ga je pokojni.
Zelo aktualen je članek prof. Brumna: Kdo bodi sodnik? Takoj za
njepisa. Anica Kralj je napisala Skromen poklon velikemu knezu, kjer je nanizala nekaj čudovitih slikic iz življenja goričkega nadškofa Frančiška Sedeja. Dr. Tine Debeljak pa je napisal Donesek k stoletnici naravoslovca Ivana Regna.
Pavel Fajdiga in Tone Mizerit se dotakneta komunistične dejavnosti v Latinski Ameriki. Prvi s člankom Kastrokomuni-stična revolucijska taktika, dru-ki pa Smer in strategija mestne gverile. Za njima dr. Ljubo Sire pregledal gospodarstvo komunizmu — Ali je vse mirno na vzhodni ekonomski fronti? To zaglavje se konča s spomini na rajnega Jožka Krošlja, ki so jih napisali Jože Košiček, Pavel Fajdiga in Miloš Stare.
Nato prično zaglavje Naši gorniki. Ta del se bere kakor napeta povest. Jure Skvarče in Vojko Arko sta avtorja, zaglavje pa je uredila gospa Danica Patrič-kova. Zaglavje krase zelo lepe in umetniško ujete slike. Prav je, da sta planinca Jure in Pe-
Film o sv. Frančiški* Asiškem
Filmski režiser Franco relli, posebej poznan po od^0 nem filmu “Romeo in JuN3’ je začel s snemanjem film3 sv. Frančišku Asiškem z n3®^ vom “Brat Sonce, sestra Ltm3 ' Za vlogo papeža Inocenca a, ki je Frančiškov red potrdib ^ režiser izbral slovitega anž^3 škega igralca sir Alec GuiW1^' sa, posebej poznanega iz f^1*1 “Bridge on the River Kwai”'
Na j več ja puščava
Sahara v severni Afriki je večja puščava na svetu.
F. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Tisti sivi kmet — Jančar s Kozjega hriba — je šel kar sam navkreber. Roke so mu visele trudne in zdelane ob truplu, ki se je nagnilo v strmini daleč naprej. Res je bil siv, v rodovini je bilo to, da so vsi zgodaj osiveli, toda še trden in druge krati je hodil v hrib tako hitro, da je mladina pešala za njim. Danes so mu bile noge težke. Kakor lene stope jih je prestavljal in se spotikal ob vsaki korenini. Misli so mu vrvele po glavi: Žena, šest otrok, nekaj dolga ... Pred sedmimi leti je pogorel, drugo leto po poroki. Sedaj je vse novo, vse prezidano in prekrito. Sin je že za toliko, da mu vodi in vardeva. Mislil je: Sedaj bo konec križev — pa ti pride najtežje. Videl je samo krogle, bajonete in kri. Na čelu Sa je ščemelo, da se je popraskal. “Tole nekaj pomeni! Semkaj me bo pičil sovražnik. Je že ven. Prav gotovo padem. Ce koga prizadene, mene gotovo. Če je ogenj, je pri meni; če je toča, ji ne uidem; če crkajo pra-Sci, k meni pride konjederec. Toda to se popravi. To se pa ne ko. Bog ve, zakaj se dajejo cesarji med sabo. Nam kmetom rnapa pokaže, kje je meja, in rair besedi. Ti pa z vojsko drug na drugega. — Kakor je božja volja,” se je odkril trhlemu bog-cu) ki je slonel na bukvi vrh hri-ka. Tamkaj je postal in se ozrl v dolino. Slišal je petje fantov.
“Mara se njim, ki so sami. Da Jih imam jaz sedaj štiriindvajset in ne žene in ne otrok, no—” Jančar se je ozrl po bregu, kjer Se je svetila izza drevja streha njegove hiše. Dobro je razločil na dvorišču ženo, ko je posipala kokošim. Ob njej sta stala dva samosrajčnika. Sam ni vedel, kaj ga je pograbilo ta hip. Ali ie bil napuh ali žalost ali nagajivost — pogum ni bil, to je sam dobro vedel. Zamahnil je s klobukom in zavriskal, da se je raz-iaglo po leseh. žena na dvorišču Se je ozrla proti vrhu, otroka sta se oprijela njenega krila in ka-2ala k bogcu. Jančar je zavriskal še enkrat. Tedaj ni žena Več segla v pehar z roko, vsega je poveznila pred kokoši, se hitro zasukala in potegnila s seboj otroka v hišo.
( Jančar je videl in vse razumel. Še enkrat, nalašč!” In je spet
zavriskal.
Potem se je( spustil po klancu. Noge niso bile več trudne. Tudi ^oisli so se mu zvedrile in sredi eela ni več čutil ščemenja.
Dobro jutro,*” je pozdravil ria pragu, ko je žena devala zaj-trk v skledo.
Sram te bodi,” je rekla žena lri se ni niti ozrla. Jančar se je zasmejal. Zakaj natanko to je Pričakoval.
„ Zakaj me bo sram?” je vprašal nagajivo in dvignil oba otro-a> ki sta pritekla k njemu, v
naročje.
Tak sivec in vriskaš navsezgodaj. Prav treba ti je piti; pomisli vendar!”
ft pomisli, ti! Zame misli C®s^> hi me je poklical na voj-® o! Jančar je pritisnil tako msno otročiča na prsi, da sta zaječala.	^
žena se je obrnila proti možu. mu je zrla v oči.
Moj Bog, ali se ti blede?” ares, Franca, vojska je in sSl gremo, koj jutri.” Glas moža ® je nenadoma izpremenil. Spu-g 1 . je otroka, na tla, stopil k ?ni’ t° prijel za roko, potem jo DJm, kakor že davno ne. “Vidiš, ^5anca, tudi to smo še učakali, v rotf Se^em jutrt zadnjikrat
(jae^evt)Jahe oči so prosile: Reci,
tak aZe^’ lepo te P1-08™’ reci na ° •ln ne muči me do smrti. On
ko ^ re^et besedice več. Globo-Je vzdihnil, stisnil ženo za
žena
mu je gledala topo v lice.
roko in odšel v hišo.
Franca je obstala na mestu. Roka je pričela iskati klopi, počasi se je sesedla nanjo in krčevito zajokala. Otroka sta pribežala k njej in jokala z materjo.
BOJI
I
Jančar s Kozjega hriba se je tistega jutra ravnal k maši in na vojsko, vse hkrati. Žena mu je v rdečo ruto navezala odhod-nico, ki jo je prijel s trdo roko in se napotil. Žena in otroci so šli za njim do bogca vrh hriba.
“Pa zbogom! Da mi ne prodaš voli pod ceno.— Na prašiče pazi, da jih ne opariš. — Za ozimino ti zorje Matic. Sem ga že naprosil. Lačni ne boste. In za otroke naj ti Torgeljc koj pomeri čižme. Zbogom, no!”
Jančar je predejal sveženj v levico in pomolil ženi roko, ki jo je stiskala in ga gledala z rdečimi, objokanimi očmi. Otroci so se tiščali matere, naj mlajši je še ves zaspan mosljal ob drobnem prstku.
“Ne veš, kako mi je hudo. Kar tako mi nekaj pravi, da te ne bo nazaj!”
Žena je poprijela Jančarjevo desnico tesneje in začela glasno ihteti.
“Ne jokaj! Kar je, to je. Inče me ne bo, boste že rili.”
“Slišiš, pri fari vabi. Zbogom!”
Jančar je izmaknil ženi desnico, potapljal vsakega otroka posebej po glavi in mu naročal, naj bo priden in naj mater uboga. Nato se je naglo obrnil in se spustil po klancu. Žena je gledala za njim, dokler ni izginil v gostem bukovju, nato se je ozrla na šestero otrok, ki so jokali ob njej, pogledala na bogca, pokleknila predenj in začela moliti. Otroci so pokleknili poleg nje; na vzhodu je zažarela zarja.
Jančar je tekel navzdol. Ko je slutil, da ga nihče več ne more videti, se je ustavil in se obrnil še enkrat proti bogcu. Tiho so visele nad njim zelene veje, v suhem listju je tu in tam zašumela zdramljena kobilica in se preskočila. Jančar je vrgel sveženj na tla in sedel nanj. Sključil se je v dve gubi, prste zaril v lase, da se mu je dvignil klobuk in zdrsnil po plečih na tla. Potem ga je začelo mrzlično stresati, tiščati in peči v prsih, dokler ni izbruhnilo in se mu niso udrle solze ter je zaihtel na glas.
Ko se je razjokal, se mu je izvila in iztrgala iz srca grenka, zamorjena bolečina. Obrisal si je solze z veliko ruto, vstal in se obrnil proti vrhu klanca.
“O Bog, Tebi jih izročam. Naredi in ravnaj z njimi, kakor sam najbolje veš, da je prav!”
Poiskal je klobuk, dvignil sveženj in odšel.
Jančar je skril v cerkvi sveženj v zadnjo klop in se začel pripravljati na obračun z Bogom.
“Ubijal nisem, kradel nisem, goljufal še nikoli nobenega. Ce molimo? Seveda molimo. I, kaj imam? Navadne grehe; kakšno jezo nad živino, zadremlje se mi pri pridigi. Ne kolnem pa ne. Kar sem se oženil, kar nič, zavoljo otrok, da jih ne pohujšam. Samo v mislih mi pa pride, da bi bentil od jeze. Pa mi je žal, še za misel mi je žal. Nad ženo res zarežim včasih. Udaril je vendar nisem nikoli. Saj jo imam rad. Zares. Moj Bog, šele to uro sem spoznal, kako jo imam rad. Zato sem jokal. Ali imam še kaj? Aha, Kozjeglavca sem zadnjič ozmerjal, ko je pre-kle sekal v mojem. Naj jih seka, če hoče. Na vreme sem tudi pogodrnjal letos. Ali nam je tako od sile nagajalo, da sem tako rekoč vsak cent sena ukradel ljubemu Bogu, da mi ga ni zmočilo.
CILKIN PIPEC
Moja sestrica Cilka je imela se mogel dolgo upirati njenim kakih pet let, ko je umrla. Tak- prošnjam, rat, ko si je srčno zaželela pi-J Za hišo je stal brus na štirih pec, je bila v četrtem letu. Bila majavih nogah. Vedel sem, ka-je plaha deklica z velikimi rja- ko je treba z njim ravnati, saj vimi očmi in debelimi kitami, sem dedu pogosto pomagal, ko V očeta nikoli ni silila s kako je brusil. Nalil sem vode v ko-posebno prošnjo, le želja po ritce, Cilko pa sem naučil, kako pipcu ji je gledala že iz oči. naj vrti ročico. To je bilo zanjo
tj-	v. , 'naporno. Bila je vsa zadihana,
Pipec je bil nozic s široko , ,	,	.	,	,	’
klino in lesenim ročajem. Ta f rdela„V °braZ' * nl °dMhala-ročaj je bil nekaj posebnega. ,SaJ?a Sl° Za nJen pipeC Z Zm> Bil je lično izstrugan, živo ze-jmodnm drZaJIem' ,	„	, ,
leno, modro ali rdeče pobar-! Kima se Je kma u svetila, kot
van. A imel je tako topo rezi- da Je ‘f afbra' Vzf 86,11 '"“° lo, da si z njim komaj prerezal ;,,1 ^ «ladko pr1erezal' , , .. hruško ali jabolko. Toda če je1 Na p0''6; ,ull0m“r- kdo ‘V® bil nabrnšen, je rezal tako ,e nabrusl1' sem ,e In «leJ-gladko kot turška sablja. Inda 86 116 ur6zes! , ,.	„.
je bil tudi nevarno orožje. Ce' Cllka mi -|e vse 'jl'1'iuh,la' Bl-je zadel v prst, je tekla kri, nas-[la ji6 8re6na'
tal je jok in stok. In komur se
A zgodilo se je, kar se je mo-
je to zgodilo, so mu za nekaj čaša skrili pipec. To šele je bila žalost vseh žalosti!
Zato najmlajšim, ki si še niso i
1 ralo zgoditi. Urezala se je v
levi kazalec. In to se je zgodilo prav v trenutku, ko so prišli domov oče in mati, ded in babica.
,.	. .	,	Pipec ji je zletel na tla. Vsa pre-
znah nosa obrisati, nikoli nis-’^^ zaradi krvi in iz ob_
mo nabrusili pipca. Smrkavci čutka krivde je z desnic0 ti_
se zaradi tega niso pritoževali. ščala za rano Toda ni je bilo
Bili so veseli, da so ga le imeli. m0ff0Če skriti> Kri ji je skozi
oi pa ga m ime , se mu je iz prsj.e kap]jaia na bose noge in zelje po njem prikradel se v na pipec_ A če bi tudi ne bilo sanje. Tako je bilo tudi z mojo kryi je vse izdajal že .en
sestrico Cilko.	|	,	, .	..	.
gled m solze, ki so ji navrele Nekoč ji ga je oče prinesel na 0gi
s sejma. Med dvema prstoma | «pokažir je rekIa mati in jo ga ji je molil nasproti m se J1 pryela za roko. smehljal cez ves obraz.
Tedaj' se je Cilka na glaš Cilka sprva ni mogla verjetij . , ,
Pogledala je vse po vrsti, nato iaz-10 je zgrabila pipec z obema rokama in si ga privila na prsi. ,
_ ,	...	. 'cem preskusil njegovo ostrino.
Od razburjenja se je vsa r, i ^ t • ji- ^
..	. ,. Pogledal me je z dolgim pogle-
tresla. Morali smo se u smejati, .
.	.	.	. J t «om.
a ona je imela solze veselja v
očeh. Tudi oče je bil ganjen.
“Pipec!” je vzklikala. “Moj pipec! Mati, glejte, pipec!” Poslej se ni več ločila od pipca. Ponoči ga je hranila pod vzglavjem. Hruške je rezala v drobne koščke in jih zobala kot češnje. A če je hotela iz kosa lesa kaj izrezljati kot jaz, ni šlo. Od njega so letele le drobne trščice. S tiho zavistjo je gledala moj pipec, ki je rezal kot britev.
“Nabrusi mi pipec!” me je zaprosila.
Vedel sem, da tega ne smem. A imel sem jo rad, ker'je bila tako poslušna pri igri. Nisem
Mati ji je obvezovala prst, oče pa je pobral pipec in s pal-
“Ti si ga nabrusil!” je rekel strogo.
Molčal sem in se v zadregi prestopal z noge na nogo. Nisem upal tajiti. Saj bi tudi nič ne pomagalo.
Tedaj se je zame oglasila Cilka.
“Ne,” je rekla.
Ni me hotela izdati. Ne le zato, ker mi je obljubila, ampak tudi iz dobrega srca. •— Taka je bila. Toda njen “ne” me ni rešil krivice.
“Ti.si pa pameten!” m je rekel ded.
“O, naš France je včasih zelo pameten,” je pristavil oče.
Ta porog sem mirno požrl. Da le kaj hujšega ni bilo. Gledal sem Cilko, ki je že imela “punčko” na levem kazalcu. Tihe, proseče oči je upirala v o-očeta, ki je vrtel njen pipec v rokah. Ali ji ga bo skril, da ga dolgo ne bo več videla?
O, samo tega ne. Le tega ne! — je govoril njen pogled.
Očetov zresnjen pogled se je razlezel v nasmeh. Pomolil ji je pipec, ki ga je željno zgrabila in ga tudi tokrat kot prvič privila na prsi.
Zasmejala se je skozi solze. V tistem smehu je bilo toliko čistega veselja, da je šel do srca. Tudi oče se je zasmejal. Nihče ni znal tako globoko gledati v otroško srce kot on. Vsi smo se smejali.
-------o------
Najlonske gume
Prva najlonske gume so rabili na avtombilih pri dirkah v Indianapolisu leta 1954.
VOJNO UNIČENJE — Vojna v Bengaliji ni trajala dolgo, pa je vendar prinesla veliko uničenja. Slika kaže Bengalca v glavnem mestu Daki, ko išče ostanke svoje imovine med ruševinami.
SOVJETSKO OROŽJE NA RAZSTAVI NA KAV ANI — Ko se je pretekli mesec Fidel Castro vrnil z obiska v Čilu, so ga v Havani sprejeli z veliko vojaško parado. Na sliki vidimo del sovjetskega orožja v tej paradi.
Peking snubi Tajvance
TOKIO, Jap. — Radio Peking je začel obsežno kampanjo med prebivalstvom Tajvana (Formo-ze), kjer ima svoj sedež nacionalna kitajska vlada predsednika in generalisima Čangkajška. Tajvancem obljubljajo, da bodo lahko sami odločili, ali naj bo Tajvan avtonomna država ali pa le pokrajina Kitajske. V kolikor bodo zasegli kaka podjetja in drugo, obljubljajo lastnikom polno odškodnino.
Tajvanska avtonomska liga, ki je obstajala v Pekingu le še na papirju, je oživela. Delo za združitev Tajvana s Kitajsko je v polnem teku v vseh propagandnih sredstvih.
Znano je, da je Peking že pred leti skušal preko posameznih oseb pripraviti na Tajvanu tla za kak sporazum,, ki naj bi dosegel priznanje kitajske oblasti nad Tajvanom. Nekateri so trdih, da je prišlo že skoraj do dogovora, naj bi ostalo na Tajvanu vse pri starem, dokler bi bil živ Čangkajšek, nato pa naj bi dobil otok obsežno samoupravo, pa postal del Kitajske. Sedanja pekinška propaganda mu ponuja celo več.
Opazovalci kitajske politike vidijo v novi propagandi znak, da Peking ne misli na vojaško zasedbo Tajvana, ampak na mirno združitev, oziroma povezavo.
—----o-----
Poslaniki ostanejo na
svojih mestih v Indokini
WASHINGTON, D.C. — V zadnjih tednih je bilo ponovno slišati, da se bo poslanik E. Bunker vrnil iz Saigona in ostal doma, v Saigon pa bo poslan nekdo drugi. Zdaj prihajajo vesti iz Bele hiše, da v Saigonu ne bo nobene spremembe, prav tako ne v Phnom Penhu in v Vienti-anu vsaj do novembra.
EUsworth Bunker bo ostal v Saigonu, Emery Swank v Phnom Penhu in G. MacMutrie Godley v Vientianu, ker predsednik Nixon ne mara dati Senatu priložnosti, da bi znova na široko razpravljal o položaju v Indokini, ko bi mu bili predloženi novi poslaniki v potrditev. Celo poslanik v Bangkoku na Tajskem L. Unger bo zato o-stal na svojem mestu.
------o-----
Bombni napadi na Sev. Vietnam imeli političen cilj
WASHINGTON ,D. C. — V Pentagonu priznavajo privatno, da je bil cilj petdnevnih bombnih napadov na Severni Vietnam med Božičem in Novim letom preje političen kot vojaški. Pripravil naj bi Hanoi do resničnih pogajanj o končanju vojne.
V BLAG SPOMIN
OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ PRELJUBI DOBRI OČE, SIN IN BRAT
William Str okel
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963.
Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, potem slajša bo združitev, ko se zopet snidemo.
Žalujoči:
OTROCI,
MATI IN OČE,
BRATJE IN SESTRE
Cleveland, O. 20. januarja 1972.
To, kar je zdaj v Parizu, so samo razgovori, ki kljub temu, da trajajo že nad dve leti, še niso rodili nobenega uspeha. Nekateri v Parizu prihajajo do zaključka, da bo teh razgovorov nekega dne konec, ne da bi kaj dosegli.
-----o------
Nixon naj bi se ustavil tudi na Poljskem?
WASHINGTON, D.C. — Predsednikovi politični svetovalci pozivajo tega, naj bi se na poti domov iz Moskve v maju ustavil v Varšavi. Tak obisk bi vplival zelo ugodno pri ameriških volivcih poljskega rodu. Državno tajništvo je v skrbeh, da bi utegnila Moskva Nixonov obisk na Poljskem napačno tolmačiti, in ga zato odsvetuje.
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Iščemo izkušeno kuharico za 5 dni v tednu, 6 ur dnevno. Oglasite se osebno pri
TWENTIETH CENTURA BOWLING LANES 16525 Euclid Ave.
(x)
Help Wanted — Female
GENERAL GARMENT FACTORY HELPER, ASSISTING CUTTER,
5 days per week, hourly rate, no experience necessary. Will train.
Call days 881-5459
(14)
MALI OGLAS?
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380.
(x)
Lot naprodaj
40 x 120 blizu “freeway”, trgovin in cerkve sv. Kristine in šole. Kličite RE 1-6717.
(15)
Lastnik prodaja
ranč hišo v Wickliffu, 3 spalnice, vgrajeni štedilnik, priključena garaža, na pol akra veliki parceli. Prava prodajna cena! Kličite 692-1205
-(16)
V	najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(15)
2 hiši naprodaj
Enodružinska 6 sob in enodružinska 5 sob na enem lotu, dvojna garaža, sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin; blizu doma ostarelih, na dobrem prostoru. E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029.
-(17)
Naprodaj v Euclidu
da se uredi zapuščina, zidana kolonialna hiša, tri spalnice, dvojna garaža. Za pojasnila kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 731-2169
(14)
Išče sobo
Starejši moški želi dobiti sobo s hrano pri Slovencih v Slovenski naselbini. Kličite po 4. uri pop. 481-5820.
(16)
V	najem
Oddamo 4-sobno opremljeno stanovanje s kopalnico, zgoraj, odraslim na E. 79 Sf. blizu St. Clair Ave.
Kličite 431-3767
— (20,21, 2 feb)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	481-2237

BLEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Ne govorita tako,” odvrne Monte Cristo živahno, “ne govorita tako, prijatelja; bogovi nikdar ne store hudega in vstavijo svojo roko, kjer hočejo; slučaj ni močnejši od bogov, ampak baš ti so gospodarji slučaja. Ne, jaz sem človek, Emanuel, vaše besede sakrilegij, in vaše občudovanje je neopravičeno.”
In pritisnivši svoje ustnice na roko Julijino, ki ga je objela, poda Emanuelu roko. Nato , se obrne, da zapusti to hišo čiste, mirne sreče, in Maksimilijan mu sledi prav tako molče in pasivno, kakor je bil ves čas izza Va-lentinine smrti.
“Vrnite mojemu bratu veselje!” pravi Julija Monte Cristu na ušesa.
Monte Cristo jej stisne roko, kakor jo jej je stisnil pred enajstimi leti na stopnicah, vodečih v Morrelov kabinet.
“Ali še zaupate pomorščaku Simbadu?” je vpraša smehljaje.
“O, da!”
“Torej zaspite mirno in z zaupanjem v Gospoda.”
Kakor smo rekli, je popotni voz čakal pred vrati; štirje iskri konji so s svojimi kopiti nestrpno bili ob tlak pod seboj.
Na peronu je čakal Ali; njegovo obličje je oblival pot; zdelo se je, da je prehodil dolgo pot.
“Torej,” ga vpraša grof arabsko, “ali si bil pri starcu?”
Ali prikima.
“In ali si, kakor sem ti ukazal, držal pismo pred njegogovimi očmi tako, da ga je lahko čital ”
“Da,” ponovi sluga spoštljivo.
“In kaj je rekel, oziroma storil?”
Ali stopi proti luči, da ga njegov gospod lahko vidi, posname s svojim pametnim obrazom starčevo fizijognomijo ter zapre oči kakor Noirtier, kadar je hotel reči “da”.
“Prav, sprejema,” pravi Monte Cristo. “Naprej!”
Komaj izgovori to besedo, voz oddrdra in izgine v oblaku prahu.
Maksimilijan se stisne v svoj kot, ne da bi zinil besedico.
Tako mine pol ure. Po tem času voz naenkrat obstane; grof je potegnil za svilnato nit, s katero je dajal Aliju znamenja.
Nubijec stopi s kozla in odpre vrata.
Nočno nebo je bilo posejano z zvezdami. Z višine Villejnif je bilo na pariško ravnino videti kakor na temno morje, milijoni lučij so bili enaki prav toliki množici fosforujočih valov; in tudi resnično so bili to valovi,
samo bolj žareči, bolj strastni in razigrani nego so valovi vzbur-kanega oceana, valovi, ki se vedno zaletujejo drug*ob drugega, vedno buče, vedno požirajo.
Grof ostane sam, kajti na njegovo znamenje se voz počasi odpelje naprej.
Nato dolgo časa s prekrižanimi rokami opazuje ta veliki plavž, kjer se meša, topi in oblikuje neštevilno misli j, da potem iz tega žrela vodijo svet. Ko se njegov pogled dolgo časa vpira na ta Babilon, o katerem sanjajo religiozni pesniki in materijelni zasmehovalci, sklene roke, pobesi glavo in govori, kakor da moli::
“Veliko mesto, šest mesecev je šele, odkar sem prestopil tvoja vrata. Mislim, da me je Bog peljal tja, in triumfujočega me pelje proč. Samo Bogu, ki lahko čita v mojem srcu, sem zaupal skrivnost svojega bivanja med tvojimi zidovi; samo Bog ve, da odhajam brez ponosa in prevzetnosti, a ne brez bolesti. Samo on ve, da moči, katero mi je podelil, nisem zlorabljal niti za se, niti v slabe namene. O veliko mesto, v tvojem naročju sem našel, kar sem iskal; tvojo notranjost sem preiskoval, da bi odstranil, kar je bilo tam slabega. Zdaj je moje delo izvršeno, moja naloga končana, zdaj mi ti ne moreš nuditi ničesar več, niti veselja, niti žalosti; z Bogom, Paris, z Bogom!”
Še enkrat se ozre njegov pogled na ravnino; nato položi grof roko na čelo in vstopi v voz, ki se za njim zapre in hitro izgine za višino.
Popotnika pustita za seboj deset milj, ne da bi zinila besedico. Morrel sanja, Monte Cristo ga opazuje.
“Morrel,” pravi končno grof, “ali vam je žal, da greste z menoj?”
“Ne, gospod grof; toda zapustiti Paris —”
“Če bi bil mislil, da vas v Pa-risu čaka sreča, Morrel, bi vas bil pustil tam.”
“V Parisu počiva Valentina, in zapuščaje Paris, jo izgubljam drugič.”
“Maksimilijan,” pravi grof, “prijatelji, katere smo izgubili, ne počivajo pod zemljo, ampak v našem srcu, in Bog je odločil to tako, da bi nas vedno spremljali. Jaz imam dva prijatelja, ki me nikdar ne zapustita; prvi je moj oče, drugi moj učitelj. Duh obeh živi v meni. Kadar o kaki stvari dvomim, jih vprašam z& svet, in če storim kaj dobrega, je to po-
BATH Gl.AMOUR—Plain. Jane bath decor has given way to imaginative new treatments like this one with a lively geometric theme. Colors in the wall design are given bold repetition in bright-hued cotton terry towels from Pieldcrest. The geometric mofif reappears on the coordinated bathmat, and a solid-colored bath towel makes a matchina caver far the vanitv bench.
sledica njunega nasveta. Vprašajte glas svojega srca, Morrel, če mi imate še naprej kazati tako zlovoljen obraz.”
“Prijatelj,” pravi Maksimilijan, “glas mojega srca je zelo žalosten, in mi obljublja samo nesrečo.”
“Oslabelim duhovom je lastno, da vidijo vse skozi žalni flor. Duša sama si stvori to obzorje. Vaša duša je omračena, in zato se vam zdi nebo oblačno.
“To je morda res,” pravi Maksimilijan.
I znova se zatopi v svoje sanjarjenje. —
Potovanje se je vršilo z ono izvanredno hitrostjo, ki je bila možna le grofu. Mesta so izginjala ob cesti kakor sence, in drevesa, ki jih je stresal prvi jesenski vetrič, so bežala rnimo njih. Zjutraj sta dospela popotnika v Chalons, kjer ju je pričakoval grofov parnik. Ne da bi
izgubljali le trenotek, so vkrcali voz; in popotnika sta stopila na krov.
Lepa ladija je plula po vodi kakor ptica; celo Morrel je čutil silno hitrost in pogosto, če je stresel veter njegove temne lase, se je zdelo, da so za hip izginili z njegovega čela temni oblaki.
Kar se tiče grofa, je bil njegov pogled tem ljubeznivejši, čim bolj sta se oddaljevala od Pari-sa; žar radosti je legel na njegovo plemenito obličje. Bil je kakor izgnanec, ki po dolgih letih zagleda svojo domovino.
Kmalu se je prikazal njunim očem Marseille, bel in živahen, Marseille, mlajši brat Tira in Kartagine, njun naslednik v vladi nad Sredozemskim morjem, Marseille, pomlajujoč se v isti meri, kakor se stara. Obema je vzbudil enako množico spominov, kajti oba sta se tukaj igrala kot otroka.
Oči obeh se naenkrat obrnejo! na Cannebiere.
Ladija je odhajala v Alger. Nalagali so prtljago, popotniki so hiteli na krov, sorodniki in prijatelji so klicali odhajajočim poslednji žalostni “z Bogom”; toda celo ta žalosten in ganljiv prizor ne more raztresti Morre-la, ki ga je navdajala samo ena misel, odkar je stopil na nabrežje.
“Glejte,” pravi in stisne Monte Cristu roko, “tu je kraj, kjer je stal moj oče, ko je priplul v pristanišče ‘Faraon’. Tukaj me je vrli mož, ki ste ga rešili smrti in sramote, objel, in še čutim, kako močijo njegove solze moja lica. In ni jokal samo on, kajti mnogi, ki so naju videli, so jokali z nama.”
Monte Cristo se nasmehne.
“Jaz sem bil tamkaj,” pravi in mu pokaže ogel ulice.
Ko izgovori te besede, začu-

* *?**t*i*!rr'	T '.3^2



NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO

NAJVEČJJ
SLOVENSKI .
DNEVNIK

NAROČAJTE
TISKOVINE m
AMERIŠKI DOMOVINI

ABSTRAKTNA UMETNOST? — Posnetek radijskega stolpa v Akronu, Ohio, od spodaj navzdol naj bi napravil vtis stilirizirane pajčevine. Delavec se po lestvi spenja v vrh stolpa, ki služi Firestone družbi za radijsko zvezo z njenimi gumijastimi plantažami v Afriki.
jeta v smeri, v katero se obrneta, bolestno ihtenje in zagledata žensko, ki maha z roko mlademu popotniku v slovo. Ta žena ima obličje zastrto s pajčolanom. Monte Cristo se ozre v njo s pogledom, polnim ganjenosti, kar bi Morrel lahko opazil, da se njegove oči niso baš v nasprotju z grofovimi ozirale na ladijo.
“O moj Bog,” pravi Mcrrel, “ne motim se. Ta mladi človek, ki pozdravlja s klobukom, ta mladi človek v uniformi, to je Morcerf!”
“Da,” pravi Monte Cristo, “tudi jaz sem ga spoznal.”
“Kako vendar, ko ste gledan v nasprotno stran?”
Grof se nasmehne kakor vedno, kadar ni hotel odgovoriti.
In njegove oči slede zastrti ženi, ki izgine na koncu ulice.
Nato se obrne k Morrelu.
“Ljubi prijatelj,” pravi Maksimilijanu, “ali imate tukaj kake opravke?”
“Pojokat grem na grob svo-
jega očeta,” odvrne Morrel žalostno.
“Torej pojdite in me tamkaj počakajte.”
“Vi me zapustite?”
“Da, tuai jaz imam izvršiti podobno dolžnost.”
Morrel stisne podano mu grofovo roko; nato se pokloni z izrazom nepopisljive otožnosti, zapusti grofa in krene proti vzhodnemu delu mesta.
Monte Cristo počaka, da izgine Morrel njegovim očem, in odhiti nato proti Meilhanskemu drevoredu, da obišče malo hišo, katere se morda naš pisatelj spominja še iz začetka te povesti.
Ta hiša je stala še vedno v senci velikega lipovega drevoreda; po zidu, ki je požoltelo pod vročim južnim solncem, se je ovijala vinska trta s svojimi za-črnelimi debli. Dve obrabljeni kameniti stopnici sta vodili k vratom, ki so jih tvorile tri površno otesane in zbite deske, katere niso poznale barve.
1971
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, DOBRE NEPOZABNE MAME IN STARE MAME
Josephine Skrjanc
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 20. januarja 1971.
Danes, na prvo obletnico Tvoje smrti, si iz vsega srca želimo:
da bi slišali Tvoj glas, da bi videli Tvoj nasmeh, da bi bila Ti med nami, kot včasih, v nekdanjih srečnih dneh. Toda, Tebe draga, ni, in vse prazno je pri nas. Žalostni smo in zelo Te pogrešamo. Kako mrzlo je v teh zimskih dr.eh brez Tebe! Nikoli Te ne bomo pozabili. Vedno hodimo na Tvoj grob, da bi bili blizu Tebe. Cvetlice Ti prinašamo in ko odhajamo puščamo pri Tebi vso našo srčno ljubezen, Tebi, najdražji ženi, najboljši materi in stari mamici! Ljubili Te bomo do konca naših dni!
žalujoči:
ljubeči soprog MICHAEL, hčerka PAULINE PETRICK VNUKINJA IN DVA VNUKA
Cleveland, O., 20. januarja 1972.

ts
m
•Um
H
m
u
sS
p
3
1
I
S3

5?»
V®
bs
is
is


Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
‘iŠ Pridi k nam in izberi poročna H naznanila iz pravkar dospelih najnovejših 15 katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik,
papirja in
črk.
|5	Naše cene so zmerne, postrežba
W	uslužna.
%s
1
•1! Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103