314
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
IV. svojo sejo imel je deželni zbor kranjski dne 21. septembra ter je rešil od 20 t< čk dnevnega reda vse, razun zadnjih treh, ker je pri razpravi o poročilu finančnega odseka o strokovni šoli za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani, bila pričakovati obširna razprava in je popoludne kmalu hotel o važnih poročilih posvetovati se finančni odsek.
Po odobrejnem zapisnika zadnje seje, naznani deželni glavar dopis c. kr. deželuega predsedništva. v katerem se posreduje naznanilo Nj. cesarske visokosti ce-sarjeviča Rudolfa, da mu v veliko obžalovanje ni moč vdeležiti se s svojo soprogo, nadvojvodico Štefanijo, slovesnega odtvorjenia deželuega muzeja Rudolfinum. — To naznanilo spremlja g. deželni glavar s sledečimi besedami :
„Slavna zbornica! Kakor s tega dopisa razvidno preuzvišenemu vladarju in njegovi dinastiji vedno vdani deželi Kranjski v temu letu ne bode mogoče Njegovo cesarsko Visokost cesarjeviča Rudolfa in Visoko njegove prevzvišene soproge cesaričine Štefanije pozdraviti v svoji sredinji. Kakor smo prepričani, da bi se bila Njegova cesarska visokost rada vdeležila naše slavnosti, pridružimo se tudi mi obžalovanju Njegove cesarske Visokosti, da mu ni moč, obiskati bilo našo deželo. Nadejamo se pa, da bode to kar letos ni mogoče, očividno zarad obilnega posla, katerega ima Njegova cesarska Visokost v interesu skupne vojne, mogoče v najbližji prihodnosti in da se nam bode podala prilika, izraziti čutila največje vdanosti Njegovima cesarskima Visokostima in Njeno casarsko Visokost gospo cesaričino prvič pozdraviti v naši deželi. Predlagam da se ta dopis jemlje na znanje/'
Vse druge točke dnevnega reda rešilo so se po predlogih poročil dotičnih odsekov oziroma, deželnega odbora.
Tudi pri poročilu upravnega odseka, poročevalec g. dr. Papež, o premembi § 13. deželnega volilnega reda, ni bilo ugovora in se je sprememba v soglasji z določilom § 54 deželnega volilnega reda, sprejela v navzočosti  več  kot 3/4 vsih poslancev  in z večino %
gla-ov ker je glasovalo, kakor je proglasil g. deželni glavar za premembo vsih 31 oziroma 32 navzočih poslancev.
V. seja deželnega zbora bila je včeraj dne 25. t. m.
Po odobrenim zapisniku zadnje seje, privoli se poslaucu baronu A pf al ter er-n u dopust še za ostalo dobo tega zasedanja. Pri točkah dnevnega reda bile so razun ene vse razprave mirne in nepomenljive. Le prt poročilu finančnega odseka o ustanovitvi strokovne šole za umetno šivanje čipek in za umetno vezenje, poročevalec g. poslanec Murni k, nastala je živahna razprava za to, ker naučni minister za to šolo odločil slovenski učni jezik. Opozicija se je čudila, kako je moč, da naučni minister more odločiti za tako šolo slovenski učni jezik in v razpravo segla sta poslauca Deschmann in S c h w e g e L
Prvi delal je, kakor bi ugibal kedo da je zakrivil to nesrečo nad kranjskim nemštvam ter je izrekel me-nenje da je to ena koncesij državnim poslancem za to, ker so glasovali za državni davek na špirit. — Baron Schvvegel je zopet hotel se kazati praktičnega ter zagovarjal potrebo nemškega poduka, vendar pa je tudi sedaj ponavljal psovko zoper naučnega ministra Gautsch-a rekoč, ua se je v tej zbornici zadnjič imenoval sramota stoletja, podtikujoč te besede poslancu g. dr. Poklukar-ju. Poslanec g. Šuklje pobijal je izredno srečno puhlost g. Deschmann-ovega dokazovanja in je trdil, da pri zagotovljeni rabi slovenske in nemške terminologije v šoli bode ta pristopna tudi nemškim učenkam, akoravno se sme soditi da med 100 učenkami ne bode 5 slovenščine nezmožnih.
Stvarno, temeljito in odločno zavračal je oba proti-govornika tudi poročevalec g. Murnik, ki je koncem govora g. baron Schwegel-u tudi iz stenografičnega zapisnika dokazal, prečitajoč ves dotični stavek, da je dr. Poklukar imenoval odrivanje učencev iz srednjih šol, ne pa ministra, sramoto stoletja. Baron Schwegel pa zopet svoje trdil, rekoč, da je njegova trditev prava, ker jo je že o prejšnjem zasedanji izrekel.
Prihodnja seja je jutri v četrtek.