Dober Pajdaš kalendarium na navadno leto 1934 z dosta lejpim, dobrim i hasnovitim čtenjom pripovesti i veršušami XIII. LETNI TEKAJ Reditelj i lastnik RANC Gornja Radgona. hbo L, Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno Hahn Izidor Murska Sobota. | Januar - Sečen B ma 31 dni araseaccan Dnčvi Imenik Premenjavanje vrejmena i meseca © Sunce zide zahaja Mej*ec zide zahaja Pondeiefc Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto Abel Genoveva d. T:tus pk. Telesf, mp, f Trs kr, den Mrzlo, snejžno premenjavno vre j men -C 48 48 48 48 48 47 19 20 21 22 23 24 4 40 5 47 6 59 8 04 9 13 10 21 8 30 9 01 9 25 9 40 10 03 10 18 Evang. Lukač 2. 41—52. Epištolar Rim. 12. 1-5. 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota Po tri. kr. Severin Juifšri m. Vilhelm Higin p. m. Arkžd m. f Veronika Mrzlo 7 47 4 25 11 32 10 34 C 10 v. 36 m. sh 7 47 4 26 — _ 10 49 7 47 4 28 0 45 11 07 veterno, cCfs« 7 46 4 29 2 02 11 31 oblačno 7 46 4 30 3 22 12 01 vrejmen 7 45 4 31 4 46 12 43 7 45 4 33 6 02 1 41 Evang. Janoš 2. 1—11. Epištola: Rim. 12. 6—16. 14 NedeSa 15 Pondelek 16 Tork 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota Po tr. kr. : Pavel pušč. Marceli p. Antun Piroška d. Marjeta f Fabian @ 2 v. 37 m. Milejše včterno, snejžno vrejmen. a 44 44 44 43 42 41 40 34 35 36 4 38 39 41 42 7 06 7 54 8 29 8 56 9 17 9 35 9 51 2 56 4 22 5 52 7 18 8 40 9 58 11 14 Evang. Mate 8. 1—13. Epištola: Rim. 12 17—21. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Sreda 25 Četrtek 26 Petek 27 Sobota Po tr. kr. i Vsncenc Rajmund Timot pk. Pavla obrn. Polikarp pk. f Ziatov. Jžn. 3) 12 v. 50 m Močen raraz, voier, snejžno vrejtaen m* M M M 39 38 38 37 36 35 34 44 45 47 48 49 50 53 10 09 10 28 10 51 11 19 11 53 12 37 1 30 0 27 1 39 2 48 3 57 4 57 5 48 Evang. Mdte 20. 1-16. Epištola: I. Kor. 9. 24. 10. 1-5 28 Nedela Sepfuages. 29 Pondelek S. sv. Ferenc 30 Tork Martona d. 31 Sreda N. sv. Peter Stoletni Kalenrfar Trdi mraz @4v. 31 m. HK -K 7 32 7 31 7 30 7 29 4 54 4 56 4 57 4 58 2 31 3 38 4 46 5 56 6 31 7 04 7 30 7 51 -8 vedrina, velki mraz, 9-15 malo bole mlačno, 15-23 snejg, 24-31 velki snejg. Prvoga je den 8 v. 31 min dugi, do konca mejseca 58 min, priraste. 8 8 Februar - Sušeč ma 28 dni 8 8 qg~T. « K, Dnčvi Imenik Premeniždanje srejmcna i meseca 0) Sunce Mej mn sec zide zahaja zide zahaja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Igndc pk. Svečnica Batež Premenjžvno prijetno vrejmen. * * 7 28 7 26 7 25 5 0 5 02 5 03 7 03 8 12 9 21 8 09 8 25 8 41 Evang. Lukač 8. 4-15. Epištola: II. Kor. 11, 19-12. 1-9. 4 Nedela • Sexsages. 5 Pondelek Agota d. m. 6 Tork Dorothea d. 7 Sreda Romuald 8 Četrtek Sv. J£noš 9 Pčtek Abigali 10 Sobota Škoiastika d. Mrzlo včterno C 10 v. 22 m, nestalno, velki mraz. sh HK sie & & 7 23 5 03 10 33 8 56 7 22 5 07 11 48 9 14 7 21 5 09 — 9 34 7 20 5 09 1 6 10 02 7 18 5 11 2 25 10 35 7 17 5 12 3 42 11 24 7 15 5 14 4 44 12 29 Evang. Lukač 18. 31-43. Epištola: I, Kor. 13. 1—10. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Sreda 15 Četrtek 16 Pčtek 17 Sobota Quinquag Servita Fašenek Pepelnica Faustin Julija Donat Mraz O 1 v. 43 m. voter, snejg 7 13 5 16 5 44 1 48 ol 7 11 5 17 6 23 3 15 & 1 10 5 18 6 54 4 44 & 7 9 5 20 7 17 6 8 7 7 5 22 7 37 7 29 7 5 5 24 7 55 8 40 7 3 5 26 8 13 10 4 Evang. Mate 4. 1—11. Epištola : II. Kor. 6. 1-10. 18 19 20 21 22 23 24 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Postna 1. Konržd m. Aladar Eieonora Gerzon Alfrčd Matjaš Mrzeo voter, □) 7 v. 5 m. premenjavno vrejmen. nrf t* ** M M 7 2 7 1 6 59 6 57 6 55 6 53 6 51 27 29 30 32 33 35 36 8 31 8 53 9 19 9 51 10 32 11 22 12 21 11 20 34 43 47 43 29 Evang. Matč 15. 21—28. Epištola: I. Thess. 4. 1-7. 25 26 27 28 Nedela Pondelek Tork Sreda Postna 2. Aleksander Akoš Rornšn Nestalno mokro vrejmen. ■45 -K «f 6 50 6 48 6 46 6 44 5 38 5 39 5 40 5 42 1 25 2 32 3 42 4 51 5 4 5 33 5 56 6 17 Stoletni Kalendar: 1—6 lejpo vrejmen, 7—12 preveč mrzlo vetrovje, 14—20 trdi mraz, 21—28 vetrovni i mokri dnevi. Prvoga je den 9 v. 31 m. dugi, do konca mejseca 1 v. 26 m. priraste. D'-*-* ac-r-i-n.jt-jr-.i-y ircat »rr-rieat t r,ac? i Marciuš - Mali traven 0 8 □C ma 31 dni 8 3Q Dnčvl Imenik PPBmcnjBvanle vrejmena i meseci 0) Sunce Mej sec zide zahaja zide zahaja 1 Četrtek Albin pk. © 11 v. 25 m. 6 42 5 43 6 1 6 33 2 Pčtek Simplic. Mrzlo. 6 40 5 45 7 11 6 47 3 Sobota Kunigun. l- 6 38 5 47 8 23 7 3 Evang. Lukač 11. 14-28. Epištola. Efez. 5. 1-9. 4 Nedela Postna 3. ch 6 37 5 48 9 38 7 21 5 Pondelek Ožeb Premenjavno sH 6 35 5 49 10 55 7 40 6 Tork Gottlieb veterno 6 33 5 51 — 8 4 7 Sreda A. Tomaš mrzlo HK 6 31 5 53 0 13 8 48 8 Četrtek Zoltan C 7 v. 6 m. & 6 29 5 55 1 30 9 17 9 Petek Frančiška Oblačno Ur 6 27 5 56 2 39 10 16 10 Sobota 40 man. vrejmen. <-1 6 25 5 57 3 37 11 18 Evang. Janoš 6. 1—15. Epištola: Gal. 5. 21- -31. 11 Nedela Postna 4. <2. 6 23 5 58 4 20 12 51 12 Pondelek Gregor Nestžlno A 6 21 6 0 4 51 2 16 13 Tork Kristiao mokro a 6 19 6 2 5 19 3 40 14 Sreda Matild voterno 6 17 6 3 5 39 5 2 15 Četrtek Longin m. 6 1 v. 8 m. 6 15 6 5 5 58 6 22 16 Pčtek Henriette snejžno 6 14 6 6 6 15 7 38 17 Sobota Gertrud vrejmen. 6 12 6 7 6 34 8 56 Evang. Janoš 8. 46—59. Epištola: Žid. 9. 11—15 18 Nedela Postna 5. 6 10 6 9 6 55 10 11 19 Pondelek Jožef hr. Kr. Mokro t* 6 8 6 10 7 16 11 24 20 Tork Habart veterno t* 6 5 6 12 7 49 —_ 21 Sreda Benedek Začetek f* 6 2 6 13 8 28 0 33 22 Četrtek Oktavi£n sprotoletja M 6 1 6 15 9 14 1 33 23 Pčtek Bol. d. M. O 1 v. 45 m. HK 5 59 6 16 10 11 2 23 24 Sobota Gcibor ar. vreimen. -K 5 57 6 17 11 11 3 3 Evang. Mate 21. 1-9. Epištola: Filip 2. 5- 11. 25 Nedela Postna 6. «46 5 55 6 19 12 19 3 34 26 Pondelek Man 6 Mrzlo «r 5 53 6 20 1 27 3 59 27 Tork D. JSnoš vlažno «r 5 52 6 22 2 36 4 20 28 Sreda Kap. Janoš vfiterno 5 50 6 23 3 50 4 37 29 Četrtek Vel. četrtek lejpo * 5 48 6 24 4 55 4 54 30 Pčtek Vel. pčtek vrejmen. 5 45 6 25 6 8 5 19 31 Sobota Vel. sobota @ 2 v. 15 m. sh 5 43 6 27 7 22 5 27 Stoletni Kalendar: 1—7 mrzeo, močen voter, 8—14 snejg, 15—22 snejg i v5- ter, 23-31 dosta deždža. Prvoga je den 11 v. 1 m. dugi, do konca mejseca 1 v. 43 m. priraste. Začetek sprotolejtja je 21-ga ob 8 v. 28 min. nexxjo= 8 A 8 y lr T 1r ............ i it i i n i-A-in pril- Velki traven 8 ma 30 dni [] Dnfevi Imenik Pr«msn]žvan]is jrejmena l meseca 0> Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja Evang. Marte 16. 1-8. Epištola: I. Kor. 5. 6-8. 1 Nedela Vflzem 5 41 6 28 8 40 5 45 2 Pondelek Vuzemski p. Lejpo, HK 5 39 6 30 10 0 6 9 3 Tork Richard pk. mrzlo, (jgr 5 37 6 31 11 18 t> 39 4 Sreda Izidor pk. vSttrno 5 35 6 32 -- 7 19 5 Četrtek Vincenc nestalno 5 33 6 33 0 31 8 12 6 Petek Coelestin vrejmen. 5 31 6 35 1 32 9 20 7 Sobota Herman C 1 v. 49 m. 5 29 6 37 2 19 10 38 Evang. Janoš 20. 19-23. Epištola : I. Jan. 5. 4—10. 8 Nedela Po vflzmi 1 & 5 27 6 38 2 54 12 0 9 Pondelek Erhard Premenjivno A 5 24 6 40 3 21 1 22 10 Tork Zolt včterno, A 5 23 6 40 3 43 2 42 11 Sreda Leo p. mrzlo 5 21 6 42 4 2 3 50 12 Četrtek Gjula p. vrejmen. M*- 5 19 6 44 4 20 5 11 13 Pčtek Hermeneg. f 5 17 6 45 4 38 6 33 14 Sobota Justin m. O 0 v. 57 m. 5 15 6 47 4 57 7 49 Evang. Janoš 10. 11—16, Epištola: I. Peter 2. 21—25. 15 Nedela Po vflzmi 2 5 13 6 48 5 20 9 4 16 Pondelek Lambert Milejše 5 11 6 50 5 48 10 14 17 Tork Anicet oblačno M 5 10 6 51 6 23 11 19 18 Sreda Apolonij m. mokro H 5 8 6 52 7 7 -- 19 Četrtek Ema vrejmen. H 5 6 6 54 7 59 0 14 20 Petek Tivadar f -se 5 4 6 55 8 59 0 58 21 Sobota Anzelm plr © 10 v. 20 m. 5 2 6 57 10 4 1 33 Evang. Jšnoš 16. 16-23. Epištola: I Peter 2. 11-20. 22 Nedela Po vflzmi 3 wf 5 0 6 59 11 11 2 0 23 Pondelek Bela Viherno, 4 59 6 59 12 20 2 23 24 Tork Gjiiri m. nestalno, 4 57 7 1 1 27 2 42 25 Sreda Mark ev. oblžčno, * 4 55 7 2 2 36 2 58 26 Četrtek Kilit i Marc. deždžesno, 4 53 7 4 1 48 3 14 27 Petek Aristid premenjavno sh 4 51 7 5 5 1 3 31 28 Sobota Valeria vrejmen. ih 4 49 7 7 6 18 3 49 Evang. Janoš 16. 5—15. Epištola: Jak. 1. 16-25. 29 Nedela Po vflzmi 4 @ 1 v. 45 m. UST 4 48 7 8 7 38 4 11 30 Pondelek Katarina sij. UjC 4 47 7 9 9 0 4 30 Stoletni Kalendar: 1—6 viherno, 7—12 močen mraz, 14—20 mlačno, oblačno, 21-28 vetrovje, 29--30 deždževno. Prvoga je den 12 v. 47 m. dugi, do konca mejseca 1 v. 35 m. priraste. Den ZAMERKANJE Hotrijenanje Votteje Din P Din P S Maj - Risalšček P ma 31 dni H Dnfevi Imenik PFBmBnjavan]E vrejmena i meseca 0) Sunce Mej sec zide zide zahaja zahaja 1 Tork F(l. t jam. ap. 4 45 7 10 10 18 5 16 2 Sreda Athanaz, pk. Prijetno, 4 43 7 12 11 24 b 6 3 Četrtek Irma toplo & 4 41 7 13 -- 7 10 4 Pčtek Floriao nestalno 4 40 7 15 0 17 8 27 5 Sobota G ttbžrd vreimen 4 38 7 17 0 55 9 50 Evang. Janoš 16. 23—30. Epištola: Jakub 1. 22 27. 6 Nedela Po viizmi 5, C 7 v. 41 m. 4 37 7 17 1 25 11 11 7 Pondelek Gizeila A 4 35 7 18 1 48 12 31 8 Tork Mihai arch. Premenjavno 4 34 7 20 2 8 1 48 9 Sreda Gregor oblačno 4 32 7 22 2 25 3 3 10 Četrtek Kržstuša vn. deždževno 4 31 7 23 2 43 4 18 11 Petek Mamert pk. vrejmen. 4 29 7 24 3 1 5 32 12 S^ota Ponstac m. t* 4 28 7 25 3 23 6 48 Evang. Janoš 15. 26. 16. 1-4 Epištola: I Peter 4. 7—11. 13 Nedela Po viizmi 6 © 1 v. 30 m 4 27 7 27 3 49 7 58 14 Pondelek Bon fac m. irt 4 26 7 27 4 21 9 6 15 Tork Žofia Nestalno, H 4 24 7 29 4 59 10 4 16 Sreda N. sv. Jdtioš toplo ti 4 23 7 30 5 50 10 52 17 Četrtek Paškžl m. premenjivno 4 22 7 31 6 48 11 31 18 Pdtek Erik vrejmtn. -K 4 20 7 33 7 b2 - — 19 Sobota Ivo 4 19 7 34 8 53 0 1 Evang Janoš 14 23—31, Epištola: Djan. 2. 1—13. 20 Nedela Risali 4 18 7 35 10 6 0 25 21 Pondelek Ris. pond. Q) 4 v. 20 m. 4 17 7 36 11 12 0 45 22 Tork Julija Lejpo, 4 16 7 37 12 20 1 2 23 Sreda Dežo prijetno, * 4 15 7 38 1 28 1 18 24 Četrtek Ester toplo T-' 4 14 7 40 2 38 1 34 25 Petek Orb&n vrejmen. A 4 13 7 41 3 53 1 51 26 Sobota Filio rh 4 12 7 42 5 11 2 11 Evang. Janoš 3. 1- -15. Epištola: Rim. 11. 33- -36. 27 Nedeia Sv. trojstvu Hfc 4 il 7 43 6 34 2 36 28 Pondelek Emil © 10 v. 41 m. 4 11 7 44 7 54 3 9 29 Tork Mrxim. Lejpo 4 10 7 45 9 9 3 54 30 Sreda Ferdinžnd vrejmen. 4 9 7 46 10 8 4 53 31 Četrtek Tejlovo 4 8 7 47 10 53 6 2 Stoletni Kalendar 1-5 lejpo, 6—12 deždž, 13—20 premenjavno, 21-27 mlačno, 28-31 topto vrejmen. Prvoga je den 14 vor 25 minut dugi, do konc mejseca 1 voro 14 minut priraste. | Juni - Ivanšček 8 ma 30 dni 3D fl 8 Dnevi Imenik Prtnenltoanje vrBjmena i meseca Q> Sunce Mej sec zide zahaja zide zahaja 1 2 Pčtek Sobota Pamfil f Eraz. Prijetno toplo. a. A 4 7 4 7 7 48 7 49 11 32 11 52 7 32 8 52 Evang. Lukač 16. 19-31. Epištola: I. Jan 4. 16-21. 3 Nedela Po sv.tr. 1. 4 Pondelek Sv. Franz 5 Tork Bonifac 6 Sreda Norbert 7 Četrtek Robert 8 Petek Medard 9 Sobota Fčlix m. C 1 v. 53 m, Nestalno deždževno toplo vrejmen. Evang. Lukač 14. 16-24. Epištola: L Jan. 3. 13-18. 4 6 7 50 — 10 20 4 6 7 51 0 14 11 34 ■•K 4 5 7 52 0 32 12 54 4 4 7 53 0 49 2 9 H> 4 4 7 54 1 8 3 22 fl* 4 3 7 54 1 28 4 35 4 3 7 54 1 51 5 47 10 Nedela 11 Pondeiek 12 Tork 13 Sreda 14 Četrtek 15 Pčtek 16 Sobota Po sv. tr. 2 Barnabaš Fak. sv. Jdn. Sv. Pad. A. Vazul Vid f Justin Toplo mf 4 3 7 55 2 21 6 55 H 4 3 7 56 2 48 7 56 & 3 v. 11 m. # 4 3 7 56 3 44 8 48 premenjavno 4 2 7 57 4 40 9 30 oblačno ~Ss 4 2 7 57 5 40 10 2 vrejmen. 4 2 7 58 6 47 10 28 *f 4 2 7 58 8 0 10 49 17 18 19 20 21 22 23 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Evan. Lukač 15. 1-10. Epištola: I. Peter 5. 6-11. Po sv. tr. 3 Arnold Gjarfžiš Rafael Alajoš Paulina Zoltan 24 Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27 Sreda 28 Četrtek 29 Pčtek 30 Sobota Veterno Tf 4 2 7 59 9 0 11 7 t* 4 2 7 59 11 6 11 13 mokro * 4 2 8 0 11 13 11 38 7 v. 37 m * 4 2 8 0 12 21 11 54 sh, 4 2 8 0 1 32 __ Začetek* leta sh 4 2 8 0 2 47 0 13 vrejmen. « 4 2 8 1 4 5 0 34 5-42. Epištola: Rim. 8. 18 -23. Sv. troj. 4 Vilmoš Jžn. i Pavel Las! o Ince Peter i Pav. Pavel stoletni Kalendar t 1-3 toplo, 4-16 deždž, 12-19 toplo, vetrovie, 20-26 deždževno, 27-30 viher. Prvoga je den 15 v. 42 m. dugi; do 21-ga 17 m. priraste, od etoga mao dokonča mejseca 3 m. se pomenša. — Leto se začne 22-ga ob 3 v. 45. ra. 4 3 8 1 5 26 1 2 Toplo 4 3 8 1 6 51 1 41 deždževno 4 4 8 1 7 52 2 33 © 6 v. 8 m. 4 4 8 1 8 45 3 42 nestalno 4 5 8 1 9 24 5 3 vrejmen. 4 5 8 1 9 54 6 27 A 4 6 8 1 10 17 7 59 D i Juti -Jakobešček Dnčvi Imenik 31 dni Fremenlavanlc m]mena i meseca D Q D D zide |zahdja zide (zahaja Evang. Lukač 5, 1-11. Epištola : I. Peter 3, 8-15. 1 Nedeia 2 Pondelek 3 Tork 4 Sreda 5 Četrtek 6 Pčtek 7 Sobota Po sv. tr. 5 Srp.B.D. M. Kornčl UIrik Cyril i Met. Ezaiaš sv. Antun Lejpo C 9 v. 28 m vroče inerno vrejmen. 9* 4 7 8 1 10 37 9 22 4 7 8 1 10 55 10 41 4 7 8 0 11 13 11 57 4 8 8 0 11 32 1 13 4 8 8 0 11 56 2 26 4 9 8 0 _ _ 3 39 4 10 7 59 0 23 4 47 6, 3- 11. Evang. Mate 5, 20-26. Epištola: Rim. 6, 3—11. 8 Nedela Po sv. tr. 6 M 9 Pondelek Lukrecia Voterno M 10 Tork Amžlia vroče n 11 Sreda Lili ® 6 v. 6 m -K 12 Četrtek Izabella oblačno -K 13 Petek Anaklčt p. vrej ni en. 14 Sobota Bonaventura Evang. Mark. 8, 1 —9. Epištola: Rim. 15 Nedela Po sv. tr. 7 tsf 16 Pondelek Valter Mokro, 17 Tork Elek toplo 18 Sreda Friderik 19 Četrtek Emilia 7 v. 53 m 20 P6tek Eliai vrejmen. A 21 Sobota Daniel 4 10 7 59 0 58 5 50 4 11 7 58 1 40 6 46 4 12 7 58 2 33 7 29 4 13 7 56 3 32 8 4 4 14 7 56 4 37 8 32 4 15 7 55 5 44 8 55 4 16 7 55 6 51 9 13 6, 19- 23. 4 17 7 54 7 57 9 29 4 18 7 54 9 4 9 45 4 18 7 53 10 9 10 0 4 20 7 52 11 18 10 17 4 21 7 51 12 29 10 36 4 22 7 50 1 43 11 0 4 23 7 49 3 1 11 32 8, 12- -17. Evang. Mate 7, 15-23. Epištola: Rim. 8, 12—17. 22 Nedela Po sv. tr. 8 23 Pondelek Lenke Vročina, 24 Tork Kristina merno 25 Sreda Jakub 26 Četrtek Anna @ 1 v. 9 m. 27 Petek Olga stalno 28 Sobota Ince vreimen. rir & S! & A A 4 24 7 48 4 19 — 4 26 7 46 5 32 0 17 4 27 7 45 6 31 1 15 4 27 7 45 7 17 2 31 4 28 7 44 7 51 3 58 4 30 7 42 8 18 5 27 4 31 7 41 8 39 6 55 Evang. Lukač 16, 1—9. Epištola: I. Kor. 10, 6—13. 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Po sv. tr. 9 Judith Ignac Loyol Vihčr ploha. 4 33 4 34 4 35 7 37 7 38 7 36 8 59 9 19 9 37 8 18 9 38 10 57 Stoletni Kalendar: 1-10 toplo, viherje, 11-18 deždž, 19-25 trnok toplo, 26-31 viher. Prvoga je den 15 v, 54 m. dugi, do konca mejseca z 53 m. kratsiši. Eaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaoaa d Augustuš-Mešnjek 8 n ma 31 dni 8 Dnžvš Imen0, 23—37. Epištola: Gal. 3. 15—22 26 Nedela Po sv. tr. 13 5 9 6 53 7 21 7 10 27 Pondelek K. sv. Jožef Vročina, 5 10 6 51 7 41 8 32 28 Tork Agošton mčrno, d* 5 1! 6 50 8 2 9 51 29 Sreda sv. Ivana gl. prijetno m* 5 13 6 48 8 27 11 9 30 Četrtek L. sv. R6za vrejmen. 5 14 6 46 8 58 12 24 31 Pčtek Rajmund C 8 v. 40 m. 5 16 6 44 9 35 1 33 Stoletni Kalendar: 1—9 vedrno, 10—17 premenjavno, toplo vrejmen, 18—23 oblačno, 24—31 toplo vrejmen. Prvoga je den 15 v. dugi, do konca mejseca 1 v. 32 m. kratšiši. seaaaeaacacacacacaeieaeiaGiaa g September - Mihalšček 8 Q md 30 dni || Dnčvi Imenik Premenjavanje vrejmena i meseca O) Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja 1 | Sobota Egied Nestalno. t* 5 17 6 42 10 22 2 34 2 Nedela 3 Pondelek 4 Tork 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota Po. sv. tr. 14 Hilda Rozžlfa Just. s?. Lor. Zakaridš Regina M£ta meša Lejpo, oblačno, nest&no vrejmen. M -K «f 19 19 21 22 24 25 27 6 40 6 39 6 37 6 35 6 32 6 30 6 28 11 17 18 24 31 39 45 6 16 6 32 6 50 7 10 7 36 8 10 8 55 Evang. Mate 6. 14-34. Epištola: Gal. 5. 25, 6. 1-10. 9 10 11 12 13 14 15 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pdtek Sobota Po sv. tr. 15 Erik Prot. i Jac. M&nja Ludovika Serčnka 7 Bol. D. M. ® 1 v. 20 m Oblžčno premeajžsno deždževno nestalno vrejmen. A 27 29 30 32 33 35 36 6 27 6 25 6 22 6 20 6 18 6 16 6 14 5 52 6 59 8 9 9 20 10 33 11 50 1 2 6 16 6 32 6 50 7 10 7 36 8 10 8 55 Evang. Lukač 7, 11-17. Epištola: Efez. 3, 13-23. 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Sreda 20 Četrtek 21 Pdlek 22 Sobota Po sv. tr. 16 Sv. Franca r. T.tus Vilhelmina Friderika Mate Mor 3 1 v. 26 m. 5 37 6 12 2 8 9 54 Prijetno, Ur 5 38 6 10 3 1 11 6 jesensko, 5 40 6 8 3 43 __ voterno, 5 41 6 6 4 15 0 27 premenjavno & 5 43 6 4 4 41 1 51 vrejmen. A 5 44 6 1 5 2 3 17 5 46 6 o 5 23 4 40 Evang. Lukač 14, 1—11. Epištola: Efez. 3, 13-23. 2S Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota Po sv.tr. 17 GelJert Kleofaš Justina Adalbert Vencel Mihal arch. © 5 v. 19 m Začčtek jeseni Premenjavno nestalno, mokro vrejmen. m? M M 46 48 49 51 52 54 55 58 56 54 51 49 48 46 5 43 6 3 6 27 6 56 7 31 8 15 9 8 6 2 7 22 8 43 10 1 11 14 «2 21 1 18 ___Evang. Mate 22, 34-46. Epištola: I. Kor. 1, 4-9. 301 Nede,a I Po sv. tr. 18 le 1 .V 29 m.|M|5 5615 44|l0 8| 2 4 Stoletni Kalendari: 1-8 oblačno vrejmen, 9-15 tfiho deždžovje, 16-22 vet-D -j. rovje, 23—30 premenjavno vreime«. Frvoga je den 13 vor 25 minut dugi, do konca mejseca 1 voro 47 minut kratšiši. Jesen se začne 23-ga septembra. BDDDDaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa o Oktober - Svestvinšček q D mti 31 dni p Saaaaaaaap^00000000000'3005 Denvi Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Imenik Rem*g pk. Angel var. Helga A.sv. Franc Aurčl Brun6 Prraen]fvan]e vrejmena 1 meseca O Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja 5 58 5 41 11 18 2 40 Premenjavno, 5 59 5 39 — 3 07 oblačno, 6 01 5 37 0 19 3 30 nestalno, Tf 6 02 5 35 1 27 3 49 deždževno 6 03 5 34 2 33 4 06 vrejmen. * 6 04 5 31 3 40 4 22 Evang. Mate 9. 1—8. Epištola; Efez. 4. 22-28. 7 Nedela Posv.tr. 19 Nestalno 8 Pondelek Eielka 9 4 v. 5 m. 9 Tork Dčneš voterno, 10 Sreda Gedeon premenjžvno, 11 Četrtek Brigitta lejpo LMC 12 Pčtek M3xmilian vrejmen. r J/- 13 Sobota Kdlman Ur 6 06 6 07 6 09 6 10 6 12 6 12 6 14 29 27 25 23 21 20 18 4 47 5 57 7 09 8 22 9 38 10 53 12 00 4 38 56 16 40 12 54 49 Evang. Mate 22. 1—14. Epištola: Efez. 5. 15-21. 14 Nedela Po sv. tr. 20 Premenjavno, 15 Pondelek Terezija d. 3 8 v. 26 m. 16 Tork Gal lejpo, 17 Sreda Hedvig mfcrno, A 18 Četrtek Lukžč toplo A 19 Pčtek Alk. Peter vrejmen. £ 20 Sobota Irčn 6 16 6 17 6 19 6 20 6 21 6 23 6 24 16 14 12 10 5 09 07 05 56 41 16 43 05 26 45 8 57 10 13 11 34 0 57 2 17 3 38 Evang. Janoš 4. 47-54. Epištola: Efez. 6. 10-17. 21 Nedela Po sv. tr. 21 Lejpo, 22 Pondelek Kordula d. @ 4 v. 1 m. 23 Tork Ignac premenjavno, 24 Sreda Rafael ang. voterno, 25 Četrtek Blanka toplo 26 Pčtek Demeter vrejmen. 27 Sobota Sabina m rt 6 26 5 02 4 05 4 57 trt 6 27 5 01 4 28 6 16 rt 6 29 4 59 4 54 7 35 rt 6 30 4 58 5 08 9 52 M 6 32 4 56 6 58 10 03 M 6 33 4 54 6 58 11 04 6 35 4 52 7 56 11 55 Evang. Mate 18. 23-35. Epištola : Filip. 1. 3—11. Po sv. tr. 22 Hladno, -K 6 37 4 50 8 59 12 36 Narcis vSterno -K 6 38 4 48 10 06 1 07 Kol oš C 9 v. 22 m. «f 6 39 4 47 11 13 1 32 Reform, sv. vrejmen. rt 6 41 4 46 — — 1 52 Nedela Pondelek Tork Sreda Stoletni Kalendar: 1-7 dosta deždža, 8-14 lejpo vedrno, 15-21 mlačno, toplo, 22—30 vedrno ali mrzlo vrejmen. Prvoga je den 11 v. 33 min. dugi, do konca mejseca 1 v. 28 min. kratsisi. a November - Andrejšček a q tn& 30 dni S saaaaaaaaaaaaaaaaaacoaaaaag Dnčvi Premenjavonje Sunce Mejsec VFBjmena l meseca zide zahaja zide zahaja 1 Četrtek Vsej sv. den Premenjavno 6 42 4 45 0 19 2 11 2 Pčtek " Mrtvecov d. nesfžino 'b? 6 44 4 43 1 25 2 27 3 Sobota Viktor mokrovremen * 6 46 4 41 2 31 2 43 Evang. Mate 22. 15-22. Epištola: Filip. 3. 17—21. 4 NedeSa Po sv. tr. 23 ah, 6 47 4 39 3 40 3 00 b Pondelek Imre Mrzlo A 6 49 4 38 4 50 3 19 6 Tork Lenard m. votei no fib, 6 50 4 37 6 04 3 42 7 Sieda Engelbert m. © 5 v. 44 m. HF 6 51 4 35 7 21 4 11 8 Četrtek Gottfned pk. Oblžčno, 6 53 4 34 8 38 4 51 9 Pčtek Tivadar deždževno 6 54 4 32 9 49 5 4? 10 Sobota A sv.Andral vrejmen. & 6 56 4 31 10 51 6 48 Evang. Mate 9. 18-26. Epištola. Kol. 1. 9—14. 11 Nedela Po sv. tr. 24 Deždževno 6 57 4 29 11 40 8 04 12 Pondelek Mžrton p. vetrovno, -O. 6 59 4 28 12 17 9 24 13 Tork Sanšslč premenjavno A 7 00 4 28 12 46 10 46 14 Sreda Klementina 3 3 v. 39 m. A 7 02 4 26 1 10 15 Četrtek Leopold 7 03 4 25 1 30 0 05 16 Pelek Ottmžr hladno 7 05 4 23 1 50 1 24 17 Sobota Horfenzia vrejmen. 7 07 4 22 2 08 2 40 Evang. Mate 24. 15 -28. Epištola: I. Tes. 4 13-18. 18 Nedela Po sv. tr. 25 19 Pondeiek Eržčbet 20 Tork V. sv. Felix 21 Sreda Oliver 22 Četrtek Cecilia 23 Pčtek Kelemen 24 Sobota Emma t* 7 08 4 21 2 30 3 57 Voter, 7 10 4 20 2 54 5 14 deždž, snejg 7 11 4 20 3 24 6 31 @ 5 v. 26 m. 7 12 4 19 4 01 7 43 oblačno, M 7 13 4 18 4 48 8 49 nestalno M 7 15 4 17 5 43 9 46 vrejmen. •46 7 16 4 16 6 45 10 29 46. Epištola : 2. Tes. 1. 3- -10. Evang. Mate 25. 31- 25 26 27 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Po sv. tr. 26 B. sv. Janoš Virgil Štefžnia Saturnšn Andiaš ODlačno, premenjdvno mrzlo, mokro C 6 v. 39 m. vrejmen. -K 7 18 7 19 7 20 7 21 7 23 7 24 4 15 4 14 4 14 4 13 7 51 8 58 10 04 11 10 0 15 11 06 11 33 11 55 12 14 12 30 12 47 Stoletni Kalendar : 1—6 deždževno, 7—13 vetrovje i dosta deždža, 14—20 snejg, 21—28 deždževno, 29-30 viherno mrzlo vrejmen. Prvoga je den 10 v. 3 m. dugi, do konca mejseca 1 v. 15 m. kratšiši. nacaeaeaa December - Prosinec g ma 31 dni g geaacaciaacaeaesieji i gpaaaaaaaaaaaaaaaaaapg^ppoa Dne/I Imenik Prsmenjavanje urejmena i meseca 3 Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja 1 Sobot« Nar. ujed 7 26 4 12 1 21 1 3 Evang. Mate 21, 1-9. Epištola: Rim. 13, 1' -14 2 Nedela Advent 1 7 27 4 11 2 29 1 21 3 Pondelek Xav. sv. Fr. Mrzlo, A 7 28 4 11 2 41 1 42 4 Tork Borbala nestalno HK 7 29 4 10 4 56 2 8 5 Sreda Vilma 7 31 4 10 6 14 2 43 6 Četrtek MJkloš © 6 v 25 m. 7 32 4 9 7 30 3 30 7 Pefek Ambruš vrejmen. & 7 32 4 y 8 37 4 32 8 Sobota M&rSJss 7 34 4 9 9 33 b 4b Evang. Lukač 21, 25 - 36. Epištola: Rim. 15, 4-13. 9 Nedela Advent 2 Premenjžvnc M& 7 35 4 9 10 26 7 8 10 Pondelek Judith mrzlo, & 7 36 4 9 10 48 8 32 11 Tork Arpad snejžno, 7 37 4 9 11 14 9 bb 12 Sreda • Gabršella vihčrno 7 38 4 9 11 3b 11 13 13 Četrtek Luca d. 3 11 v. 52 m •S« 7 39 4 9 11 55 — 14 Petek Siiard vrejmen. >m> 7 40 4 9 12 15 0 30 15 Sobota Johannss 7 40 4 9 12 34 1 47 Evang. Mate 11, 2—10. Epištola: I. Kor. 4, 1—5. 16 Nedela Advent 3 7 41 4 10 12 57 3 2 17 Pondelek Lžzar Mrzlo, pzf 7 42 4 10 1 25 4 18 18 Tork GraciSn voterno, tfp? 7 43 4 10 1 59 5 30 19 Sreda Pelagin K.f f mokro H 7 43 4 11 2 41 6 38 20 Četrtek Teofil © 9 v. 53 m. M 7 44 4 11 3 32 7 38 21 Petek Toosaš vrejmen. # 7 44 4 12 .4 33 8 26 22 Sobota Zen6 Začetek zime 7 45 4 12 5 39 9 4 Evang. Janoš 1, 18-28. Epištola: Filip 4, 4-7. 23 Nedela Advent 4 Čisto, 7 45 4 13 6 45 9 34 24 Pondelek Adetrn i Eva «f 7 46 4 13 7 51 9 59 25 Tork Koled. sv. mrzlo, 7 46 4 14 8 57 10 19 26 Sreda Števana m. premenjavno 7 47 4 14 10 1 10 35 27 Četrtek Janoi snejžno * 7 47 4 15 11 7 10 51 28 Pčtek Drov. dec.df vrejmen. 7 47 4 16 -- 11 7 29 Sobota Tomaš ok. C 3 v. 8 m. 7 47 4 17 0 12 11 24 Evang. Lukač 2, 33-40. Epištola: Gal. 4, 1-7. 30 Nedela Po kol. sv. sh, 7 48 4 171 1 21 11 43 31 Pondelek Silvester Trdi mraz. tHN« 7 48 4 18 2 38 12 6 Stoletni Kalendar ; 1-5 mraz, 6-12 premenjavno, 13-19 mrzlo, vetrovje, 20-28 vedrno, 29-31 sneg. — Prvoga je den 8 v. 46 m. dugi, do 22-ga ešče 18 m. kratšiši, potom 2 m. priraste. — Zima se začne 22. decembra ob 1 v. 50 m. Den ZAMERKANJE Notrijemanje tfodauanje Din | p Din P "v Potrejbna znanja na 1934-to leto. To 1934. leto je navadno leto, štero rna 365 dnevov ali 52 tjedna i 1 dčn. Začne se z pondelkom i dokonča se z pondelkom. Pravoslavno leto se začne januara 14 1934 leta i se dokonča 1935 leta januara 13. Mohamedansko leto, štero je 1352 se je začneilo 1933 aprila 26., je prestopno leto z 355 dnevi, štero se dokonča aprila 15 ga 1934. Aprila 16. se pa začne novo leto 1353, štero je navadno leto z 354 dnčvi. Židovsko leto 5694 se je začnolo septembra 21. 1933 in se dokonča septembra 9. 1934 leta. 1. ZaCetek leta 1934. Občno i državno leto se začne 1. januara; cerkevno leto pa z 1. adventskov nedelov. 2. Lejtni čas: Sprotolejtje se začne marca 21-ga ob 8 vori 28 min. Nouč i den sta toga časa ednško dugiva. Leto se začne junija 22-ga ob 3 vori 45 min. Prinas je toga časa najdugši den. Jesen se začne septembra 23 toga ob 6 vori 46 min. Nouč i den sta zdaj p£ ednžko dugiva. Zima se začne decembra 22 ga ob 1 vori 50 min. Prinas je toga časa nžjkračiši den. 3. prestopni svčtki: Septuagesima januara 28; Pepelnica februara 14; Vel. pčtek m dre. 30; VBzem aprila 1; V nčbo zastop. KristuŠa maja 10; Ris&l-ska nedela maja 20; Sv. Trojstva nedela maja 27; Tejlovo maja 31; 1. adeenska nedela decembra 2. 4. FaSenski tekaj: Fašensko vrejmen se začne po Trej krdii na drugi den, tou je jan. 7-ga i trpelo bode do febr. 13 ga, vsevkiip 38 dni. 5. K^altrni posti. 1. kvatre, sprotolejšnje ali postne 2 L, 23, 24. februarja. 2. kvatre, nsalske ali Jetne 13., 25., 26 radia 3. kvatre, jesenske 29, 21., 23 septembra. 4. kvatre, zimske ali adventske 19., 21., 23. decembra. 6, Premlnjdvange mejsecss se znamentije: B mldd, Q> prvi frtao, @ pun, C slednji friao. 7. Sune© z svojimi planetarni : Na srejdi svoji planet je naše sunce. Prednje planete so: Merfeur: skeron 8 milijon mil od sunca-1 leto na njem trpi 88 dni. - Včnus: 15 milijon mH od sunca • leto na nje trpi 225 dni. - Zemla: 20 milijon mil od sunca le*o na njoj trpi 385 dni. - Mars : 32 milijon mil od sunca Teto nt njem trpi 687 dni. 1204 mali planet do 1925, leta ali zvezdo! luni t L fSe Vfk0 !et0 nšidej° » tistom tal i po d n čbov — l m1; !0u mil od sunca'- okoli su«ca obhodi svojo pot u 2 ^ *dnok 0 "a niem 12 naši lejt trpi edno leto. - SatE?-f"s: J J* mil od sunca: svojo pot okoli sunca obhodi v 29 let i 116 dnevi, zato na njem edno leto tak dugo trpi. Neotun-621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letal i 21fi dnfivi; leto na njem zato tak dugo trpi. - Uranus: 396^ milijon mil od sunca: okoli sunca obhodi svojo pot v 84 leitai - Planet planete, štere se naimre okouli vekši planet vrtijo i z-vekšimivrčd pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla mkl, Mars 2., Jupiter 8., Saturnus 10., Uranus 4. i Neptun 1 mesec. J P 8. Narodni svetli: 28. junija : Vidov dan; 1. dec.: Ousvetek narodnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Siovencov: 17. decembra: Rojstni dčn Njegovoga Veličanstva Kraia Alexandra. 9. Planet znamenje: Sprotolejtje: || jes(in. Koš mf, Bik , Dvojki M, I Všga A, Roglžč Strjla * Ležo: Zima: Rak-K, Orosldn Devojka fr || Bak Deždževnj. &, Ribe« Sunca i meseca potemnenje v 1934-tom leti. iJ-1^34, leti bode dvakrat sunca 1 dvakrat meseca potemnenje, srednji Europi **m° pfV° rnesečn0 Potemnenje vidilo * v deli tu Celo sunčno potemnenje bo 13. i 14. februara. Začne se 13 ga •febmdra ob 23 vori 5 tnlnutsj, skonča se 14-ga febr. ob 4 vori 11 minutaj. — Obročno sunčno potemnenje bo 10. augusta od 6 vSre 51 minute do 12 vore 24. minute. Tdlno mesečno potemnenje bode 30. januara. Začne se ob 17. vori 1 minuti, skonča se ob 18 vori 24 minut3j. — Talno mesečno potemnenje bode ešče 26. juliuša. Začne se ob 11 vOri 54 minutaj, skonča se ob 14 vori 36 rninutaj. Vladarska hiža kralevčine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo Kral Aleksander I. rojen v Cetinji dne 4. dec. 1888. Vladati je začao 16. augusta 1921. Poročen 8. jun. 1922. z rotnunskov princesiov, Mžriov, rodj. 8. jan. 1899. Sestra: Princesa Jelena rojena na Reki (Fiume) 23. oktobra 1884. zdana 21. augusta 1911. ■/. Konstantinom Konšantinovičom, kotrigov bivše rusoske ca-sarske rodbine. Brat: Princ Juri, rojen v Cetinji 27. augusta 1887. Nj. Visosti Peter Štefan tronušanaslednik, rojen 6. septembra 1923. v Beograd!. Nj. Visosti princ Tomislav. rojen 19. januara 1928. v Beogradi. Nj. Visosti princ Andrej, rojen 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Torkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1752 v Viševci Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin: Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesen tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju Njegov sin: Peter, rojen dne 29. junija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 16. augusta 1921 Njegova žena Zorka, hči črnogorskega kneza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-vikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi Gjorgje, rojen 27.aug. 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909 Aleksander, rojen 4. decembra 1888. v Cetinji, prestolonaslednik od 27. marca 1909. Regent od 11. julija 1914. i kral od 16. augusta 1921. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, knezinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprla 1893 v Petrogradi Nove poštne pristojbine. 1. Pisma: a) v krajevnem prometu do 20 gramov 1-50D, čez20eramovkakor v medkrajevnem prometu; b) v medkrajevnem prometu do 20 gramov 2 — Din, čez 20 gramov do 50 gramov 2 Din, čez 50 gramov do 250 gramov 3 50 Din, čez 250 gramov do 500 gramov 5-— Din, čez 500 gramov do 1000 gramov 10-— Din. K tem izpremembam pripominja poštno ravnateljstvo: Dokhr minitstrstvo glede krajevnega prometa načelno ne odloči, se smatra za krajevni promet, p o-met na vsem področju pošte, torej tudi v selskih okrajih, na področju pomožnih pošt itd. Promet na področju dveh pošt se smatra za medkrajevni, četudi sta področji obeh pošt geografska enota. 2. Dopisnice: odprte, vsaka po —-75 Din. Dokler ne izidejo nove dopisnice po 75 par, naj pošte prodajajo stare dopisnice tako, da nanje nalepijo še znamko za 25 par. 3. Priporočene pošiljke: a) priporočnina v krajevnem prometu 2 Din. b) v medkrajevnem prometu 4 Din. c) V mednarodnem prometu 4 Din. 4. Vrednostna pisma: a) težna pristojbina kakor za priporočeno pismo, b)sedanja vrednostna pristojbina ostane še nadalje v veljavi. 5. Paketi: a) težna pristojbina za pakete do 1 kg 3 Din, čez 1 kg do 5 kg Din, čez 5 kg do 10 kg: I. p?s (do 100 km) 10 Dm, 11. pas čez 100 do 300 km 15 Din, 111. pas (čez 300 km) 20 Din, čez 10 do 15 kg: I. pas (do 100 km) 15 Din, II. pas (čez 100 do 300 km) 22 Din, III. pas (čez 300 km) 30 Din, čez 15do 20 kg: I. pas (do 100 km) 20 Din, II. pas čez (100 do 300 km) 30 Din, III. pas (čez 300 km) 40 Din, b) vrednostna pristojbina kakor za vredn. pisma. Za pakete čez dalnje pristojbine. 6. Nakaznice: a) navadna pristojbina: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V teh pristojbinah je všteta tudi izplačnina. b) izplačnina, ki se v bodoče izterja od naslovnika samo pri inozemskih in čekovnih nakaznicah: do 50 Din 0-50 Din. do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. 7- Čekovna vplačila: a) do 500 Din 50 par, čez 500 Din 1 Din. Pristojbina za pismena izporočila na zadnji strani položnice odpade. 8. Odkupne pošiljke: pristojbina za dostavo 1 Din. 9.Poštni nalogi: Pristojbina za dostavo 1 Din. 10. Predainica: Za predal brez ključa mesečno 15 Din, za predal s ključem mesečno 20 Din. 11. Zaklenjene torbe: mesečno 15 D!n. 12. Obvestilo o nedostavljenem paketu: izterja se od pošiljatelja 1*50 Din. 13. Poste-restante: Pristojbina za hranjenje pisem in pa dopisnic poste restante 50 par. 14 Dostavnina za vrednostna pisma in pakete: a) za vrednostna pisma 1 Din, b) za pakete do 5 kg 2 Din, za pakete čez 5 kg 5 Din. 15. Pooblastila: a) za omejeno pooblastilo če velja samo za enkrat 1 Din, za trajno (ako velja za več kakor 15 dni) na leto 5 Din. Sukič Jurij klobučar, M. Sobota Lendavska cesta. IOdavam krščake najnovejše mode. V zžlogi mam vsakovrstne 1 gotove moške i za deco punčuke, papuče, sandžle. Hoube i I vsakovrstno kratko blago. I Uspešno vrdčenje zavisij od toga, da poznamo pravi vzrok bolezni. Za reomatične bolečine, prehlajenje, za masažo, trganje, boločine v križki, obrazi i cejlom tejli imate pri hiži pravi Fellerov Elsa-fluid, ki se nttca že nad 36 let in se dobi v apotekaj i tozadevni trgovinaj po 6'—, 9 — i 26'— Din. Po pošti najmenje 1 paket (9 poizkusni ali 6 dvojni ali 2 velkiva špec. glaža) 58 — Din, trije taki paketi samo 139 Din pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št 838. Savska banovina^ Odobreno od Min. soc. pol. i zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932. Stouletni prorok od leta Prikldnianje. Kak se zglednem po našoj domovini Po našoj maloj slovenskoj krajini; I vidim Vaše lice Vašo radost, Našo od negda prijatelsko starost. Sem vu srcej od radosti veseli, Ar vidim, ka ste skrblivi i redni. Zato pa vsako leto prihajam k vam Kakše bode vremen, da to povčm Vam: V zimi, sprotolejtje, v leti i v jesen Da po tom se ravnati znate zevsem ! Liibleni moj stari, mladi i dtee. Prosim vas, okolik mene se sedte, Či te moje rečij bole razmeli Tak te žnjij lehko včkši hasek meli. Bog daj, ka novo leto bode bokše, Kak je bilo to staro preminoče. I med vami naj se nišče nejoče, Od nesrečne žalosti i nevole. «1«« MHRMHMKffVRMM Zima. Letošnja zima de r&na pa duga, Tu pa tam, tak ostra, ka gene vuka. Sneg pride rano, da te nede veiki, Nego te drugi i tretji de vekši. Za mrzio zimo se zevsem poskrpte, Da v zimi mate merno počivanje. Letošnji fašenek nede na trati, K vuzmi se pa mamo snegd bojati. Ali te sneg kak kolik, de zapadno, Škodo od njega nede nišče trpo! Po dugi zimski ntrzli večera] pa, Pri toploj pčči se ne spozabte na Naš Kalendarium Dober Pajdaša, V šterom je stenja dosta i dobroga Sorotolejtie. Rano i vesčlo de sprotolejtje, Vu njem prve dni vfipanja ne mejte. Ar v prvi dnevaj vremen nede stalno, Ali z tem delom ne čakajte zato, Štero se rano more opraviti Da bi za kaj kolik ne opravili. Krumpiš, kukorco, pa de bokše kesao Saditi i sejati v toplo zemlo. Ravno tak tudi drugo sprotolejšnje De Vam letos najbokše to kesnejše. Leto. Kak planeta kaže, leto de vroče, Da deždž pride, te tej z burkanjem bode Pa da začne iti, te de duže šou, Žteri de po vročini blagoslov meo. Tam gde nede toča kaj zbantuvala De žčtva jako dobro plačiivala. Krme letos od lanjskoga bo menje Tak tudi zrnja, letos telko nede. Ali celoga pova nede malo I tak poprečno leto nede slabo. Jesen. Človik teško čaka sad svojega dela, Vu šterom so trudi celoga leta I veselij se či žč v prečnjek? ma Ar te vidi svoj trud, gda v prečnjeki ma. Jesensko poprek vam po srednjem zraste, Či gii nede preveč velka slama nje, Sejadev najbokše bode to srednje, Ne rana pa ne ta kesna jesenska. Za to me poslušajte i bogajte Pa po prorokuvanji se ravnajte. Siobod. Z bogom ostante dragi prijatelje, Za to leto sem vam povedo že vse. Štero so nebeške zvezde kazale, I do vam z božov volov spunjavale. Z bogom ostante, z bogom prijatelje I k leti se na mene ne spozabte. Jaz idem nazaj med nebeške zvezde, Pa ka mo tam zbrodo, to kleti zvete. Živte vorno i v Bogi se vupajte, Njega dičte, hvalte i ga poslušajte. Z kakšov šteč močnov vorov Boga molite, Bog de vam posliino vaše molitve. Za voio vore se vi ne svajujte, Med seborn, nego se poštujte i lubte. A,rovo leto. Novo leto, mlado leto S tvojim hodom, vse najbogše si en ovomi želejmo. Staro smo zdaj pokopali Ž njim vred tudi vse nevole, Štero smo lani pristali. Novo leto, mlado leto. Bodi bokse veselejše, kak je bilo staro leto. Kakše šteč bi bilo leto. Pa gda pride driigo novo. Itak si bokse želejmo. Talanyl Franc. Božič. Polnočna meša. . . . prosim te pazi na mžlo klšto, štero je m&li Jezušek prineso fkiiper z božičnov dre-vov ... To je navadna lesena kišta, či gli ne, pa se za takšo vidi, i td kišta mž v sebi celoga svejta dogodke . . . vsaki po svojoj vouli, skoz tč kište lehko čuje odtistec odkčc ščč i tisto štero ščč, Muziko, popevanje, vremensko poročilo, zvonenje, orgole ali sveto mešo vu cerkvi. Ne vOrješ ? . . . Pazi, ne bantuj z tvojov nevOr-nostjov! . . . tak je . . . hallo I dobro čiijem f Orgole rnuvijo, svete pesmi popevajo, solo edne ženske srebrni glas! . . . Polnočna meša v Kattovv.tzi, na Polskem . . . Pop i kaplan nostert molita. Vorniki dokončajo molitev, štero je pop začno. Orgole muvjenje po cerkvi brnij i njeni glas se čuje tak, kak med velkimi bregžmi v tekočem potoki šumenje bistre vode. Ministržnš odgovarja, cinka, pa konec meši „ite misa est" verniki v koroš popevajo. Glas popevanja — kak z klonje od-slobodjeni ftič — se visiko v zržk zdigne. Zvonovje zvonijo, brnijo, verniki z cerkvi idejo ... Nžjbole čutlivo je med tem glas. Popa kašlanje, ministranša cinkanje, zvonov brnenje v meg- lenoj zimskoj nouči . . . Čuje se špeaker a čisti glas: Z Kattowitza, na Polskom, polnočna meša 1 . . . Polnočna meša z Kattowitza 1 . . .si čiila ? . . . i si čala med orgole muvenjom, zvonov brnenjom, molitvami, v popevanjem čisto angelski glas ... to je njeni gl&s . . . No, ja, nevejš od koga gu-čim. Ta zgodba je že stara, trnok dugo je ž<§ to, ešče od tistega vremena, gda sem tebž ešče ne pozno i sem ml&di bio. V Budapešti sem se spoz-no stov mMdov polskov devoj-kov v ednoj penziji, gdč so samo tžkše mlade- diak dekle stanovale. Dvajset lejt je bila stara. Ne vorjem ka bi na svejti lepši obraz bio, lepše svetle čarne oči, i bole poštena, kak je ona bila. Nevem, je mogoče meti bole trplensko srce, kak je ona mela? T6 sem tak mislo ka to drigo čisto dvajsti let staro srce samo Ifibezen mantra. Prijžtela sva si bilž, tak pošteniva prijžtela, kak bole pošteno prijatelstvo je ne mogoče. Vore i vore dugo sva se sprehajala po različni pun liidstva i samotni tihi ulicaj, šterim so več štokov visike hiše senco držale i so hitro kraične postale. Niti v mišlenji mi je ne spadnilo v pamet, ka bi ona nebi lubila mene. Istino ka sva nigdar ne gučala od liibezni i sva nigdar ne pokšzala i naznštije dž!a eden ovomi, ka se srcš globoko Iti~ biva . . . Ednok kak sva nindri zviina všraša bila i sva sama hodila med c?et£čoj zeleno j tržvi, me je mislila zadušiti v srcej tihotna trplenjska liibčzen i brez sakšega mišlenja, ka bi ona menč nebi liibila sem nje povedo mojo velko lfibezen do nje. Pune skrivnosti so ženske sreč . . . Žensko sreč i liibčzen razmeti je moškomi ne mogoče .. . Ona me je posliisala kak sem nje vadliivao mojo velko liibčzen do njč, pa tam me je obmola i je začnola jokati, jokala je tak, kak edno malo dete joče, i v torn mi je rasprestrla v svojem srcej nosečo skrivno liibčzen do me . . . Po tom sam jo več nikoli ne vido. Drugi den je odpotuvala, koma, ne včn?.. Dugo i dugo sem jo isko, i sem jo dao iskati ali vse zaman. Po dugom vremeni sem zvedo, da je v Kattovitzi v ed-nom kloštri nuna, gde Bougi svetuje svoje drago živlenje. Čisto istino pravim. To mi lehko vorješ. Drugo nika nevčm od nje. Večkrat sem si premišld-vo na tem, kak močno dOševno moč je mogla meti, te gda ie odišla od tisto^a, šteri jo ie Ifl-bo i Šteroga je ona srca Ifibila. Boj&la se od navadnega člc-veškoga živlenja, štero je samo trplenje, i bojšla se bodočnosti, ar me je trnok liibila, da bi jo jaz nebi zapelo . . . Jaz čutim i znam pa poznam njeni angelski glšs, štero-ga sem čfio^zdaj, da je to ona bila. Kak je zemlž, tak tudi ne-bčsam je najbokše glas dala sčbe. Bougi je popesala brez mišlenja, ka bi njčni mili angelski glžs dnes na božični sveti večer čuo, šteroga je ona neg-da, i šteri je njo negela z svo-jov prvov liibeznostjov lubo i liibila. Ne, ne . . . pomčri se, tu sem polek tebe, ne boj se. Prosim te . . . odškrni tč r&dio ... nemrem zdaj to plesno mužiko poslfišati... Ne boj čemerna..! ne sem jaz kriv. Jaz sem dnes na božični veččr mčr i počitek ščeo meti, med štirimi stenami. Zakaj si dnes dala to compran-sko kišto sem pod božično drevo postaviti. Te comprasti pre-kunjeni mašin, šteroga mi člo-vik edno gombo oškrne, i žč z njfga vo letijo golobje, joč, plčs, veselje, smrt, ssčto zdii-hdvanje i liibezen, kocke, z šte-rimi dfiševno zveličanje zgubimo i svoni ropčecke, z šterimi si živlenjskoga trplenja skuzč doli brišemo ... I Polnočna meša z Kattovvitza, z Polskogal Janez Cvetic, Murska Sobota JTVORNICA PERILA Prodaja samo na veliko ! Pogrebna svetiljka Nn 55 11 bakra, sa prešanom napravom i su vazdušnim 380 kotlom^ra odvijanje, čiščenje vrlo lako w 40© Oin. SSO Din. Štrcaljfca za vinograde $ystemBD- Peronosporasprltze Croo lak rana, sa prešanim uresom, drvenim drškotn i sa izvadljivim uloš-kom za svječu na oprugu. Br. Cfi No. Iz rnjedi pon'klo-vaua, sa preš, gal-vanički pozlačenim uresom, brušenim mat, stakiom, po-niklovanim drškom iz mjedi sa izvadljivim uloškom ?a svječu na oprugu ili sa benzin-svječom tiL 165 Cm Vinopivec Vince. Daber den gospod »Debeluh.* Jaj, da dobrote — velki briitov mšte ! . . sem se poklo-no mojemi sfaromi prijatelj, kak se,n knjemi prišo . . . Lajnsko leto sem Vam povedo, ka sem misio v Martjance iti, ali pot mi je v drugi kržj šla. Brez toga, da bi si pre-mišlavo koma naj idern. sem šo, i sem šo naprej. Na to sem se na eden kižt samo v Polani znajšo, pri Šiftarovcm Lsjčeki, potčm pa pri g. Barbariči. Oh Bog odslobodi nas od tak teSkoga teher nošenja . . . tak sem se pristrašo, kak sem zagledno toga velkoga debelega g. krčmara. Vidite vi gospodje krčmar-je, šteri tak v dobrom živčte, bi vsi mogli tak velko črvo nositis. kak te gospod mžio. Ka se smejete? . . Istino oravim I KrČmžrje vi vsi dobro živete, večinoma samo celi deti dobroto pokdpate, potčm pa z dobrim vinom polejvate, da ne z tč Ti letošnjim kisilim, šteroga zdaj točite, nego »starim" od prejšnji lejt 1 . . Po ffižiom počivanji, pitam g. Barbariča, jeli je to isti-na, ka v ledavi niže mosta mislijo kopališče napravit! ? z ka-binetami i Hotel zozidati? itd. Poleti čt m o se is m '.a, znEjšo, tak v tom kopališči mo se jaz tudi malo hladio. * Eden večer, kak pri mojem dobrom prijateli v Gor. Radgoni Ta)dnyi-ovoj ktčmi sedim i pi-jčui njegovo dom& pripovano vino, štero je ne kisilo. I to l ino kak doj po guti vlejera, je prišla pijanost. Pijano je postalo to dobro mojega priiatela v svoji losini goricaj pripovano vino. Pijano je postalo od togs, ar mi je doli po gu;i šlo. * Ne smejte se ! . . Jaz Vinopivec Vince rad pijčm kisilo vino. -- takše kak je letos ! .. . . Ali žensko pa rajši mam sladko! * Eden veččr, kak sem z Tur-kove gostilne proti domi držo* se mi je ešče rano vidlo domo iti, i sem se maio stavo, pri g. Bžci — ka me pitate? ... se zn£ v iMurskoj Soboti. Kak tu sedim, sem čiioed-noga siihoga agenta pripovedovati, ka prej je alkohol velki be-teg na človeško telo gledoč. Ar ki z onoga pije, na nikoj pride i rano vu grob odide. I to moj prijateo, šteri od-mene ešče raj pije, je tudi po-trdo, ka je tak ! Erčen njemi : Naj krava pijč alkohol, jaz mo samo vino pio ! Či mo ravno tak dobre vole šo domo vsžki večdr, kak tij. * Leta 1932 so liidjč telko mesa pojeli, kak nigddr inda, i leta 1933 pa so telko vina spili, kak ešče ni edno leto. To je pa tak 1 da nžj znžte 1 - 1932 leta je velka sfihša bila i za volo te suhše, so liidjč mogli živino zaklati, žr so ne pripovali krmo za živino ; i leta 1933 pa je vsakši kmet, šteri vino pova, slobodno svoje domžnje vino po Grof i Živo je ednok, srednji lejt starosti človek, po imeni Kdrol, z svojov ženov Nežov, poleg grofa Friderika. Prevejša lejta so okoli grofovske zemlč siro-maški lfidjč živeli. Grof Friderik je meo dobro srce, nej je bio sigoren, zato so se ga liidjč nej bojali. pčt litri točo, liter po dva i trij dinari, tak si je vsaki člo-vik vsaki den več litrov vina privoščo. Ludje so tak, leta 1932 ga dosta mesd pojeli i leta 1933 so pa dosta vina spili, i leta 1934. pa do malo mesd jeli, ar je dosta krme zraslo. Pa do malo vina pili, žr je držgo i ešče kisilo, drago je pa z£to, ar ga je malo zraslo. Dobroga vina pa malo gde najti, i či že je, to pa je drago, to je ne za sirmdka 1 Jaz ne vča ka rao delo ? da je vino tak drago 1 kak mo pio ? penez nemam za to drSgo vino, i te, ešče coj božno ! Por-ge ne dobim, brez vina pa jaz Vinopivec Vince siemrem živeti. Lehko pa v£s šteri mi znš povedati, šteri je od mene bole čeden ? kak, kakšo formo bi jaz brez penez k vini prišo ? . . Tisti naj mi piše na redi-telstvo, Dobtoga Pajdaša v Gor. Radgono. Na videnje kleti. sirmak. Kžrol je bio grofa ndjbogši prijdtel. Meo je od grofa malo zemlč, poleg toga je pa bio ešče tržeč. Svojo blago je noso v hrbtnoj košari na senje. Či je gde bluzik bilo senje, Karol je gviišno tam bio. Lepoga dneva je stopao Kirol proti domi z praznov ko- šarov. Dobre vole je bi o, ar je napravo dober kseft, si je tfidi privoščo pžr literčkov. Zdaj ga je zmotilo v rnišlenji konjski kopit paketanje. Nazaj se zagled-dne i vidi, ka se na konji nesč za njim grcf Friderik. Ali si bio na senji ? — je pitao grof Kžrola. Bio sem. Je bilo dobro senje ? Ne sem ga koštao — je odgovoro Karol. Grof je dobro čiio norča-renje ali zžto je dale pito : Je bilo dosta liidi na senji? Karel čemerno odgovorij: Nej sem je čteo ! Grcf je zdaj čemeren bio že i je konja pogno proti Karoli. „Prokleti pes". Karol je nej čako, nego se je obrno doj z ceste v goščo, ka je grof z konjom nej mogo za njim. Na to se njemi pretio : No, čakaj vej va vutro že mela račun. Karola prejšnjo veseljč nad dobičkom, se je zdaj obrnolo na stržh. Kak pride domo, postavi košaro nakla. Neža njemi prinesla mleko i kruh za južino. Jesti njemi je nikaj nej šmekalo. Neža ga pita po senji, ali on nikaj ne gučij. Za Božo volo, mogoče so te spokradnoli ka si takši ? Mož vopotegne bankoš z penezi i je brez rejči v omar zaprfe. Ali si betežen ? Nato stopi v hižo grofovski inaš Fritz: Hej, Katol, čQješ, gospod grof so mi veleli, da moreš biti vutro dopoldne prlnji. V gr£d pa ne smeš ne pršdti, nej pri-pelati, nej prinesti i nej privleč-ti. Ne smeš nej oblečen, nej nSgi. Tudi nej bos i nej obuti. Ci to napraviš, so ti tvoji grehi odpuščeni. Kak bi jaz to napelo, si je premišlavo Karol. Naslednje je donok vozbrodo. Te s< zraisli, ka de pa te delo či grof nanje-ga nahujšti pse. Na to si zmisli, ka sebov vzemedorržčega zžvca. Drugo jutro Karol stSne i se naje žganikov, štere njemi je mogla žena fejst zabejiiti. Po zajtrki obliče sidri plašč svojga očo, šteri je bio velki brez rokavov. Na noge obuje punčole šterim doj zrezo podplate. Pod pazje dene vreče z zavcom i stopi proti štali. Neža njemi je mogla voprignati stžro kozo. Karol primle kozo z prostov ro -kov za rogoo, gor dene edno nogo na hrbet koze z driigov pa zraven staple proti grždi. Grof Friderik se je za čer-vo držo od smeha, gda je za-gledno svojga junaka. Kak Karol pride do grada kozo nazžj domo stira i vesžli ide vu grždi gori po stubaj, na grcfovi dve-raj močno skloncka. Što je — pita grcf i si od smeha briše skuze. Tisti šteri je nej notri — je bio odgovor. Grofa spopddnejo čemeri na stčže odprč dveri i pohujšti pse na njega. Ali Karol je že pripravleni bio i je hitro pusto z&vca. Zžvec doj bežij po stu« baj prek dvorišča v goščo, psi pa za njim. Grof si misli: Tč prcsnjdk je iš od vraga, že me je dvakrat namigo, pa ob trčtjim me nede mogo. NaprSvi se smilem pa pršvi Karoli: Ar je vse tak dobro rejšo na! ide doli v pivnico i počaka h tepca. Ksk bo on prišo, iehko košta vsakega lagva, Kdro! zadovolno skunsa, a vendar skorom ne vorje grofi. Zšio viiho dene na kliičovo luknjo pri zaprejti dveraj. Naedaok čiije grofa, ka pravi hlapci: Da prideta k slednjemi lagvi, ga začni biti š ga bij dokeč . . . Čuo je zadosta, Vonej v koti stoječo meklo primle i jo skrije pod plžšč. Zatem počžka htepca, Hlžpec pride i sta začnola koštevati po rčdi. Ka je bio dugi red, se je naš KSrol preči napojo. Či sta se bole bližala k zadnjemi lagvi je Kdroi vekšo korajžo dobo, ar je vino bogše bilo. Prišla sta do slednjega lagva. Zdaj Karol brane v čep, ki daleč odleti od lagva, vino pa začne iečth Kak to hlipec vidi, da sladko vino tečč je hitro potisno v luknjo prst. Ka;o! je samo to čako. Je zdaj zgrabo meklo i začne tak nesmileno klestiji htepca, k ccj je pa Ji kričo : Ka me biješ. Vej so gospod grcf dozvolili. Ne bij me. Grcf je stao gori pri dveraj i je čuo vdarce ino krič je mislo ka h'žpec diinče po rolovom hrbti, zato je veselo kričo doli v pivnico : To je dobro, Si ponjem. Za čas skričšj deli: No, zdaj je že zadosta. Kžrol ešče vrže hlžpci na hrbet ednoga, potem pa dene v kot meklo, doj slefe plašč, si dene na plčča pol okajenega prasčta, štero je tam visilo na steni. Prek po praseti vrže ptešč i stonjčče ide gori po stubaj proti grefi, šteri ga z smehom psjta : Ali žmetno neseš ? Grcf je mislo vendar vdarce. Bormič žmetno. Odgo/ori Karol, ar je prase nej rdvno Iehko biio. Pržvijo, da njemi je grof cejlo to hunevotanjo cdpflsto i ešče veččr je odišo na povoje-noga praseta večerjo. Herešna je bila ta večerja, gde so vsi gesti na grofa Friderika stroške jeli i pil*j. Notri pošlo: EDUARD OČEK, Križevci. Na velko i Manufahturna in modna trgovina Na ma!o! BBflTfl SIFTflK B HflHH Mursha Sobota, poleg bu. zlM Dobi se vsakovrstno, samo fino manufakturno blago po najnižišoj ceni. Na malo ! Na velko ! —■^M———i m nai ni mii ■—— Nezadovolna deca. Dobro ptavjjo tej stari, čedni ludje : Med božimi stariši ino vučiteimi je n-gdar ne mogoči biti zadovclen, ali dčnok večkrat naprej pride takša pri-povest, ka eden oča ležej šesle-ro decž vodsžij, kak šest dec ednoga očo. Bio je eden oča, šteri je svoje imanje, rame, gorice, ardt-jo ženilo i živino vse raztžlo med svojo deco, ar je meo vti* panje, kss do se deca zanjega tudi trudila v vsakej potrebčini. Po tistom je bio pri naj-sfarejšom sinovi do časa, te je etak pravo, da se že nevolo: OČa, preminočo noč se mi je eden sinček narcdo, gde zdaj vaš divan stoji, tam ta bi mi trbelo toga rnaloga zijbeo djati, ne bi oni volo meli k tomi mlajšomi brsti idti on ma bole prostorno mesto. Komaj edan mali čas te oča bio pri tam drflgom sinovi, te se ga je itidi fdško nevolo, njemi pržvi: Oča moj, oni radi majo trnok vroče, meni pa to ne lubi, ar me glava boli. Nebi se oni odselili k tosni mlajšomi brati k peki? Te oča se je zdaj k tomi tretjemi sinovi odselo. Se nej dugo, je tomi tudi na žmečo bio i se ga reši z eiim govorom: Oča, vidite tu primeni liistvo stalno hodi notri i vo, kak v kakšoj krčmi i tak vas stalno motijo v popoldanskom spanji, ne bi se oni odselili k sestri Katiki, ona bole mirovno mesto ma. Oča je zdaj zarazmo, kelko je vora vddrila. Dobro je, pri čerdj mo isko jas sfdiišče, ženske tak ;r žjo bogše srdce. Ali komaj je bio eden mali časek pri ioj najstarejšo j čeri žta i si jo dene v žepko C£r je zdaj prevido, ka ga je kmet doubo i mesto petdvaj-setih botov je zlat odneso. V ltibezni. Gižvo v rokaj naslonjeno, tak sta glčdala eden ovoga, kak bi se sto Isjt ne vidla. Obži v globokom mišlenji si glavo sem ta zibleta. V čelom teli gorččiva v smrtno j tihoti sedita, i z trpienjskoga živlenja vo idočo pot iščeta. Mišlenjuk v daljavi vandra, ka išče, ka premišlava je njihova sočna skrivnost. Da bi si obiečti mogla njihovo lahkomiselnost, kak znak živlenja teški križ njima vusta, oči, srce, duša drgeče od toga. TALANYI FRANC. Nervozni rano mirajo! Zdaj je izišla knjiga od vzrokov i od zdravljenja živčno betežnih, pravi evan-geiijum zdravja za vsakoga betežnika. Tou hasnovito knigo dobi vsakši čitatel našega kalendarija popuooma k šenki, če jo zahteva od Ernesta Pasternacka, Berlin CO, Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt. E. Več od toga zvejo naši čtitelje iz oglasa v našem kalendariji na drogom mesti. Inda svejta. Babica ka se čemerite? . . Spitšva komaj trij lejta stara deklmica 1 Vidiš moje dete ka ogen nešče goreti, žr so sirovo veje prinesli z loga. Deca so vu kiinji na zemli v ednom koti sedeli, i čakali veččrjo, štero je babica mislila kojati pri tom ognji, šteri je ni-kak ne ščeo goreti. Babica, babica; zoie komaj osenlet star pojeb, pripone davajte nam od indašnjega st&-roga dobrega svejta. Čakajte moja deca — od-govorij stara babica — naj se mi ogen dobro vužgč, da vam lejko večerjo zkfijam. Posliišajte! . . Negda že trnok dugo okolik pred 2000leta, so liidje v blžjženstvi živeli, v lejpoj obleki so hodili, šteri je bio tak tenki, kak na mleki mčzdra, i takšega kustoga kak zdaj vi nosite z lena setkanoga so ne poznali, ravnok tak z ten-koga ledra so tfidi šolje meli. I tam visiko gde zdaj sunce ide doli, so liidje od ftičov hitrej leteli, meli so mašinskoga ftiča tak velkoga kak edna hiša, s tem letečim mašinom so v pdr vfiraj tž zleteli kama se njim je vidlo, daleč reč — so ne poz naii - daljava je ne bila, nego samo blflžina Raketo so v zrak pustili i za v Ar v8r je že v Ameriki bila, ravnok tak so od Ičc na mesec leteli. Na vodi so se z parnimi ladjami vozili, ravnok tak pod vodov, z ednoga brega do drflgoga Jaz tudi man lždjo, se pohvali te včkši pojeb, pa ešče kak lejpo z skorja napravleno, či jo na mlako denem se nepo- grozij. Ti starejša deklina poišče edno skledo i malo olja v njo vlijč i vužge, to je bio njihov posvejt, pomali je svejto, ravnok tak, kak zdaj pri kžkšem svčtom kepi vidimo oljnati posvet. Posittšajt* dale: liidje so se vozili v hintovaj, šteri so brez konjov bežali tak hitro, da ji je niti viditi ne mogo. V veiki hi-šaj so staniivali, či so šteli toplo vodo so samo pipo oškrnoli, i žč je tekla žnjč topla voda, či so pa šteli meti mrzlo tak so na driigi kržj poškrnoli, i je tekla mrzla voda, či so šteli posvejt meti so potisnoii edno gombo i je cela hiša svetla postanola, vsi Ižmpaške so goreli. Svetloba, voda i brez drv ogen, pri šterom so kSjali deca so roke fkflper vdarili i se tak čiidOvali . . . jeli je vse to mogoče so pitali en ovoga. Odprli so edno malo poli-terano kišto i so že čiili muži-ko. Od ednoga konca svejta do drugoga konca so si zgučavali gor so najšli elektriko, štero dnes den zopston iščejo i je nemiejo najti. Knige so pisali . . Da bi samo od te knig nekaj zdaj mi meli, tak bi se lejko včili žnjij. Potčm je enkrat nastanola velka, velka kaštiga, zemla se je zsč-nola gibati, trosila se je tak, ka se je vse porušilo ka je na zemli bilo i se je oničilo. Negda pred pkr sto Jejtaj so po tom velkoj ruševini najšli rtaštampane novi-ne i različne knjige, v različni jezikaj pisane, takrat so lOdje različne jezike gučali tak, ka je eden nžrod drGgoga ne razmo, aH ti narodje so visiko kuituro meli, civilizacija je tak visiko stopnjo mela, da vdetičlnje liid- stvo — mogoče samo za več tisoč let to dosčgne. Kak dugo je držo ti lejpi cajt ? — pita te vekši pojeb. Navoke bi to ostanolo tak, ali v velkoj bJajženstvi i v dobroti živeči liidjč so se zk&raH. Leta 1960 so gor najšli edno kišto, z štere — na edno gombo pritiskanje — je z kište vo sko-čo v mišJenji stvorjeni fantom. Na priliko Či se je eden dečko zmislo, ka bi rad sneho meo, velko debelo, tenko, rodlc dr< v-no ali kusto, kak je pač ščeo meti tžkša je z kište vo skočila... Tej fantomi so znali sem t£ hoditi i gučati, ali to je držalo samo par v6r z pomočjov v kišti napravleno zkonštruiranjem na gombo z ednim pritiskanjem, je nazšj v kišto premino, da na z novič želenje se pa prikžže. Od te velke najdbe, so se ludjfc narejci ženili, za pšr sto lejt pa sploj več ne, preminolo je rod-jenje. Či se eden dečko šteroj deklini približžvao, tak se deklina vosmejdla z njega. — No, idte od mene, ka šččte z menov?... se znamkar nemo z vami brigala i vremen na v&s zaprdvlala, gda si z kište lehko takšega mlado -ženca spravim, kakšega si v-mišlenji zaberčn . . . Svet je pomali vomrou. Po tem so že samo trnok-trnok stžri Jtidjd živeli na svejti, šteri so se v vsškom vremeni i poželenji z kište spravlenim, mlž-dimi fantami ženili . . . Ednok so pa vSzbrodili takše vr&stvo, štero je liidern živienje prduk-šavalo. Ludje kak so bole stžri gračuvali i so duže i duže živeli so tiidi bole hudobni gračuvali. Ta ndjdba je najbole zakunjena bila. Po toj iznajdbi je vsakše blajženstvo preminolo. Lfidjč kak so bole stareši gračiivali tak so se tudi bole kregali, s vaju vali i edenovoga mrzili. To svajfivanje, trplenje i nevolo, je višiša na-turska obJast, ne megla več trpeti, i je na tč prekunjeni svejt z nebe i z«ezd žarčče nebeško kamenje pustila, štero je na zemli vse živeče stvorjenje zažgalo. Na zemlii je ostalo samo eden mdli falat med velkim morjem suhe zemle, i na toj zemli živeči narod, štere je višiša naturska oblast ne kaštigala. Tej liidjč so po mali i po dugom vremeni znovič zemlo z človeškim narodom razširili i preplodili. Vse so znovič mogli začnoti, ogen so s kresanjem kabienj delali. Oblačili so se z divjačine z kožov, s šterirni so se prvle boriti mogli, da so si kožo pridobili za svoje nago telo 1 . . Po dugom vremeni so gor najšli len, i konop-le, z šteroga so začnoli predi-vo delati, presti, tkati i do tak daleč so prišli, ka so zmožni, to obleko napraviti, štero vsi zdaj nosimo . . . Potisno je edno gombo i se je posvejt vužgo! . . Oškrno je edno pipo i žnjč je tekla topla voda, na drfigi kr&j je oškrno i je tekia mrzla voda ... v zraki so leteli . . . kola so brez konjov bežale z najvčkšov hit-rostjov . . . odpro je škatulo i je gučala, pa igralo z nje od svejta ednoga krdja do diflgoga kržja je lejko gučo 1 . . No to je ne mogoče, da bi to istina bila I To je ne mogoče 1 . . erče ta vekša deklina i ogen drega-jočo babico z žaluvaječim pogledom gl&da - to je fžž. Kak bi, da svejta Ifidje v blajženstvi i v dobroti mogli živeti I . . To je ne mogoče I Gda so stvare gučale. Za smejati je, či človik po-sluhša jagre, keiko te znžjo pripovedovati od svojih jdgerskih dogodkov. Z kakšov fantaziov se hvalijo z svojimi jagerskimi dogodki. Kelko bi več vredno bilo, či bi stvarč znale gučati i bi nam one povedale, kelko j&l-nosti morejo meti i str&ha pred človečimi piikšami, da se jih lehko ognejo. Pred več deset tisoč lejt so živeli v Indiji st&ri brahmanski liidje, šteri so razmeli stv&ri guč i tej so gor zamerkali, ka so si stvare gučale. Odspodi moja napisana pripovejst je tudi od ed-noga staroga brahrzana, šteroje eden kronikžš gori zamerkao. Edno jOtro pri Ganges vode bregi, na ednoj drevi je sedela edna vrana, štera je ednoga človeka vidla, šteri je riž troso na zemlo, po tem eden velki nec prčstro. Za malo je priletelo eden velki šereg golobov, šteri so se ednžko na potrošeni riž doli sedli. Stojte I — kriči vrana — v skopec pridete . . . Ali žč je kesno bilo. Go-lobje so ne čflli tč vrane opomin. Veselo so jeli, kak so zač-noli leteti so se vsi zapleli v nec. Zgržbleni so bili. Vrana njim kričij — vsi naednok se zdignite, te de nec tfidi z vami leto. Tak se tudi zgodilo. Gda so že visiko v zraki bili je golobov voj z necom letčče k svojemi prijatelj vodo, podgano-vomi krali. Podganov kral je svojo rezidenco meo pod ednim samim stojččem hrastom. Prijatel, — prosi golob — razgrizi te nec, šteri nas zgrdble-ne držij! Podgan se ne dala dvakrat prositi i že je necove niti z svojimi pičastemi zobdmi razgrizla. Golobje so se njej trnok lepo zahvalili, slobod vzeli i so dale odleteli. Ali vrana, štera je to prij&telsko dobro dele vidla, se ne mogla zadosta zahvaliti podgani i njej je ponGdila pri-jatelstvo. Zahvžlim, — odgovorij podgan — med nama je nemogoče prijatelstvo. Nesmiš pozž-biti, da si ti jžger, jaz pa divjačina, štero ti loviš. Odgovorij vrana: Obadvš. sva z dobre familije i ednSko pepelndtno farbo mšva, miiva fkflper pasava. Podgan i vrana sta prija-tela postanola. Za p&r dni sledi vrana prSvi oodgani : V etom kržji je jako malo hrane za mene. Od gladi prejden. Ti si tudi ne v nžibougšoj koži. Hodiva odtec globše v loug. . . Tam jeste edna velka mlaka i pri toj mlaki žč mam ednoga prijdtela ježa ino okolik mlake je dosta vsefele jesti, tak za tčbe, kak za mene. Jež njiva z nžjvžkžim pri-jatelsvom pozdravo, kak sta k njemi prišla, i tu so vmirovčini živeli vsi trije. Eden den od ednoga ja-gra prigdnjena mlžda srna biži proti njim. Na to so se tudi oni pristrašili i so se sposkrili. Jež se pofčgno v eden grm. Podgan v edno sprehnjeno bukev i vrana bukvi v gosto veje. Srna pri vodi postane i po dugom bezanji si v mlaki z friškov vodov potiša svojo žejo! . . . Ostani prinas, erčč vrana trUdnoj srni. Trna je prijela prijdtelsko ponujanje i je ostala pri toj mžloj družbi. Ednok so vsi štirje odišli v5 ste goste šume se špance-rat i kak se zmenjajo na ednoj čistini na edenkrdt pred njimi stoji eden jager, srna, vrana i podgan so se v ednom megne-nji sposkrili, ali ježi On je ne mogo tak hitro odbežati i njega je jager zgrabo i ga v eden robec zvezao, pa ga z sebov vzeo. Jager pazlivo ide dale naprej proti mlaki. Kak je že tak da!eč cdišao, ka ga več ne bilo viditi, so naši trije prijatelje vkiiper prišli i se tandčivali, kak bi mogli svojega prijdtela ježa odsloboditi? . ... Jaz mam edno mišlenje: — pravi podgan. — Ti srna se pašči da prvle prideš k miaki, kak jager i tam si leži doli, tak da bi mrtva bila. Ti prijatelica vrana pa si sedi gor na ležečo srno, i gda de se jager približajo, jo kliikaj, tak da bi z mrtve srne jela. Vse drOgo te U vidli! ... Kak je jager do mlake pri-šao, je žč tam najšo ležččo srno i na srni kliikajočo vrano. No vidiš 1 ... si zguči jager. — Moja včeranja srna . . . Kak mi je lepo dnes vroke prišla. Ti vrana heš, heš, zdaj mo jaz prišo — i v robec zrezano-ga ježa i pukšo na eden pen dene i se prebližšva proti srni z odprejtim nožom, da žnjedoli vzeme kozo. V tom megnenjl-vrana visiko zletij i srna tak bistro gori skočila, kak da bi jo z pukše strelili i se je v gcustoj, šumi zgiibijla pred očmi pre-strašenoga jagra. V tom vremeni pa podgan pregrzč robček, v šterom je jež. prijiUel zvčzanl bio i se skrije v eden gosti grm, podgan pa robček odnesčl . . . Jager išče i gleda i gičda, pa išče, nikak je ne mogo raz-meti, koma je prejšao v robci zvčzani jež z robcom vrčd? . .. Sreča, ka je stdri brahman razmo stvdrč guč, dr ovak bi eto malo zgodbo nigdar ne zve-dli . . . gvfišno ka bi jo jager nigdar nikomi nebi povtdo! Zaliibleniva. V kmičnoj noči gor visiko, Te svetle svezde svetijo. Puti mesec gleda nemilo, Kak rad ma dečko deklino. Oba vroče tik, tak srce, Njeva večer fkiiper vleče. I po dnčvnem hrepenenji, Prosi interes v liibezni. Taldnyi Franc. Kak lehko vgoniš Esi posluhšajte ! To računanje je trnok lehko. Pazite dobro, s tern compranjem vsakega v čiidlivanje spravite. Povejte: Napiši na eden papčr svojo starost tak, da jaz nemo vido tč številke. Podvoji jo. Preštej 4 coj. Pomnoži številko, štero si zdaj dobo s 5. Preštej 12. starost drugi ltidi? Dobteno številko pomnoži z deset. Zdaj mi povej številko, štero si dobo. I kak vam povej to zadnje število, morete na pamet vkraj zračuoati, tudi lehko na papčri, ali tak, ka vaš račun on nede vido, 320 Prvi dve številki doblenega računa Vam povejo starost ono-ga, šteroga ste računali. Humor pri biroviji. Obtoženci se zagovarjajo na vsefele formo. Či človek po-sluhša to zagovarjanje, se more smehjdti, na priliko : Pred desetimi leti je moj oča ešče živo i on bi Vam znao nekaj več od moje ml&dosti povedati, gospod birov, či Vas to zanima 1 — pržvi eden obtoženi. Jaz sam ne včm nika driigo, kak to, ka sem šolo vozhodo, po tom so me dali za inaša k ednomi šlosari. Moj mešter je trnok lagoji bio i birovija me je dvakrat gor mentiivala, tistikr&t sem pa ne kradno, nego sem vsigdžr vse plžčo. Či se dobro spominam, sem samo vkršdjeno blago odšvo, kradno pa ne sam. * Eden drflgi pržvi: Kak sem sploj mali bio so mi roditelje mrli i mene je gor zranila moja tetica jako pošteno. Zdaj pa stojim pred vami gospod birov kak tovaj ? Tak mislim, to sami ne včrjete 1 Nika ne tajim g. birov — pravi eden obtoženi. - Jaz pravim s&mo istino. Pripoznam ka sem že trikrat bio kaštigani i da sem se ne vsigdar pošteno oponžšao. Ali zdaj sem ne kriv, to kradje-nje nemrem pripoznati. Vse drugo pa lehko pripoznam. * Gospod birov, neščem po-nžvlati z rečjov tč grde rečij, štero mi je moja sositka pravla. Prosim, dajte mi kalabeis i papir, da ne postdnem rdeča! * No naj bo. Pa mo to delo zdaj enkrat pripozno. Ali to samo zato, ka bi se targal&š nebi dugo vlekao. Drž&vnoga pravnika (iigyčsz) šteri tak dosta proti meni gučij, morem odkloniti. Zavolo edno-ga tucata štrumfel i za edno sra-kico se nemo dao za tovaja priglasiti? Ne spominajte me na preteklost gospod birov. Ovak me sploh ne bodete gor mentuvalf. Derite akte vkraj i povejte: Kaj je bilo, je bilo. Te obtoženi de se pobokšao i de se v bodoče cgibao temlice! . . . * Pred 25 leti mi je moja mati prdvial — stčbe to vsi bode. Tistikržt sem to ne vorvso. Dnes pon&via to gospod birov. Na to se morem zagovarjati. Moja miseo je proti gospodiči-ni Irrai jžko dobra bila. K^k sem vido v njčnoj torb ci peneze, sem si mislo: To je gvfišen penez, je nžjbokše či si ga zdaj vze-mem, kak bi pa tak dugo čakao na njega, dokeč se žnjov nemo oženo. Srna i jež. Sledečo pripovejst dam tistim iGdem v navučnost, ki namesto toga, da bi se lepo z roerorn poglihali z vsakšim r.žj-menšira delom bežijo na sodni-jo se tožit. Nevdm že gda i gde, samo telko pomlim ka se je zgodilo to poleg ednoga brega, pod šterim je eden mali potok mčr-'no tegeo. Tam poleg toga potoka je ednok eden jež tužno mašerao proti svojemi grmi, gde je meo z listja naprdvleno toplo hižico^ Žalosten je bio, ar je žč par dni ne nika jo i zdaj ne znao ka nžj dela. Celi svoj hatšr je gor vdaro ali ni edne-ga zgrizka ali končih&r edno malo miš ne zgrabo s kem bi si te velki glžd potihšao. Kak tam se pa tž glčda, zavšra, ka edna mšla srna ravno proti njemi bežij na potok vodo pit. Kak do njega pride, pravi te jež toj srni: Bog daj kuma, kak kaj stojijo bajusi ? Srnica ga z čiidnim pogledom gleda i erče: Ti uevoien stvor, kak pa viipaš ti meni to praviti ? Zakoj ne, sem takži dečko vsigdar kak ti. No či si tškši dečko, te pa hodi ka va bejžala z enoga bregž do etoga potoka, i šteri de prvi, tistoga de te zgflbleni do smrti mogo služiti. Tak sta včinola. Srna se je zbrcnola i tak je letela doj po bregi, kak da bi njej štoj oči vzeo. Se zna, pri potoki se je ne mogla zastaviti, prek se pre-kobicnola ino mrtva postala na mesti. — Jež se je pa vkup po-tegno i tak se doli kobacao. Kak je zagledno srno mrtvo, se je eden čas šajndlivao nad njov te pa zvesčlim gl&som skriči: No to de mi dojšlo cejlo zimo. Kak tam veselo jej, se priklati ta edna lisica. ^ Za božo volo pajdaš daj mi malo jesti, ar sem tak lačna ka včasi omedlem. No hodi pa jej, — jo jež ponudij. Kak sta se najela je lisica k moči prišla i je več ne štela od tistec oditi. To se je ježi ne vidlo. Na slednje sta te li tak napravila ka si rcz<£1ata to srno Lis;ca začne talati. Samo ka na mesto dvž t&la je na tri tšlala. Jež jo čOdfivajcč pita, ka zakcj t£la na tri tžle da sta samo dv&? Erčč, gfedaj pajdaš. To prvo je moje, to drugo menč slijši, to trdtje meni ide. Ka pa te meni ide, pita jež. Ti to ne razmiš. Dobro poslušaj: to prvo je moje, to drugo mene slijši, to trčtje pa meni ide. Hej to je norjenjfc, ti ščeš vse sama meti. Jaz to nepiistim, ar je to meso mojega težkoga bežsnja zaslužek. Ržjši hodiva na birovijo. Tam se žč pravica skžže. Resam, tak sta napravila. Ali dokeč sta njiva na biroviji hodila je prišeo t£ eden vuk i je vse pojo. * Mislim, ka to vsaki razmi. Ar nigdar ne tisti, ki se tožijo, nego vsigddr te trčtji dene has-ke v žepko. NL. Na opak. Kak više vo nametavajo davek, tak menje notri vzemejo. Kak menje notri vzemejo, tak više vo nametavajo porcijo! . . . Najfalejše popravlanje Orešmalfoiov)^^^ gospodarskih mašinov, tiidi motorov, bi- l|# I I If^Mllf ciklinov. Se priporočam z poštuvanjom: •Hblll bUl/VIIV strojni ključavničar v MURSKI SOBOTI (prek od občinske hiže.) ZnSfilEiljE Slabosti ' .neza(^ostnoj Cirkulaciji krvi, či se pokažejo pri člove- H či so oslabili živci i mišice, preveč se zahvali ribanje z Fellerovim Elsafluidom. Pri reomatični betegaj, razhlajenja, za masiranje, pri trganji vu sklepaj, bolečina križa, lica, tak i na čelom tejli je dobro, čf se stalno drži pri hiši. Gda je človek duševno i telovno truden, te edno par kaplic dišečega Elsafluida okrepiije i hladi. Niica se več prejk 36 lejt kak najbougše domače hišno vrastvo Dobi se v apotekaj i baotaj po 6-— Din, 9'— Din i 26-— Din. Po pošti najmenje 1 pak (9 poskiisni, ali 6 dvojni ali dva velkiva Specialna glaža) 58'— Din, dva takšiva paka za 102- Din pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 838. (Savska banovina). Gizdava kokouš i. Ednouk, že sam nevem gda, je bila edna lejpa bejla giara. Carnopiknjaste perouti je mejla j na glavi, kak casar korono, eden lejpi erdeči grebčn. Što jo je samo vido vsakši se je čodii-vao nad nj&nov lepotoy i ver-tinja mlinarca njej je vsigdar samo čisto zapršno pšenico polagala, za štero je vsakši den edno lejpo kusto jajce najšla na sedeli. Samo ka ta mila gjarica je nikak nej bila blajžena, dr dosta stvari je tak kak te človek, komi ešče sam Gospodni Boug nemre povouli nagoditi. Ta rr-žla gjara se je tiidi nej za-dovolila ztčm, ka je lejpo čarno-piknjasto pdrje mejla, praj ka druge tiidi majo takše, ena sije nika načišega želejla : zlato pčrje p& grebžn i na vsakši den edno zlato jajce. Ta želja njej je nej dala mžra nouč i d£n i se je za jako nesrečno občfitila Eden veččr, ravno od toga premišJavavša je brez sna se-dejla na sedeli, nikak je nej mogla zaspati, ar je nezadovol-na bila z šoršom svojim. Naednok se samo nikše čudno mtivlenje i cvička začfije okouli njd; stou pastou bliskajoče iskre letijo skouz dver v kurnjek. Krejsance so bile i za njimi je čfiden sprevod šou. Velki rogldči so z bejlov svilov vo-nakJdno orejhovo loščino pelali. Kre pržive i lejve strani sta se dvej kobilici nesle kak stražnic-ke, vsakšo megnjenje gotove sdblo vOpotegnoti i obraniti te sprevod či bi je što zbantfivati šteo. Vsakša kobilica je vu prednji nogšj od toga čfidnoga ko-<2uja doliviseči šlar držala. Vu i ta zlata grofica. tom žamatnom kočfiji je eden puklavi starec sedo, tak mili kak moj mžli prst na nougi; z vel-kim červom i vozmerno veikov glavouv. Mostšče je tak duge meo, ka so njemi prejk vuh sčg-nole, sakili pa do koulin. Oči so se njemi blisketale kak mački v noči, nous je pa tak repečega meo kak zrejli prpeo. — H>, hi. hi 1 — se zasmeji te mali, medkčtn se je sploj do gjare dao odpelati, — „tou je ta mila nezadovolna gjara?! Ti si prouti tvojem i Stvoriteli rnor-jfivala i sama ščeš odlručiti kak bi te stvoriti mogo 1 Dobro je, naj ti bou po vouii tvojojl Po etomtoga boš zlito perje mejla i zlato jajce znesči vsskši den, samo ti naj žao nede 1 Hi, hi, hi, ti lepa zlata gjarica! Po eti rečaj jo je vdaro z ednov pocompranov šibov i vu drugom megnjenji je premino, tak da bi ga niti nej bilou. Z šumlejnjom i z muvlenjom so ga odpelaJi ti rogldči i vu kfirnjeki je p& tišina postdnola. Ali na te vdarec z tcu šibov je tak bolelo njč cejlo tejlo, kak da bi jo z žerjžvimi klejščami nikšk šči-pao, ali gda je napametvzčla, ka se njej pčrj? začne svejtiti, je vse bolečine pozšbila od radosti: — Za lepoto se more tiidi kaj zatrpeti, — se je treuštala i vu drflgoj vori je že niti nej mislila na tou, kakšo bolečino njej je spravila ta pccomprana šiba, samo ka je dosegnola tou, ka je tak preveč želejla. II. Na drfigo Gtro so pa kJfini vsem ovim kuram povisnjeni ostcUi od čfide. — Nč, ne, glete, zlata gja-ra I — so kričali od vsike strani, — edna istinska zlita gjara ! — Ali kama je preminoula naša bejla? — pita te pisani kokout, — tak se vidi ka je po-begnola i eta tiihinska se šče k nam pritiskavati ? — Z tem Čemerno poglejQje toga nepozva-noga gousta. či bi se li malo poštenej obnišala med njimi. Ali gizdost jo je oslejpila ; na gizdivo si je trousila svoje zlito perje. — Jas sem ta bejla gjara, samo ka sem se zdaj v zlato perje oblejkla i vis trnok prosim, ne hodte bliizi k meni, ka me ne zamažete ; pa ranč niti nemam voule se z takšimi prostimi stvorjenji pajdašiti. — Ej, gledajte toga gizda-voga norca 1 — se čemeri ta najstarejša kokvača, te najstarejši mestančar toga dvora. — Tč gizdivi stvour tak misli, ka je ona ničiša od nas, ali či jo po-skubčjo de rivno takša kak mi ovi. Hodte pajdaši njijmo jo na samo. — 1 pčvčajouč i z kodi-kanjem so se potčgnoli vu dragi kout toga dvorišča. No, tou se je d8nok nej vse tak zgodilo kak je ona mislila. Tak si je mislila, ka de se vsakši čfidGvao nad njouv, i ovo; špotirijo se žnjfe, se norca delajo i zadnje na samoga ostivijo. — Samo potrplejnje I — se je trduštala — naj pride vertinja, ona se pa pouči od radosti. Hitro biži na sedalo i za edno malo je z ednim zlatim jajcom več belic bilou nagnejz-di; potčm je z cejlov močjouv naglišala to radost vertinji svo-joj, ki se r£vno približavala z milov štiri lejta starov hčerjov Juliškov. — Ta bejla gjara naj zove zdaj, — privi ta mlada žena k hčeri svojoj. — Pipipipipi — pi — zovč mala Juliška veselo iz fčrtoka pšenico tori po dvorišči. Ali kak se je prestrahšila, gda je namesto te bejle gjare nikši zliti ftič bejžao prouti njej. Pčrje se njej je tak bleščijlo na sunci, ka je ta mala nej mogla na njou gledati. — Za Božo volo, ka je tou — kriči prestrahšeno ta mlinar-ca, — ka išče tou stvorjenjč v mojem dvorišči ? I kam je ta bejla ? Što je zacompro to bejlo gjaro ? Veselo je bejžala ti zlita gjara, kak je prvle šegoe mejla, k vertinji i jo ziča klGkati, ka bi z rouk jejla to pšenico, kak do etimao. Ali vertinja jo je zploudila. — Neboš šla, ti grda stvdrl kak vfipaš ti esi ? — Oh, sirota gjara. Vertinja jo je nej štela spoznati vu tom zlatom perji; Juliška je pa vedno kričala: — Sploudi mama tou grdo stvar. Jas samo tisto lejpo bejlo gjaro mam rada, to grdo, to zlato nej. — Na tou larmo so v6-pribejžali; lapica i dva inaša. Vsakši je tak mislo, ka je nikak zacompro to bejlo gjaro i vo jo trbej z dvorišča splouditi. Z tužnim kodakanjem se je eden čas branila, ali vse zaman. Naprej so prišle železne rasoje i mekla, dugo so jo ploudili do-keč jo je eden zgrabo i jo je prejk vrgo toga visikoga plouta na cesto. Tam je ležila v šanci, strgana, od glive do pčte blatna, samo tfi i tam se njej je malo vidlo, ka zlito pžrje mi. Z grebena se njej je krv cidijla. Doj začešnjeni njej je viso na čelo. Tou je bila prva kaštiga njene mirnosti i gfzdosti. III. Prouti večeri se je tiod-vlejkla do mlinske stejne i je niglo začala poberati to zrnje, ka so ove kokouši tam njile. Komaj ka si je začnola te velki glad odtivlati, od vsike strani se je glasno kodikanje i koduc-kanje zbadilo; zlata gjara, giz-dava gjara, marni stveur I Sramotno se je štela vkraj potčgnoti. samo ka jo je te pi te košavi pes, Sultin popadno. Tak kase je z strganimi perouti, na pou mrtva komaj oslobodila od njega. Tam je ležila vu prihi i smčtji, mrzlo njej je bilou i lačna je bila. Te je zičala žalflvatl svojo gizdost i se je britko joukala . . . Kak je rolinarca vu gnejzdo poglednola, se je zbojila, gda je to zlito jajce zaglčdnola. V začčtki, kak kikše zacomprano dčlo, je štčla to jajce od tela vdariti, ali sledi si je nači zmi-slila i ta je dila ednoj koudiž-kinji, ki se je rivno za dir molila. Tu mate edno zlato jajce, — privi ta mlinarca — skdjajte si je, ali delajte žnjim, ka se vam vidi. Ona se je pa jiko veselila tomi bogatomi dari i je hitro odišla od tistec . . . IV. Gda je že trda krnica po-stinola, se je ta gjara gorza-vlejkla i se je odloučila, ka de pri milo j Juliški probala sreCo. Vejm jo je to dejte tak rado melo, pa se vendar smilOje nad njouv i neda, ka bi tak sramotno mogla vesnoti. Gor je zletejla na to zpolojne odpejto okno, gde je ta mila deklica spila. — Pipp, pipp 1 — pevčij pomali i ziča kliikati po glažoj-ni. Juliška se je včasi zbudijla. — Gjarica moja, ti si ? — jo pita, se radfivajoč. — Jaz sem, lepo te prosim pusti me notri 1 Ta mila deklica je razmila guč te živine, ar je dobroga srca bijla, je okno goriodprla. Hitro njej je v krilo zletela ta gjara i njej je od začetka do konca vse povejdala, ka se je z njouv zgoudilo, kakši šorš jo je dosegno. Preveč je nezado-volna bijla z šoršom svojim, morjuvala je prouti Bougi, lepša je štela biti od ovi i kak je do-bijia to zlito perje. — Tou je bila moja nesreča — se touži joučič — nej sem mejla od toga mao ni ednoga blijženoga megnjenja po-vsud me je pajdišov moji špot sprevajao. Oh Si bi pa takša mogla nazij postanoti kakša sem bila, nigdir nebi več morjfivaia. — Jaz bom Boga prosila! On ti lejko pomore. Potrouštana je odišla od njč ta gjara i je obečala, ka jo na dčn pa goripoišče. Juliška se je pa vrejlo molila k Bougi i je sladko zaspila. Ta mila gjara se je pa vu dnčvi nej vfipala pokazati, šr se je bojila, ka do se pili norca delali žnj<5 i jo spoutali. Ka njej je že zdaj valilo, ka je p i tam bilou pod njouv to zlito jajce? Naednouk samo lejpo ftičko pesem čfije obri sebe z ednoga drejva. Mila gjara, mila gjara! Či bi zadovolna bila, Kak te je dober Boug stvouro, Nej bi mejla zdaj nevolol Zadovolna nej si bijla, Zl£to pčrje si želejla. Špot, sramota i joukanje, Je zdaj loun gizdosti tvoje. — No, tou sploj na mžne paše, — si je mislila vu sebi. Naprej se potčgne z grma i etak pr&vi tomi malomi ftičeki: — či nad menom zmoreš pomočti, povej mi ka naj činim? — Zaistino si požaluvala, ka si nezadovolna bila? — Oh ja, z čistoga stcž oblfibim, ka se nigdar več nebom toužilal — Dobro je, tč hodi zme-nom! — Naprej ide te ftiček, za njim se pa klžti ta gjara do-keč sta prišla vu ednom velkom lougi do edne blatne, čarne mia -kč. — Skoupaj se i se trikrat pogrouzi pod vodou, — veli njej te ftiček. Ta gjara ga je bouga-la. Preveč mrzla je bila ta voda. ali zato je brezi rejči včinila, ka njej je te ftiček zapovedo. Po prvom pogroženjej je Čista gou-la prišla nazžj gor; zldto perje je vse zgubila, samo se njej je bejla, goula kouža vidla. Ob drugim, kak se je pogrozila, njej so vse rane nazžj zacelile, štere je dobila. Na tretlo pout je na-zžj dobila to prvejše lepo belo pčrje. — Idi zdaj že domou, — pravi njej te ftiček - i boj zadovolna z šoršom, šteroga ti je Boug vt£lao! Za edno voro je že veselo poberala to zrnje z ovimi vrčd doma v dvorišči. Ta mlinarca se je pa jško veselila, ka je ta zgiiblena gjara nazžj prišla. Ona je nika nej zndla, ka se je ztov gjarov zgoudilo i kak njej je ta mala Juliška pripovidžvala, jo kainola i sraejččič je pravla: — Bejži, bejži, zagvfišno se ti je tou senjalo. Kak bi mogla edna gjara tak čedno gučati? Pomali je vse tihoča po-stdnola, nišče je nej več od toga gučao. Ta bejla gjara je pa na zlšto pčrje i na gizdost niti nej mislila, žr se ga je bojala. Dobro je bilou zdaj bejlo tudi. V. Ta koudiškinja pa, šteroj je ta mlinarca to zlžto jajce dS-la, je na drugi den pd tam hodila i na velko čfidiivanje je vu šanci edno drfigo zlato jajce najšla. — Ejha, tou je pa pi sreča! — si je prdvla vu sebi. — Tou pa včasi odnesčm v palačo toj zlštoj grofojci, ona mi zagvfišno dojkupi i lejpe pejneze dobim za njega. Ta zlata grofojca je pa zato bila znamenita, ka od njč bole gizdavoga stvorjenja je nej bilou na svejti, ka je z sirmdkom nigdžr nej v guč stanola. Stene njčne palače so se od zlita leščijle, vu hišaj je vse pohištvo z zlata bilou, z zl&tov žlicov i z vilicami je jejla, ali držina njčna je edno lejpo rejč od nje nigd&r nej čfila. Hintouv i konji njeni so z zlžtom tak bili oklani, ka so komoj Iddali nositi i ona s&ma je tudi samo z zlžte niti zetkžni gvant nosila. Za toga volo so jo za zlato gro-fojco zvali i se žnje špotarili. K toj je prišla zdaj tš koudiškinja i njej je na kuplenjč poniidijla to zižto jajce. Ta služkinja, ki je to grofojco obravnavala, je to dobro priliko hitro voponficala i je rada plačala ti dvej petki za to zlato jajce, ka je ta koudiškinja prosila. Ta se pa od radosti vu prgiščo smejala. Ta grofojca si je včasi to jajce zkdjati d&la. Zdaj se že lehko hv&li ztem, ka je takši za-jfitrik mejla, kakšega je ešče nig- dar nišče ne} meo, niti casar nej. Samo ka njene gizdosti mera se je tfidi napunila. Komaj ka je to loščino ztrla i je to na mčko skSjano jajce piti z&čala, se vel-ka čiida zgodijla žnjouv. Te zl&ti šoulini so njej z noug dojspadnoli i nojčti so se njej na škromble obrnoli; z du-goga šlara njej je rep grato; z lejpoga svilnatnoga gvanta bejlo perje, erdčča houba na glivi se je na grebčn obrnola, z nousa je pa klun postano. Sreča, kaje gledala nej biiou pred njouv, ovak bi včasi vidla, ka se je žnjouv zgoudilo. Tou je občutila, ka se je žnjouv nika nšjnž-čišega zgoudilo i je štela žnjou-ro od zvonca potegnoti, ali ni-kak je nej mogla. Vcaganja krič je bio znamejnje njč prestraše-nja, ali tč glas je nej bio člo-veči, nego čisto se je čulo: kotkotkotkodšk I Služkinja i vsa držina so se tak zosagali, kaso brezi duiebejžali njej na pomouč, mislivši ka se je v pameti zmej-ia!a. Ali namesto te grofojce so edno staro, debelo kokouš najšli, sčmtž skakajočo vu hiši, nad šterov se je vidlo, ka njim nika povedati ščč, ali nemre. — Dober Boug, ne ostavi me ! Eta kokouš je naša grofoj-ca, — kriči z blejdim obršzom edna od ti hlapic, ali drGgoga odgovora je nej dobila, kak: kotkotkotkodak. Brezi gldve je bejžala vo z te palače i zanjouv cejla držina, ar za cejloga svejta bi več nej ostali na t&kšem za-kunjenom mesti: Tou je istina, ka je ta grofojca niti nej bijla vrejdna, ka bi se štoj milfivo nad njouv. Sploj na samoga ost&vlena je ostala vu palači, ali te gl&s toga čfidnoga dogoudka se je hitro razšOrjavao i dosta lustva se je črejdilo pred palačov. Za ednomalo je prišla sodnija i je vse pod zdpor djila. Včasi so njej doktora zezvali, ki je vsa vrastva i mazala zprobo či bi kaj valžlo, ali edno je nej pomagalo, nadale je kokouš ostš-nola. Tou je bila kaštiga za njč-no velko gizdost. Cejli dčn je vu hiši bijla i je to njej tavrže-no pšenico gorikltikala, ali je pa z mlejka pijla, štero so njej ddli. Pred radovejdnim Iflstvom se je pa nej viipala pokazati. Samo narejci se je vOpelala na pokri-tom kočtiji, štero njej je doktor tan&čivo. Poiskali so to staro koudiškinjo, od štere je to jajce kupleno bilou, aH ona je tudi nej znšla kaj bližjega povedati. — Poznam vu velkom lou-gi edno st&ro babo, — njej je prišlo na zddnje na pamet, — tou bom pitala, lejko bi ona zn£la kaj pomočti. Te doktor jo je sprevodo vu te loug i za edno malo sta k ednoj stdroj podrejtoj kuči prišla. Na sten£j je brdainje, na strehi pa major i trava r&sla. Kak odzvftna, tak i odznoutraje tudi nej bougše vdvidla. Ta baba je na ednom stouci pri pčči sedejla i z edni knig nikaj štejla. Vendar je že obri stou lejt stara mogla bidti, tak piiklava je bijla. Vlasč so njej pa tak bejli bilij na glavi, kak te friško sp&dnje-ni snejg. Kak sta z tim doktorom vu hišo stoupila, njima je že naprej kričala: — Znam vu kakšoj hodbi sta. Ta zl&ta grofojca more za svojo gizdost kftsiti. Vendar bom njej mogla pomš-gati, zato bom zvama šla. Šla je žnjima i kak jo je ta grofojca zaglčdnola, z cejle mouči je žačnola ouzdaleč kot-kodakati. Z perotami je po teli mlžtila i sploj do dver je pred te pridouče šla. Ta st&ra baba jo je pžr minut ostro poglejfi-vala, na tou tu nšroče vzčla, parkrat pogladila njčno žuto perje i je etak pržvla: — Zdaj esi pazi i mi po človečem odgovarjaj I Boug je pokaštigo tvojo gizdost. Ona noura gjara, štera je vzrok tvoje nesreče, je ravno tak obhodila kak ti, ali je požaliivala svojo marno željo i zdaj pa bl&j-ženo žive pri njčnoj vertinji. Ti t&di lehko nazajdobiš tvojo pr-vejšo formo či oblfibiš ka vči-nii, ka bom od tebe želejla. — Vse, ka šteč želejš napravim ! - erčč joučič ta grofojca. — Ti si te sirmdke i v nevouli bodouče brezi milošče zploudila od dver tvoji, dokeč ti sžma si do vfih frčkala vu n&jbougši jestvinaj. Boug tou želej od tebe, ka vse ka višašnje maš, razdejli med sirmžkmi ? Včiniš ? — Včinim. Jaz ti oblOblm, ti moudra žena. Z veseljom dam ti polovico cejle vrejdnosti moje. Te je ta baba edno par coraprani rejči povejdala nad njouv i ta grofojca je nazšjdo-bijla prvejšo človečo farmo. Joučič se je na koulina vrgla pred tov bdbov i njej je tak zahvž-lila za osloboditev njčno. -- Bojdi stilna i potrpli-va 1 — jo je opotninala ešče ed-nouk ta baba i brezi toga da bi kakši šenk od nje vzčla je na-ednouk priminoula. Ta koudiškinja je pa tre-petajouč stala vu ednom kouti čakavši pokaštiganje, vejm je ona bijla vzrok cejle nesreče. — Odpfisti mi drdga grofojca. Brezi mojega zninja se je zgoudilo, ne pokaštigaj me! — Od toga ranč guča nega ! — privi lubeznivo ta grofojca i jo je obijnola, — vejm si ti naprej pomigala moje oslo-bodjenje 1 Ostani primeni i ti dobro bode ! Za edno malo se je k toj palači eden velki špitao zazido i ta grofojca je vso vrejmen med betčžnimi svoji titrošila. Cejla krajina se je z hvalov spominala na njou. Nej je bijla več gizdd-va i to zlato grofojco so po daleč krajini za smilenoga angela zvali. ZapeSavanJe ino istina. delo v najširšimi krfiži naroda vse do naj višišega krčža na odobravanje najde, hitro se najdejo zapelavci ki si z sličnimi delami stvarjajo svojo srečo. Tak se poskušava tiidi švindlati z dobro poznanim i z zdravilnoga Alpinskoga cvetja napržvleni „Pla-ninka čaj"-om Ali vsi oni, ki so se osvedočili od zvonredno dobre delavnosti »Planinka čaja", pri vsem smetanji vsakšefele bolečine, štere nastanejo za volo nepravilne cirkulacije krvi, kak tiidi za volo nšrždnoga ceranja želodca, obisti, jetra, sklezni i mehera, ne dajo se zapelati, nego kupijo za 20 Din v apoteki i v drogeriji samo pravi „Planinka čaj" — „Bahoveca v močno zapreti i plombiranimi pakaj z apoteke Mr. L. Babovec v Ljubljani, štera na želSnje vsakomi čtiteli etoga kalendarija brezplačno pošle knižico, jako navučno za betežnike kak tiidi za zdrave, štera je obrani od bSdenja. ČIdbbčb telo i njega prirodno vrstenje! .Planinka"-čaj pomaga žuči ,Planinka čaj odstranjuje nadutost Prišla je zima i na zemli je začno snejg i mraz ladati. Zdaj je vrejmnn si na zdravje misliti, ar smo zdaj vodjani vsakšoj nevarnosti. Kak natura, tak i naše tejlo je trudno i žmetno se brani prouti betegi. Zato njemi moremo pomočti i ga za žilavoga i zdravoga činiti. Moremo ga očistiti od vi-šešnjf i tejli škodlivi stvari i njemi davati nouve i oživavajouče vlage. Za tou naj-bougše prirodno zdravlenje z „PLAN1NKA'<-BAHOVEC zdravilnim čajom, šteri je z večinoma z najbougšega planinskoga zdravilnoga cvetja napravleni, šterogahasnovito delavnost je prizana r znanstveno] medicini. Edno dugolejtno vosprobaaje nam potrdi, ka je .PLANINKA"-BAHOVEC zdravilni čaj najbougše narodno vrastvo, ar so njegovi vkiippostavleni dejli z znanstvenosti i z narodnoga vra-stva vzeti. »PLANINKA"- BAHOVEC zdravstveni čaj, je najbougši i jedini regulator za čiščenje i obravnavanje krvi. Kak eden naj-glavnejši faktor za obravnavanje betežnika, poničiije betega klice, precedi krv i jo čini, da ona lehko i pravilno cirkulejra. Zvonto-ga popravla „PLANINK<*"-BAHOVEC čaj cejli organizem. Edno vračen^e od 6-12 kednov z „PLANINKA"-BAHOVEC zdravilnim čajom je zvooredne delavnosti i tou brezi čemčra pn vsej sledeči betegai: Pri slabom ceranji žaloudca i zapretosti tejla, neredne delavnosti črejv, napnjenos-ti červa, omoutice, gldvebolejnja, ponorejnja i žgaravice, razbolejnja mokroščne kiseli-ne i hemoroida, slabosti i odebelejnja srca, bolečine jetra, nervoze i živčene bolezni. .PLANINKA"-BAHOVEC zdravilni čaj dela i naprejpomaga apetit, na dale zvonredne delavnosti pri artioškleroze i prnejnja pliič. V-apotekaj i drogerijaj košta prdvi „PLANINKA"-BAHOVEC čaj 20' Din po škatulaj, štera samo te zdrždva pravi „PLANINKA" čaj, či je zaprejta i plombirana i či nosi Ime apoteke Ir. Ph. L. BAHOVEC Ljubljana ssfi i ta apoteka pošila tudi po pošti i tou: 4 paketov za 70'— Din (namesto 80 Din>, 8 paketov za 140 - Din (namesto 160 Din), 12 paketov za 190 — Din (namesto 240 Din), či se pej-nezi naprej notri pošlejo. — Povzetje je za 10-— Din dragše. Rcg. pod S. br. 12590 od 20. VII. 1932. DopOstite, da se m brezplačno da otatilo, prosite od apoteke BAHOVEC v Ljubljani brezplačno Planinka kaižico, ne košta vas nikaj, ali prinese vam i vašoj družin; obvestilo i pomouč vu vnougi pitanjaj. Šorš. Či bi to že negda znao, štero dnes znam Či bi pozno živlenje, štero dnes man. Tak nebi si sfučkžvo tak veselo Nego bi se že davnok gor obeso. Negda kak idežlist sem tak mislo Ka mo stari svej z kuklov vo potisno. Či bi zlejka šlo z rečjov, či ne z močjov. Ednakoga mislenja liidstva z volov. Prišla je bojna i ž njov tč novi svejt. Narodna sloboščina i drugi kejp. Preobrnilo se vse, se je nači, Kak je pa bilo negda v st&ri cajti. Čuda ka je ešče to vse tak, kak je Ka v toj svetovnoj krizi še ne slabše. Kak vidim vse je bole zamazano Kak sem si v mlddi lejtsj to predstavo. Denčšnje živlenje je puno skrbi Vsi se tam škrablemo gdč nžs ne srbij. Vse čednenje, mišlenje mi je zopston Nindri nika nega brez dela zastonj. Kak je ladij iskalo negda delo Tak zdaj liidjej iščejo dnčvno jelo. Dnes je vse nači kak je bilo negda Dnes nega dela, pa tuj nega jela. Šorš ka ščeš, ka mi kažeš le nevolo Zakaj mi pa nevoščiš tudi dobroto. Ha, ha, ti človik iščeč dnes dobroto ? Da vidiš, ka celi svet mA nevolo. Bodi zadovolen s tčm i tak, kak si Rad boj či ne pridejo slabši cajti. Talanyi Franc. Hal! se hupujB dnesden muzični instrument. zjgr^Zg?sLt* valute se Iehko preveč preplača muzikalni instrument, či se ednostavno kupuje po oglašaj napisanoj ceni. Najbole stalni je človek či kupi včasi na t6 gda si je narfičo zadnji novi katalog od fabrike muzikalni inštrumentov ME1NEL & HEROLD jugoslovenska odavna centrala v Maribori št. 257. v šterom je vedno ta iadnja ndJfalejSa cena za te najbogše sorte muzikšln" inštrumente. Ar vsaki čtitel etoga kalendarija na žel€nje brezplačno dobi ete najnoveši katalog, se pošteni čtiteli zlehka obranijo od preplačanja. Hrast Po školnikovi dseraj nikdk kloncka. — Slobodno — skričijo g. školnik. Kak se dveri odprejo i na njč notri stopijo sosedov Števan, se j&ko čiidujejo gospod školnik i si premišlavajo, ka ščč te so-sid, zakoj volo je prišeo tak kesno veččr? . . . No, gospod Števan, ka kaj novoga je privas ? Ne vem Vam g. školnik nika novoga povedati, ali itak bi Vžs rad nekaj pito. Jaz sem si že večkržt na tom premišlavo i nikak nemrem na to gor pridti, kak je to mogoče, ka hržst, šteri je med drevjem eden te najznamenitejše drevo, pa tak slab sad rodij, na priliko kak je žalod ! . . . Hržs bi mogo po svojoj velikosti i močnosti, tak kusti sad roditi, kak so tikvi, pa ešče kak lepo bi to vSvidlo, či bi po hrastovi vejaj lejpe žute tikvi visile ... ne isti— na ? . . . Čtfdno se mi vidi, ka je natura na to ne mislila. Prijatel Števan — ogovorijo g. školnik — na tem mo si jaz premišlavao i gda drfigi-krat k meni pridete, te mo Vam že od toga nika ztiao povedati Števan so veseli i gizddvi bili, ka so školnikovo pamet prekosili s tčm pitanjom. Na drigi dčn so Števan pa g. školnika gor poiskali. Gospod školnik, prišo sem za volo hržsta i tikve. Ja prijdtel, od včeraj do dnes sem ešče ne meo vrejmena si premišlžvati na tom Vašem pitanji. Ne sem zato prišo . .. Že sam od sebe razmira to natur- i tikev. sko stvorjenjč, ali bole povedano, hrast mi je sam zarazmeti dao ... To se je pa zgodilo tak, ka dnes zadvečara, da je tak trnok velka vročina bila, sem se malo pod ednoga hrasta v senco lego se hladit, gde sem tfidi zaspo. Naenkrat se na to prebudim, ka mi je nika na nos spadnolo, štero me je tak vda-rilo, ka so mi oči perinje puščale z nosa mi je pa krv teka. I to ka mi je na nos spadnolo je žalod bio, šteri je z hrSsta doli spadno ... Na to sem tč za-razmo nature modro stvorjenje. Ar či bi tikvi na hrasti bilč i bi mi zdaj tikev na nos sp&dnola, tak bi mi gvflšno glavo razbila. Tak je dobro, kak je Boug stvero, zato pa Vam dara 100 Din. g. školnik, štero naj razta-lajo med dobroga včenja siro-maškimi didkami, na to veselje, ka sem zarazmo, zaka m£ velko drevo mali sad. Školnik so svojega staroga sosida okolik pol leta ne vidli. Stžri sosid je odišo na Francuško v delo, od tistec pa ga ie gospodar z sebom vzeo v Ceylon na svojo farmo. Okolik pol leta je sosid bio v tuhinskom. Ednoga lejpoga dnčva zadvečarak na pride te stari sosid k školniki. Školnik so ga komaj spoznali. Celo glavo je povito meo v eden velki robec. No, sosid, ste že z Ceylona domo prišli ? . . . Ka se je pa zgodilo z Vami, ka tak notri zasukano glavo mate? Na to tudi pride rčd . . . N&jprvle mi oni 100 dinarov vrnite, štere sem Vam tO pusto za sirotnaško deco ... Premislo sem si . . . Ne je vse tak dobro, kak je! Znam, ka bi si gospod školnik tudi tak mislili kak si jaz mislim či bi v mojoj koži bilij. Ka bi tak, kak sem jaz, pod ednov 25 metrov visi-kov pšlmov zdspali i na enkržt bi Vam tak kusti kokus oreh na glavo spadno, ka tii se prinas edna 30 litrov velka bučka, ešče dobro, ka mi je celo glavo ne razbila ! No, ka bi pravii g., školnik k tomi ? To bi povedo, ka gospodni Boug svojov modrostjov, z naprej videnjem je v račun vzeo ništerni lfidi norost, Šteri se pod takše drevo ležej«, štero tak kusti sad ma, i je človečo glavo od kokus oreha bole trdo stvoro . . . Bukev. Biikev v peči muvi gorij Obri njega plamen siojij. Toplota obijma liže Plamen seka više, više. Ognja plamen se veselij Ponjem pleše nanjem sedij. Ga kiišiije, ga obijma Z-dreva; ogen moč dobiva. Ognjeni oltar kiišiije Toploto plamen daruje. Ogen toplo gorij, gorij Biikev pa na pepeo zgori j* Si premišlava vogetje Kakše je bilo živlenje ? Mati steblo, veje deca Z edne drva, z driige deska.. Z viica, viine, strine, strica, Postel, omar, stolec škrinja. Na zadnje vse v peč pride I vse na pepeo odide. Taldnyi Franc. LEHflRHil-flPOTEHfl pri angelu se je s 1. oktobrom 1933. preselila v hišo g. Franc Čeh-a, poleg poste Vsakovrstna zdravila se dobijo po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporoča Lekarna M. Ph. D. ŽMAVEC Murska Sobota. Gospod na trnaci. Či človik ne stojij poleg ga m nikoj spravijo, — erčč gospod svojoj ženi, kak tš na trnac stoupi. Ka ti je, ka se tak čeme-riš? — prestrašeno pita ženska svojega IGblenoga moža. Eden meter dugo lato je trbeio i glej ga, ščst metersko je razrezo, da bi tam naklaj eden i pol meter ležeče lejko zožago. Tak žalostno pržvi, kak samo eden gospodšr se zn& tožiti, šteromi od njega plačani delavci njemi škodo delajo. Pomiri se, ne boj tak čemeren. To je vsigdžr tak, samo da ti to malo gda vidiš, tomi se moreš navaditi. A. a, si globoko i glasno zdehne, i z trn&ca v ograček gičda. V ogračeki viničarova žena dela; okapie mlado trstje, zdaj sta dva pojbiča prišla i ona je stema odišla. Ka H6 tž? Kama ide? Gospodar gleda i gleda kama ide tž ženska ? zakaj ne dela či je v tabori ? Ka se špan-cera ? . . . Gospodar na voro poglčd-ne, ni glej že je 5 minut, ka je odišla, 10 minut! . . Kama je šla, zaka ne dela? . . Zaka je pOstila tam to delo ? . . Voro tam držij v pregiščii ščd znati kak dugo i gde hodi. Gospi je odišla, za gospoda po fruštok, prinesla njemi je kžvo z mezdrov, ar gospod tak rad m£. Kak je z k£vov nazdj prišla, gospod ešče itak tam stoji z vorov v roki. Koma je šla? . . . Boug zn£? Ž6 skorom od-norem, nemrem duže to cojgld-dati, ar več stojij kak pa dela, do zdaj sem opazo, ka je v toj prvoj pol vori samo 16 minut delala i 14 je stala i tž zmanjž-rila. I zdaj po pol v6ri opazovanji mi je odišla ... pa koma? nevčm . . . Pomčri se, — erččjo gospžu To je pri delavcaj že tak, či človik ne stojij za hrbtom tak ne delajo tak, kak bi mogli, nego samo den kradnejo . . . Držgi moj mož pa pusti to žensko, vej de žč prišla na-zžj v delo, odi k friišt5ki. Zakaj pa stojij tam tak dugo? . . Poglednil . . i jo zašinfaj! Ne, zdaj ščem dognati kel-ko vor dela v ednom dnevi? Dnes mo do konca opaziivo. Či bi pa zdaj ta šou i bi jo zašin-fo, tak se znš ka de delala celi dčn, jaz ščem stčm čisti biti, kak dela tž či sem jaz ne ta?.. Zdaj je ž£ 13 minut i je ešče nega nazaj! . . Pasti — erčejo gospa, ša-lato bere za oviva dva pojba. ŠalSto? Oviva dva pojba sta bau-tošoviva, i sta po šalžto prišla. Zdaj pa žč ide nazaj v delo. Gospod z včrov v roki stoječi na trndci ešče izdak računa kelko minut je zamudila, stem, ka je šaldto šla bržt i odavat. Zdaj pa je ešče niti ne šla včasi v delo nego proti hiši je držala po mali ali zgibajoučimi stopaji. Za 17 i pol minute je prišla nazaj v delo. 17 J pol minut erče na tr-naci stojčči gospod. 17 i pol minut že kridne svojemi gospodari den! . . . Lizika, Lizika, — kričij gospodar, za njov. Vancarca je včasi ne raz-mila tou kričanje i pomali seje okoulik obračala i sem ti gledala, ka gde i što jo zave. Tou obračanje i glajfivanje je tak pomali bilo, ka bi gospoda na tr-naci skoron boži žlak vdaro, od čemčrov. Lizika . . . Viničarka se obrnč i proti vili začne iti, ta gde gospoud stojij. Povejte, ka delate vi? . . Novino okiplem. Kak okiplete, či zdaj tu stojite i okolik hodite . . . gdč ste bili? Viničarka je ne razmiia gospodovo razburkanje. Bautošova deca so po ša-lato prišli. Po kelko? Za pol dindra. Za pol dinšra šalite ste vi 20 minuti zamudili pri vašem deli ... na pol vore je vaš tabor 1 dinar, odali ste za pol dinara . . . drfigi pol dinira vam pa odtegnem z vašega tabora, ar ste ne delali . . . Viničarks si fortoj k očam stisne i do poldneva si zmčrom samo oči briše mesto tega, ka bi delala. Gospoud na trnaci je svoj frušt3k pojo i na tč velke čemč-re začne Novine šteti. Vandrar. Vandram sč, vandrara ti StanGjem tam gde sem Vse povsodi i nindri sem doma. Nogč me nesejo Okolik po svejti Pa me veselo naprej ženejo. V moji mlidi Jejtaj Kak je iGšno bilou Se stepati po različni mestaj. Zdaj pa tak sem stari Nemrem dale naprej. Grdi tepeš — mi svejt zopston [pitfvi. Telo mi je trudno Moč me zapustila Vandranje mi ide jiko mudno. Noge mi škriplejo Želodec mi muvi Jaj, da je sirmaštvo teško delo. Sreč mi rjivi Lubžzni ne poznam, Pošteno rejč mi nišče ne pravi. Vandrarski tepeš sem Teški šorš nij nosim Tak privijo, drugo sem ne vreden. TALANYI FRANC. Karte metanje. Vu včsi na nžjlepšem mesti je stala mžla hišica okolik vzeta z pletenim plotom v senci stari akacij. Ta na belo poštrijana, čista hiša je tak glčdala vo od grozdja i listja ka je pred njov stalou, kakda malo dete kukuče vo od maternoga fortoja. Poleg velkoga dvora je lejpi velki ograček bio, šteri je bio tak na dvoje razklani, ka se je polovica nucala za vsefele zelenjavo za kohnjo, polovica pa za korine i sšdno drevje. Lejpi ino hladen lugaš je tudi stao tam poleg, v šterom si je lehko od-počino človek po žmetnom deli. Istina je pa, ka je človik Miška verta na redči vido v tom lugaši počivati po dr.čvi. Njegovo najvčkše veselje je delo bilo i je vsigdar tak pravo, ka žžrki vročega sunca, šteri žito i pšenico dozorijo so več vrejdni kak cejloga sveta hladi iugašje. Samo proti večeri je prišao do toga, ka je t& notri stopo, gda je žč vse vrčdi bilo na njivaj i okolik hiže. Takšega časa je z sladkim smehlajom glčdao, kak je prela njegova bistri rok lejpa žena i takšega hipa bi se nej menjao niti z torskim casarom. Ali tQdi dobra duša je bila Agneš žena. Bistra kak veverca, delavna kak mravla ino čista kak mžčka, štera vsigdar najde kaj se gladiti Ali ovak je bole spodobna bila k škorjančeki za volo navok veselega glžsa. Pa tudi Aldov je bio no onom deli ka je ona začnola, ne samo ka je z domačega platna najlepši veš ona mejla, za kokoši, rece i drugo drovno stvar ednok telko dobijla, kak ove vertinje v vesi, ar so tak lepe debele i masnate niedne nej bilč kak njčne. Preveč je lfibila svojega moža Miška verta. V peti letaj kak sta se oženila ne bilo nikše svžje med njima, ix je ona vsig-džr z svojim veselim glasem odtirala čem črne oblake z mo-žinjinoga čela. či se je pa gda zmoutila, te je merno počakala, ka je pž vse vred prišlo. Na to je pa nej trbele dugo čakati, šr je Miška vert tudi takše golo-beče srce meo ino sva;e ne mego držati niti pol dneva. Ali edno falingo je li meo tč dober človik, preveč je lubo sumniv bi na svojo ženo. „Nem-rem za to, zakoj si tak lejpa ?" je odgovoro, či ga je žena za volo toga karala. — Dobro je znao, ka je njegova žena ne takša, ki bi vobrsnola, ali ne je mogeo z mirnim srcom gledati* či je ona z drugim moškorn si kaj zgučžvala. Lubosumnost, to je takši beteg, proti šteromi se jako žmetno najde vrastvo. Mlždoj Agneš vertinji je to dosta brige dalo. Dugo je vu sebi nosila to žalost ali ednok da jo je mati gorik obiskala je vse ovadila. Ovždila je cejlo svojo nevolo. I bi rada znžla, skem bi lehko odpravla tč beteg od možž, ka bi več nej se bojo za njou. Njena mati Kata so čedna ženska bilij, samo ka so dosta d£li na comprnijo, kdrie metanje itd. — I tak zdaj tfldi so včasi gotovi bilij z odgovorom: Tu drtigo ne pomaga, kak edna ciganica, ki z Mrt vS povej falingo, či boš pa znala, ka je falinga, te že nalehci najdemo vrastvo na beteg. Mteda vertinja Agneš je rdčča postanola. Ka se ona naj ednoj stdroj ciganici toži? To nede delala. Ali mati jo je pomirila : Trbej ka bi ti kaj prdvla I Vozvej ona tak vse z kžrt, či ni-edno reč ne boš pržvla. Na to se je odločila, ka kak de mejla nžjprle priliko, si da vrčti kžrte. Ne njej je trbelo dugo čakati, žr njena mati — ka nžj pomore svojoj hčdri — je včasi na drtigi dčn ta poslala edno stdro zamazano ciganico, ki je z smehom na obrazi stopila notri v hižo Agneš vertinje ino pr^vi: No, dGša draga, Vi bi radi znali kak bi se zvračo Vašega moža beteg ? Kakši beteg ? Mojemi moži nikaj ne falij. No, no, samo ne tžjte, čisto vidim z kšrt, ka je Vaš mož preveč ljubosumen na Vas. Agneš vertinja z čudnim poglčdom glčda i si je mislila, ka li nekaj more znati td stara ciganica. (Se zn&, to je nej znila, de je to njčna mati ovšdila ciganici, tak se hitrej nžjde pomoč na te beteg.) Rejsan to tam stojij v k£r» taj — pita bojazlivo. Ajjaj, pa ka vse drGgo ešče. Znite moja draga dGša, te kžrte so cejli kinč, povejo vse. Vi bi to radi znali, kak bi se Vaš mož zvračo. Resan bi rada znala — — dene z tihim glšsom Agneš vertinja. Na vej včasi najdemo tomi tudi vržstvo i začne te zamazane karte v itiri redaj vosklddati i šlefetati: Tu samo edno vršitvo pomaga. Vi morete ob pol noči idti v<5 na br&tiv i tam z edno- ga groba travino vtrgnoti i počakati, da v tormi odbije polnoči, potem sednite na eden grob ino v fortoji tak držte tisto tršvo, ka meseca eden trak nšj obhodi. To na drugi dčn zkojajte ino par kaplic vlejte v možinjino pitvino. Te vidli, ka se za nav6ke zvrdči iz toga be-tega Vaš mož. Siromaška ženska je vse požirala te nori guč. Ne si je mislila, da je to čalarstvo ino sleparija. Dosta skrbi njej je zdaj dalo to, kak naj pride večer na brGtiv. Ar či se mož po noči prebiidij i njč nede doma nevola bode. Te si je zmislila, da moževi povej, ka njej je mati betežna i de to noč pri nji. — Istina ka jo je j&ko sram bilo, ka je mogla zlagati, ali nači ne mogla z domi. Tak je tfidi vči-nila. Mati jo je sprevodila do vrdt brfitiva, rekoč da ona z njov nesmi idti, ar samo tak bo gvušno pomšgalo vrastvo i jo počaka pred vratami. V cejlom tejli i dGši trepetajoča je stopila na brutiv, tam je hitro vtrgnola nekelko prgišč tr&vi i kak je vdra začnola dva-najset biti v bližnjem tdrmi se je sejla na eden grob. Oča nebeški — si je mislila — odpGsti mi te greh, či proti tvojoj voli delam, ali to ne za sebe, nego za onoga koga tak preveč lGbim. Na to je štela gorik stšnoti ali nej je mogla, tak je špčrala, kak da bi jo štoj z rokov nazdj držao. Na to je močno skričala, nazdri spadnola i je omedlejla. V kesnoj noči gorizdranfa-jo Miška včrta, naj hitro ide na dom žene starišov, ar njemi je tam žena na smrtje betežna. Kak nori je bežao ta. Tam je te zvedo cejlo delo. Kata mati so se 2e nevolili čakati duže pri vr&taj i so, šli gledat, ka dela tak dugo Agneška na briitivi? I tam jo najdejo vu mrtvom imeni ležečo na ednom grobi. Začnejo jo buditi, naslednje se njim je posrečilo v živlenje jo spraviti ali preveč velko vročino mž i tak zmešano vse fele vkiip gučij. Tedni i tedni so minoli ali zbolšanje se je komaj kaj vidlo v njenom stanji. Ne je spoznala nikoga, nonč svojega moža ne, ki njej je pa včrno dvoro noč i d£n. Stilno je gučala, ka jo mrtveci ščejo zgrabiti, žr njim je ne dale mčra. I za volo toga jo Bog pokaštigo. V včsi se je pa razširio glas, kak se je celo delo pripetilo. Ar je Agneš vertinja vse vSrvala ciganici je tudi tak vči-nila, ali gda je štela gorik sta-noti, se je od fdrtoka pantlik zadeno v nekši grmič, ona pav strahi misleča ka jo mrtvec nazaj držij, se je tak prestršhšila, ka je omedlela. Zvedli so pa celo delo tudi žand&rje, ki so to stiro ciganico včasi odgnali v varmegjovsko temlico. Celo jesen i zimo je bete-guvala Agneš, telovni beteg je hitro premigala, ne pa dGšev-noga. Njčni mož njej je vse po voli šou, i njej vorno dvoro. Večkrat si je mislo v sebi. ka prav za prav celomi deli največ je on kriv, ar či bi nej brez vsakega vzroka on lubosumliv bio, bi njegova žena nigdir nej bogala to staro čalanico. Ali prišlo je sprotoletje i kak se je popovje v cvet raz-pokalo, tak je tfidi Agneš vertinja nazaj vdablala svojo IGšno škorjančkovo popevno veselje. I je rdvno tdkša postanola kak prvle. Ali mož, Miška včrt je ne več bio tisti kak prvle, ar se je brezi travin tGdi zvračo. I je z mžrnim srcom znao k coj glž-dati, či se je žena z tem ali z ovim sosidom kaj šengarila. Po tem toga sta blajženo živela. Ta stira čaiarna ciganica je v temlici vmrla. Ne je več mogla škoditi nikomi. NL. V spominsko knigo. Polek mojega srca Kak lejpo je živlenje Rad bi meo tvoje se zna Či se spuni želenje: Z dva srci, z dve duši naj, De z dva lublenca sreč Bi en žitek pošlo z nij. Vu edno fkiiper zraste. Moje dnčvno mišlenje Mi samo to želenje: Deklina naj bi miva Na svejti sama bila. TALANYI FRANC. jtO —GOtOlO — — — tO tO tO — — S U > •a "H n a- N "13 -I rc <® 2 P~ ,5 B>" to — — __ to tsj to ^ _ totok? — — —_..wtoto — — — > ■c OcKoOJt0004^CO*-00>t0004>- — -JCOOOI — aH0OCT>tO00^"O®t0 g: E3 -n m C o 3 o D. a o o 3 cx rt —- rt oi — ocI^oOTtooo^ — ^čooourl—icuočS — -jtoiooi — ooj£>5a>io>oo u rs cr u s a n o 2 o < > —— tototo —I— tO IO tO >- I— 1— tO tO tO — — toto 'itMtDUlMOS^OOtOOO^OOlMOO^OffitOffiCT^^COeOl'-^« > n (TO C S » "S on < 5" totototo —— tototo —— tototo — — — _ tototo —— - -----T — 00»--------------------- ---- to m i--iuioui> )^0a5t0004».005t000^0!jlt0ir>cn — -JCjJtCOI 'JU n ■o > n (TO C 3 T: N o U> o< o. m 3 K* a; tOtOtO — — — tO tO tO — I— „ tOtOtO —— — _ tOtOtO — — woa tooo^ooitoooo-ocntooo^ — -j to to m — citotnuiM-JMca "n" *Š" S > > c TO P5 O 3 2 O o. rt* M* D. O o 3 r* o r-f-rt ?r to to to — — — tO tO tO i-"- ____________„ .. culi- tC>fc.001tOOO.&.OCn — OOi^OOltOlCOiH- -JtOtOUl — Ol — ~JtOtO tO tO tO — — to to — — s 3 s 05 > ■c to — — — tOtOtO — 1— tOtOtO-— „ tototo— — — _ toto to to ot — -a to to oi — -j to to — ocif*o**toocii£.oa)tooo.t*-©o' o n o 2 o < O rr to > ■2 c (TO C/5 < B' V tototo — — — tototo —— toioN: — — __ wtoto — — — — -j to to oi — -J to to m — -J to to m — oč^oj^tooe^.sooo>tooeo K o. rt X" ro 3 K tototo —— — tototo —— tototo — — „ tototo — — — — -Jtoicm — -J tO tO UT — -J tO tO U» — OO.t»OCT>tOOC4»- — -J tO tO U1 — -J a n 2 o < C/3 n ■c > C (TO o 3 (O to to — — tototo —— tototo — — — tototo— — -atotom — -itototu — oo.t>.©a>tooo.t». — -atototn — -Jtotooi — C CQ O .®a>tOOO.^ — ^J > ■o "II a cr V D 3 2 ., BERLIN HO. agm zs-zsn Mi nevete igrati, Hi"; 3eli znate igrati, J 1 od dobrih ** tfidi Ifi te znali Igrati! SffiJftKffi:! bele fs zeali igrati! Odkec se pri nžs nahaja prodajna podružnica velke svetske tvornice glazbil Meinel & Herold iz Klingenthala v Nemčiji, smo mogoči Vam po najnižišoj cejni od&vati glazbila, S« odn- tvorniškega ar kupujemo mi samo iS Iti Iw1£Ib STiBCls skladišča. l S ! 01 ' i 3 i 1 ° L * mr^h =h «> ŽU «5 srn £ mKm \ ^ ptM i !i T 1J N {:■: .:/ cr '—~ m- m a- c Ročne harmonike na 1 red, 2 reda i 3rede vsake vrst i cene. Najfaiej se kiipiije zdaj či se pred kupnjem prosi brezpačni novi katalog, ar cžne se neprestalno menjajo, dokeč se v novem katalogi vedno najdejo te zadnje najniSIše cene S Gramofone, jaha fžl Naš veliki novi ilustrirani cenik dobite POPUNOIHa BRESPLACNO samo trbe na ednoj kartici zaprositi. Pišite taki na: Vsako glasbilo pošlemo 3 dni na probol Če ne odgovarja, lehko se izmeni. Saksofoni moderne izvod. Za vsako glasbilo DOBRO STOJIMO! od^oUeli 120.000 giasbil MEINEL 8 HEROLD tnornica glazbenih prodajna csnt l¥lr?nlbQn Št 2S7 iRStrumentOfl i harmoniR ^======= "1UI ,UUI - Vsaki čtitel našega kalendara dobi brezplačno navučno knižlco: „KAK POSTANEM DOBEK SVIRAČ". Vsaki se lehko sam navči igrati! Rlarineti, zvpšene izdelane Krsmatične i ktauirsUe harmonike Izvedbe svstsHi glasov Klavirske citre 2 » * ar M« M O a » 3* » ax » 5* N< cr n 3 3 Ux 3 n 3 .-K O < C o u sr < N BI 3" rt < 8» O cr rt N ne 3 O rt 3 i • CUBL3A -1 -ODELA CELJE 307 broj. Veliki brezplščni illostrovani cejnik. Nepri-pravno blago se voodmeni ali pšnezi vrnejo. Cipeie (ponoiSeJ za deco Din 19 — za devojke n 28 — za dečke „ 52*— ženske „ 66-— možke w 66-— snežne cipeie (Tretorn) deteče i devojkčne Din 24-— ženske Din 30 — 34'— 38-— O d a v a I Zavedni kmetje obrtniki, trgovci i delavci nalagajo svoje prišparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI Cerkven® cesta št. 5. v lastnoj hiši prek od birovije. — Ček. rač 15 229 Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je poslužujte i jo tudi priporočajte drugim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knižice ali tekoči račun ino je obrestuje najbolše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek 7,500.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do 65,000.000 Din. Letni promet znaSa prek 25,000.800 Din. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tiidi na tekoči račun na vec le* na dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. Rentni davek od penez plača Posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te gase, štera podpira v stiski naše ludstvo. Pridite v svoj dom, kde te poslOženi po svojoj voli. ppjlnlgfa sK-4/f| GORNJERADGONSKA OBČINSKA OPEKARNIŠKA PODJETJA V i8*ISNJI¥€IH IN BOPECIH nudijo po najnižjih dnevnih cenah vse vrste strešne in zidne opeke kakor: zrezano strešna opeho dvojno zrezano strešno opeho bobrasto strešno opeho žlebnjahe oseb srst strojno zidano opeho ročno zidano opeho drenažne cevi Tovarne v Črešnjevcih pošta in postaja Gor. Radgona - interurban telefon 1. Tovarna v Borecih pošta in postaja Križevci p. Ljutomeru - inter. telefon 4. Pisemski naslov Centrala občinskih opekarniških podjetij v G. Radgoni. Prvle kak bi kde indri IjflpHž prosite cenik i se ogvfi šale, da je tu najfalejše. ircran vese'i^bode c&)0 ,eto VM UbUifU držmi, či si naročite ruani-fakturno blšgo v trgovskoj hiši — Stermecki, is eti so cene jžko nisike, velka zžlcg« na prebiranje i bldgoje najbagše sorte. Prcs>te vzorce od p]dtn&, gradla, zef ra, barheta, fiar.ela, šiifa, k^trgarna, vunenoga bišga, svile glota, kreiona, plavoga druks > od vse drugoga ni&mfskturnoga blžga. CELJE 307 broi. fsbrika ptžtna i obleke. Vzoic; (njujitit) i cenik brezptečno- J V domovini ročni hsrmotii! v nemškom Klingenthali že prek 30 let stoji vel/k.? svetska fabrika muzikalni inštrumentov Meinel i Herold, štera i prinas ma oddavno podružnico. Njene ha -monike od navadni i bogše sorie notri do naj-bogše zgotovleni kromatični umetniški instrumentov, se na čelom sveti za najbogše računajo i cene so jako nisike, ar se pri njš kupi (MfNozfMe sriMHP aii z fj-bričkog-i M sr a a m m W Zakaj so le- Eetos ne označene cene 1 Ar vas šiemo obarvati od prep'ačania! Dnes gda kalendari čtete rrimo pa faiej-še cejne, kak pred par mejse-ci, gda se je kalendari štampao. Či se žito kupuje po oglašaj označeni cenaj, se zlehka preplača. Zdaj živčmo vu takši vrejmenaj gda se cej«e dnžvno pretnenjžvajo. Zato pažnja, ne vala prvle kii-piivati, kak pa ste pregledali katalog, ar samo te zdržSva zadnje nainišiše cene. — Velko preberanje nSjdete v velkom ceniki, vu šterom ie vse najinferesantnejše nove dela za najdti na poli izde-Ianja moderni ročni harmonik. Cenik vam brepzlačno posle firma meinel a herold, tvornlca glasbeni inštrumentov oddžvna centrala MARIBOR št. 257. Betežol živci! Ksliko dni ma leto, teliko mantre more nervozen človek prestati, ar slabi vo zmantrani živci zagrnejo živlenje i povzročijo vnogo trplenja. Bolečine smicanja, živlenja, omedlevice, tesnobe, ednostranski ali splošni glavobol, šiimlenje v vtthaj, bliskanie pred očmi, neredna prebava, besnost, švica-nje, trganje v mišicaj, nesposobnost za delo i drugi pojavi, so posledice slabili, zmatranih, betežnih živcov. Kak se ščete rešiti te neprijetnosti? Moja, komaj zdaj izišla razprava opisuje metodo, štera je postala za človeštvo blaga dobrota. Deliivanje tela se pospešuje, mozeg v hrbtenici postane odpore«, mišice i udje postanjiijejo močnejši, a moč i živlenjska vola raste V borbi za» zdrave živce se je ta metoda pokazala posebno dobro, oživle in podbiija, ohrani mladost i svežost. Trbej samo, da se sami osvedočite od istinitosti mojih navodil, ar vsakšemi, ki mi piše, pošlem popunoma kšenki i franko knigo zdravnika z vsestranskim du-goletnim izkustvom, šteri se je sam mantrao s tem betegom. Pišite mi točen Vaš naslov i jaz Vam bodem ob-liibleno taki poslao sploj kšenki. Poštno nabiralno mesto: ERNST PASTERNACK, Berlin SO, Michaeikirchplafz 13., Abt. E. Priznana solidna urarsfca delavnica DITTRICH run urar, draguljar in optik y Murshf Soboti nudi iz svoje modorne zaloge zlate in srebrne ure, budilke ter različne srebrne in kina srebro predmete. Sprejmem v popravilo vse v to stroko spadajoča dela kakor : pozlačenje in posrebrenje, popravilo zlatnin, graviranje v vse kovine, popravila optičnih predmetov. — Popravljanje ur se izvrši točno, po solidnih cenah in z dvoletno garancijo. Vse v tem času nastale napake popravljam brezplačno razven prelom peres (feder) in če kdo sam povzroči napake. Za vse nove ure Or»Hlž-o garantiram. WpiIJ\d. Kupujem staro srebro in zlato po najvišjih dnevnih cenah ! Vera. — Čuo sam ka si zapreti bio. Zakaj pa ? — Za vere volo. Si pa vendar ne naza-renuš gtato ? — Ne! Ali vorvo sam, ka ti falotje nepridejo gor či bom kradno. Varaška deca na vesnici. Naci: Ata, ti močneše zobe mžtš kak jas, poteri mi eto čreš-njovo semen! K6bi: Ata, meni tudi! Šamu: Meni tudi ! Ata : To m£te vi faloti. Gde ste pa vzčli telko semena? Naci: Ojjej ata ! Tam v grmi ga celi kup jeste. Izulečelf iz najnoyejšep, bogofogo ilustriransp cemi&a: z > o z w o Din 3-50, 5, 7 Din 79, 107, 126 Din 14, 18, 23 < m o< o m Z o < z s Din 9, 12, 15 Din 66, 85, 96 Din 26, 35 40 Prosite brezplačni cenovnik, v šterom najdete vnogo več drugih predmetov' CENE SO JAKO N1SIKE! PREBENJE JE PA VELKO! Fabrika platna i obleke Trg&Ksfci dom STERMECKI, Celle It. 307. Neodgovarjajouče se voodmini ali se pa povrnejo penezje. I ASCHER B. IN SIN | | Murska Sobota Glavni trg | 8 I I |l I Kolonska špecerijska in vsefelč mela, zrnja velka trgovina. HERCEG BOSNE orsačka sekulacijskoga društva krajinsko zaviipništvo. I I 8 8 | g Telegraf ASCHER. Telefon broj 15. | Gruntana leta 1855. DENTIST HEIMER mm ZOBAR MURSKA SOBOTA ALEKSANDROVA C. Izdeluje vsako vrstne umetne zobe, plombiranje, vračanje in vadanje brez bolečin. Vsako sredo v Hogašeuciti pri gospodu Raffelu. Na verenavuki. Vučitel : Jožifu so njegovi bratje za dvajseti srebra cdali. Zakaj je to edno grdo.delo bilo? Eden dijak : Zžto. ka so ga tak sramotno fal ta dali. Klantošje med sebom. — Žmetno je živlenje. Niti je ne vredno že živeti. — Že se ti tudi tožiš? Naj si oni terejo glavo ki kaj za zgubiti tršjo. Smiiiivanje. Bog njemi naj dflši dobro da ! Ali velki pes je bio te po-kcjn\ — Bogme! Či bi samo malo menši pes bio, kelko bi gn usstfže pokžpali 1 Frpa metoda m sajo ispote Na kože gajanie služi Fellerova kanzlta Elsa pomada, ši'.Isti lice i kožo, obnavla pomladi i gingavo včini lic, šinjeka i rok kožo, obarje, čuva proti sunčnim šprmgam. En glažek 12 Din. Zaprobokoštata dva glažka s povijam i poštni-nov 40 Din, ie se dinar naprejpošle, dr je po £ povzetji 10 ' Din dragše. ry Fellero va ( močna Elsa- Q pomada za ( porast vldsi, za gajanje i / hranenjeko- ' že na teme- V ni, odklanja luske, spa-danje vlds i prerdno oserenje. Prava metoda za nego vtaai. Za gajanje vldsi, za krepčonje kože se niica FELLEROVA moča Elsa pomada za rast vldsi (Tanochina pomada), štera hrdni vldsi korenje, naprej pomaga, da bujno rastejo, preprdvijo grinte, kapanje vliti. Zdržiije v lase mehke i vugibke. Eden gldžek 12 D. Dva gliižka s po -vojom i poštnino v 40 Din. Prava iajia zdravja i lepote! Prava iajfa zdravja i lepote: Fellerova Elza iajfa dobro delajoča za zdravje i lepoto jeste 7 vrst Elsa žajfe : Elsa-lilijna mlečna žajfa, Elsa-lilijni krem, Elsa-rumenjakova žajfa, Elsa-gllcerlnova žajfa, Elsa-boraksova žajfa, Elsa-katranova žajfa, Elsa žajfa za britje. Na probo po pošti 5 faldtov Elsa-žajfe poleg zbiranja z pakivanjom i poštnino y Din 52-— Prava metoda za gajanje lamp i zobi. Elsadont-krema za zobe, izvrstno čisti, zobje do snežno beli, krati vsako gnitje zobi. Koita edna datka Din 8.80. Elsa-lamp voda, čisti, oživiva i desinfice-ra zobe i lampe, dr odstranjuje neprijeten diš lamp. Eden giažek Din 16.50. Elsa-zobni prašek samo Din 6.60. Dr. Heiderov zobni prašek v škatlicaj po Din 6.60, v žakllčaj Din 4.40. Zobne kefice po Din 11 i 20. Opomlnamo, da dlnare naprej pošlete ar poštnina po povzetji košta 10 Dic več. Če se tej preparati položijo k Elsa-pomadlji ali k- Elsa-žajfi, se poštnina prlšpara, stroški se kak najfalej zračunajo posebl. Naročila pošilajte na atres: eugen v. feller, lekarnar, STUBICA DONJA št. 838. (Savska banovina.)