Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
«shaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2	uredništvom se more govoriti ▼sak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. US.
Št. 24.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 24. februarja 1909.
naročnina listo:
Celo leto		12 K
Pol leta	6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10	v.
Zunaj Avstrije celo leto	17 K,
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Kaj bo?
Na Balkanu postaja položaj crezdalje bolj resen. Vse kaže, da bo med Avstrijo in Srbijo odločeval smodnik. Velevlasti se sicer trudijo, da bi se ta spor med našo državo in srbsko kraljevino poravnal mirnim potom, ali to se jim bo[ zelo težko posrečilo, ker niso edine. Rusija se namreč nagiba k Srbom, dočim so Nemčija, Italija, Francija in Angleška mnenja, da je mir nemogoč, ako se Srbijo podpirat v njenih zahtevah, ki so za Avstrijo nesprejemljive. Velevlasti so nameravale srbsko vlado resno pozvati, naj preneha z oboroževanjem in hujskanjem proti Avstriji. Hotele so pridobiti tudi Rusijo za to, toda Rusija je izjavila, da tega ne bo storila. S tem se je vojna hevarnost seveda zvečala, kajti Srbi bodo sedaj še z .večjim pogumom nastopali proti Avstriji, izzivali jo bodo toliko časa, da jo bodo nazadnje res izzvali.
Zelo vznemirljive vesti prihajajo od ruske meje. Že nad deset dni se baje opaža sumljivo gibanjei pri ruskih obmejnih polkih. Višji častniki so vedno na potu in organizirajo čete. Posamezne občine se opozarjajo na dolžnosti, katere bi imele v slučaju mobilizacije; povsodi se vrše vojaški nabori. Generalni guverner je ob priliki inspiciranja čet baje rekel: „Prosim, bodite tako pripravljeni/ kakor da bi morali vsak trenutek v vojsko.“ Sploh se povsodi ob meji po-množujejo čete.
Ce je to res, potem lahko vsak uvidi, kam pes taco moli. Za slučaj vojske med Avstrijo in Srbijo bi Spočetka Rusiju mirno gledala krvavi ples. Ko bi pa začela Srbiji1 slaba presti, tedaj bi zaklicala Rusija Avstriji: 'Stoj, sicer udrem v Galicijo, kakor se je pred desetletji zgodilo obratno. Sicer so pa) vesti o oboroževanju ruskih čet ob avstrijski meji najbrže izmišljene.
Srbska vlada hoče sedaj utajiti svoje izredne vojne priprave./ Vladni list „Samo uprava“ izjavlja namreč, da Srbija napram Avstriji povsem korektno nastopa. O mobilizaciji ne more biti govora, kajti v srbskih vojašnicah se nahaja komaj 10.000 vojakov več, kot navadno, Avstrija je pa čete, katere namerava poslati v boj, pomnožila za 40.000 mož in vse koncentrirala ob srbski meji. V resnici se v Srbiji zadnji teden ni nič takega zgodilo, kar bi opravičevalo alarmujoče vesti.
Da ta izjava srbske vlade ne odgovarja resnici, se razume samoobsebi. Čudno pa je, da Srbija ob času, ko se velevlasti trudijo, da bi se ta konflikt poravnal mirnim potom, pošilja v svet tak neresničen dementi.
PODLISTEK.
Denar kot prometno sredstvo.
Predaval na soe. teč. v Brežicah K. P.
(Dalje.)
Narodi, ki so imeli dosti soli, so to rabili kot denar pri kupčevanju z drugimi narodi, ki niso imeli soli, tako tudi suhe ribe, tobak, bombaževino, školjke itd. Se dandanes beremo v misijonskih poročilih, da divji narodi po avstralskih otokih rabijo neke vrste školjke za denar, da školjke nosijo vedno seboj kot dragocen zaklad okoli vrata, kot kak rožnivenec.
Najbolj žalostne vrste denar so bili sužnji, čim več jih je gospodar štel, za bogatejšega, so ga imeli.
Toda vse te vrste denarja pa je polagoma izpodrinil denar iz kovine, ki je polagoma postal izključno menjalno in plačilno sredstvo. Imenitna svojstva kovin: blesk, barva, deljivost, trpežnost, so bila vzrok zmage kovinskega denarja. Da omenimo le eno ali drugo svojstvo kovin, 'n. pr. kako se lahko delijo, ne le tehnično, ampak tudi gospodarsko.
Ce vzameš n. pr. dragocen kamen, je tem žlahtnejši in dražji, čim večji je, ®e ga pa razdeliš na več delov, bi svota vrednosti teh posameznih delov daleč ne dosegla vrednosti, kojo je poprej kamen imel v celoti.
Pri kovinah pa ni tako. Ce se kos zlata ali pa srebra razdeli v 100 delov, so ti deli skupno ravno toliko vredni, kakor prvotni kos zlata ali srebra.
Omenimo še tudi trpežnost zlasti dragocenih kovin kakor je zlato in srebro, ki prideta kot novec najbolj v poštev, kajti zlati ali srebrni novci prese-
Na dunajski borzi je bila proti) raznim vestem o razpoloženju za vojsko izdana uradna, izjava, da so govorice, da bi bila vojska s Srbijo neizogibna, neosnovane in da kljub resnosti položaja ni izdala vlada kakih takih odredb, iz katerih bi se dalo sklepati, da hoče Avstro-Ogrska zapustiti politiko miru.
Vkljub tej uradni izjavi se v dunajskih političnih krogih trdovratno vzdržuje vest, da se je Avstrija odločila,, dne 3. marca poslati srbski vladi noto, v kateri bo zadnjič pozvala Srbijo, naj poda jasno in nedvomljivo izjavo, kaj Srbija pravzaprav namerava, sicer boi Avstrija izvajala posledice. Sodi se, da bo Avstrija, ako Srbija ne bo podalaj zadostne izjave, dne 11. marca napovedala vojsko.
Najsibodo te vesti resnične ali izmišljene, dejstvo je, da je položaj skrajno resen in zamotan. Kako se bode odmotal, to se bo pokazalo v najkrajšem času, kajti sedanje napeto razmerje med Avstrijo in Srbijo je trajno nevzdržljivo, posebno ker mora Avstrija varovati mejo, da ne vderejo vstaške čete v Bosno. To stane mnogo denarja, katerega Avstrija lahko obrne za druge bolj koristne namene.
Politični pregled.
Avstrija.
Ministrski svet.
Ministrski predsednik Bienerth je sklical za danes ministrski svet. To je v zvezi z avdijenco, v kateri je bil Bienerth v ponđeljek sprejet od cesarja. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo ta ministrski svet storil odločilni sklep o zopetnem sklicanju đrž. zbora. Ministrski svet se boi bavil tudi z vprašanjem, da se skliče seja klubovih načelnikov, katera naj bi določila delavni načrt zaj državni zbor. S,Uši se pa tudi mnenje, da državni zbor ne bo sklican, ako vlada ne dobi zadostnih garancij,/da bodo sprejete najnujnejše državne potrebščine, v prvi vrsti rekrutna predloga. Bienerth je baje dobil odi cesarja dalekosežna pooblastila.
Državni zbor.
Splošno prevladuje; mnenje, da bo državni zbor sklican sredi marca meseca, da izvoli predsedstvo in delegate. Do konca marca morajo biti rešena najnujnejša vprašanja :| vojaški novinci, podržavljenje železnic in trgovinske pogodbe. Ce se bode to posrečilo,1 je seveda drugo vprašanje. Baron Bienerth se še vedno posvetuje z raznimi poslanci, toda dosedaj brez uspeha. Politični položaj je še vedno nejasen. Mini-
gajo celo železo na trpežnosti, katero na zraku po-rujavi, dočim se zlati in srebrni novec ne spremeni, ne zgubi bleska, in se le po prav dolgi rabi nekoliko obdrgne in zgubi neznatno pri svoji teži.
Kovinski novec pa tudi presega vse druge poprej naštete denarske vrste v tem, da se lahko prenaša s kraja v kraj.
Kako težavno je moralo biti v starodavnih čar sih prevažanje kož, žita, tiranje čred itd. v primeri z denarjem dandanes. Za 1 K lahko kupiš okoli 80 kg.‘ premoga, kojega težo boš občutljivo čutil na hrbtu, dočim je ena krona tako majhna in neznatna, da jo komaj čutiš v žepu, a naš 20kronski zlat pa tehta samo okoli 6% grama.
Zlato in srebro pa imata tudi najbolj stanovitno vrednost. Kolike spremembe cen so pač morale biti v starodavnih časih pri plačevanju s kožami, žitom, živino, platnom itd., če pomislimo na dobre in slabe letine pri kmetijstvu, na živinske bolezni, na vojskine čase, ne glede na to, da se postavimo žito ni moglo obraniti več let, da so imele kože gotovo drugo ceno, če so bile nove ali stare. Zlato in srebro pa je vedno iste vrednosti, tudi če je 100 let staro.
Zelo važna lastnost zlata in srebra je tudi v tem, da se dasta teško ponarediti, kajti njihov blesk, teža, barva, trdota, posebno pa zvok se kaj hitro spoznajo. Zato pa lahko opazuješ, če kaj plačuješ v prodajalnicah, ali če plačuješ davke, kako tvoj kovi-nati denar mečejo po mizi, ali na nalašč zato pripravljene kamenite ali kovinaste plošče, da slišijo njihov zvok, da tako spoznajo ravno na zvoku pravi denar od pokvarjenega.
Vse te dobre lastnosti kovinastega denarja, osobito zlatega In srebrnega, so uplivale, da je ta polar
strski predsednik sam prikriva svoje načrte. Edino to je jasno, da hoče vlada v prvi vrsti omogočiti delovanje češkega deželnega zboral
D:. Krek in dr. Benkovič o, ministru- krajami.
Državna poslanca dr. Krek in dr. Benkovič sta v „Slovencu“ objavila, kako sodita o ministrili-roja-kih. Dr. Krek piše med drugim: „Moja (stara, nepremična sodba o ministrih-rojakih je kratka: Nepotrebni so,; breme brez haska, škodljivi1 ustavnemu življenju in zdravi upravi. Zato je umljivo, da sem vselej, kd je butilo to vprašanje pri nas na dan, stal odločno na nasprotni strani. Zame je potemtakem dano stališče: Nikdar in nikoli ne bom pritrjeval zahtevi, da tudi mi, južni Slovani, dobimo svojega mi-Distra-rojaka. Ko bi se pa to vendar le zgodilo, bi se tolažil z utemeljeno zavestjo, da sej izpreobrnejo ravno vsled tega prav kmalu vsi razsodni sorcjak» k tej moji misli.
Ministri-rojaki zdržujejo nekak absolutizem v kabinetu. Resortni ministri imajo v njih oviro; kon-. čno pride vse na ministrskega predsednika, ki potem odločuje. 'Preveč sem rekel. Ministrski predsednik dobiva po zaslugi ministrov-rojakov samo priložnost, da_ prodaja razne upravne stvari strankam, in sicer najrajše vsako po večkrat. Iz predsednika parlamen-tovega izvrševalnega odbora postane barantač, če-gar sposobnost sa ne meri po njegovem znanju, ne po kakih načelih, marveč po trgovskih uspehih. Prodaja pa redko kedaj proti gotovi oddaji blaga, marveč izključno le terminsko. Termini pridejo, ker gre koledar — v Avstriji menda edina reč — mirno in redno svojo pot naprej; blaga ni in barantač se izgubi. Kdor pride za njim, ja še na slabšem; njegovo življenje je še krajše.
Dr. Benkovič izjavlja najprej,: da je neposredni povod predloga Slovenskega/ kluba, za odpravo ministrov-rojakov dalo provokatorično postopanje nemškega ministra-rojaka, utemeljen pa je predlog strogo akademično z oziri na ustavna načela, katerim nasprotuje inštitucija ministrov-krajanov. Vsak) minister je za svoje delovanje odgovoren. Da se more ministra na odgovor pozvati, mora, biti natančno določen njegov uradni delokrog. A med tem ko je delokrog resortnih ministrov v zakonih o organizaciji uradov jasno omejen, ne poznamo nikakega zakona ali naredbe, v katerih bi se delokrog posameznih ministrov-krajanov saj približno določil. Ministri-kra-jani se od cesarja imenujejo kot ministri brez portfelja, le. eden gališki minister je bil izrečno imenovan kot minister za Galicijo, kakor je bil prvi češki
goma spodrinil vse iruge starodavne denarske vrste, ne da bi bilo prvotno potreba zatcj kake posebne pogodbe ali državne oblasti.
Zato pa je kovinski denar že zelo star, že okoli 1500 let pred Kristusom ga najdemo pri Hebrejcih, Feničanih, pozneje pri Perzih, Grkih in Rimljanih. Taka vemo iz zgodovine, đa je pri Grkih upeljal slavni Likurg najprej železen denar, najstarejši denar pri Rimljanih pa je bil/ iz bakra.
Tudi svinec, bron, nikel, na Ruskem platina se je rabil za denar, a vse te kovine sta polagoma izpodrinila zlato ii\ srebro, ki najbolj obsegata zgoraj našteta dobra svojstva denarja.
Dandanes pa uplivajo države na denar na dva načina: 1. odločujejo, katera kovina se haj rabi za denar, in 2. kako naj bo ta denar tehnično urejen. Postavno določitev tiste kovine, ki naj velja za postavno plačilno sredstvo, imenujemo vrednoto ali valuto.
Razne države imajo v item razne določbe, zato je pa tudi vrednota ali valuta v raznih državah različna. Država, ki sprejme zlato za splošno plačilno, sredstvo, ima zlato vrednoto, katera pa srebro, ima srebrno vrednoto; Če pa katera sprejme zlato in srebro, tako da je vsak primoran vzeti denar v tej ali oni kovini, potem pravimo, da ima dvojno vrednoto ali bimetalizem. Ce pa rabimo besedo vrednoto tudi v tem pomenu, da ž njo označimo računsko enoto za denar posameznih držav, potem govorimo pn naš tudi o kronski vrednosti ali veljavi.
Država ima izključno pravico kovati denar in določiti vsebino posameznih denarnih kosov. Takšne kovane denarne kose, za katerih vrednost jamči dr--žava, imenujemo novce.	( (Konec prih.)
minister-krajan imenovan kot minister za kraljevino Češko. Predlog Slovenskega kluba pa ni naperjen zoper takozvane teritorijalne ministre-krajane, katerih opravičenost se da vsaj deloma utemeljiti, ampak izrečno zoper nacionalne ministre-krajane.
Slovenski klub se tedaj bori le zoper načelo institucije 1 ministrov-krajanov in v prvi vrsti zoper nemškega ministra-krajana; toda Slovenski klub še nikdar ni zavzel protivnega stališča proti jugoslovanskem ministru za slučaj, da ostane institucija mi-nistrov-rojakov.
Socialdemokratje pri Bienerthu.
Včeraj so bili pri ministrskem predsedniku Bienerthu voditelji socialdemokratov, namreč poslanci: Adler, Nemec in Pernerstorfer. Bienerth jim je razložil svoje} namene in zavračal očitek, da bi novi kabinet nameraval razpustiti državni zbor. Vlada hoče delovati skupno s parlamentom in državni zbor čim preje sklicati,^tako da bi bile najnujnejše stvari rešene Še pred Vel. nočjo. Bienerth je prosil socialdemokrate, da bi podpirali vlado. Socialdemokratje so odgovorili, dal je vlada z zaklučenjem državnega zbora napravila veliko napako, katere posledice se ne dajo odpraviti. Ta korak vlade opravičuje veliko nezaupanje socialdemokratov do vlade Že iz tega sledi, da bodo socialdemokratje stali n apr am vladi v ostri opoziciji,
Balkan.
Novo srbsktf koalicijsko ministrstvo.
V	pondeljek je bil sestavljen novi koalicijski kabinet in sicer :| predsednik Novakovič, zunanji minister dr. Milovanovič, finančni minister PaČu, javna dela Pašič, notranje zadeve Protič, nauk in bogočastje) Stojanovič, trgovino Žuljavič, pravosodje Ri-barac. vojno general Živkovič.
Vojno razpoloženje v Srbiji.
V	pondeljek bi se moral vršiti > velik častniški shod, na katerem bi častniki zavzeli svoje stališče naprarn sedanjemu političnemu položaju.'. Shod je bil v zadnjem trenutku odpovedan. Vršila se je pa seja odbora za narodno obrambo. Prestolonaslednik) je po svojem zastopniku izjavil, da bi odbor za narodno obrambo v slučaju, ako bi; vlada sklenila z Avstrijo za Srbijo sramoten mir, takoj lahko samostojno nastopil, ker ima za seboj 40.000 dobro oboroženih srbskih prostovoljcev, med/ katerimi je tudi veliko srbskih častnikov in pa) prav toliko ruskih prostovoljcev, Ta prestolonaslednikova izjava je bila sprejeta z velikim navdušenjem. V konaku in zunanjem) ministrstvu so se vršila še pozno v noč posvetovanja. V prestolonaslednikovi palači se je zbralo veliko višjih častnikov, kateri so v pogovoru izjavili, da je vojaški položaj jako ugoden.
Položaj neizpremenjen.
V	dunajskih diplomatičnih krogih smatrajo sedanji položaj kot skrajno nevaren. Situacija se ni prav me izpremo>iiia.| Nasprotno je sestava novega srbskega kabineta in pa članek „Samouprave“, v katerem se ponavljajo srbske zahteve, katerih nikakor Avstrija ne more sprejeti, znamenje, da bo Srbija. še nadalje zavzemala Avstriji sovražno stališče.
Ali je Bolgarija priznana za carevino?
Nasproti dejstvu,k da so v Peterburgu sprejeli bolgarskega vladarja s kraljevskimi častmi in je ruska vlada bolgarski sporočila, da je priznala Bolgarijo za, neodvisno carevino, povdarjajo v Parizu in Londonu, da je korak Rusije nekako samovoljen. Francija in Anglija Bolgarije kot carevine ne pripo-znate preje,; dokler se ne sklene sporazum s Turčijo. „Temps“ piše, da je Rusija s tem kršila evropski koncert. Kajti če se Bolgarija prizna za( carevino, sme Avstrija pravtako od velesil zahtevati, da se prizna aneksifa. Rusija postopa tajpostno. Izpočetka je naglašala, da so orientalska vprašanja splošno-ev-ropska, ki se dajo le v medsebojnem sporazumu rešiti.. zdaj pa postopa na. svojo roko. Francoski krogi so z rusko politiko zadnji čas zelo nezadovoljni. — Turški ministrski svet je poslal glede na bolgarsko vprašanje < svojim poslanikom posebne instrukcije. Turška vlada stoji na stališču, da je priznanje Bolgarije kot carevine v nasprotju z berolinsko pogodbo in bi bile zato velesile morale poprej Turčijo informirati in se z njo glede na priznanje carevine spn razumeti. — Anglija Bolgarije kot carevine ne; be priznala prej, dokler je ne prizna Turčija. — Rusija izjavlja, da) je kralja Ferdinanda, ki je prišel k pogrebu velikega kneza Vladimirja, le za njegovo osebo sprejela kakor kralja. Sicer/ je to prvi in odločilni korak, da se Bolgarija sama prizna za carevino, vendar še ni definitivni. Rusija bo glede na priznanje izkušala, vpeljati tozadevno akcijo pri veleviasteh. Zato je tudi želeti, da se Turčija in Bolgarija čim-preje sporazumeta.
Raznoterosti.
Umrl je dne 23. t. m. v Zagrebu škof Pavel Gugler, ki je znan) tudi na Štajerskem, ker je vedno prihajal v Rogaško slatino.
f Janez Bosina. Iz Kozjega nam je došlo žalostno poročilo, da je tamkaj umrl v torek zjutraj ob osmih preč. gosp. Janez Bosina, starosta duhovščine
lavantinska škofije, častni kanonik, župnik in dekan v pokoju. Ranjki gospod se je porodil v Dobovi blizu Brežic dne 25. decembra 1822, torej je' bil že v 87. letu. Posvečen leta 1846 je služboval najprej v Konjicah, Bizeljskem in pri Sv. Križu tik Slatine. Leta 1861 je postal župnik v Slovenjgradcu in ondi župni-koval do 1. marca leta 1871. S( tem dnevom preselil se je kot župnik in dekan v Kozje ter bil/ naslednik v Maribor se preselivšemu rajnemu Kosarju. Tukaj jei mirno in skromno deloval blizo 34 let. Bil je izredno blaga duša, gostoljuben in postrežljiv. Odlikoval se je posebno s svojo veliko natančnostjo vj uradovanju in svojih duhovskih opravilih, potem s svojo neomejend ljubeznjivostjo do duhovskih sobratov in sploh do vsakega, naj si je tega ali drugega stanu. Njegovo veliko skrb do lepote hiše božja) in njegovo požrtvovalnost bode še poznim rodovom pričala koz-janka farna cerkev —, novi zvonik, prekrasen križev pot, kakor tudi prenovljeni oltarji in lepe podobe. Dne 1. decembra leta 1904 se) je podal v zaslužen pokoj, katerega je zavžival do danes. Akoravno v visoki starosti, ga je še vedno zanimala naša slovenska politika in požrtvovalno je podpiral narodna podjetja. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob desetih. Svetila mu večna luč!
Kaj ho z dobrnskimi toplicami? Tako se po-prašujejo ljudje. Leta 1907, takoj ko so gostje odšli, so začeli kopati v toplicah in kopali in vrtali so okoli studenca noter do junija 1908. Zima jim je bila ugodna in ljudi je kar mrgolelelo okoli staroslavnega vrelca. Eni so kopali, drugi so kamenje lomili, tretji zopet so vrtali blizu studenca. Kakih 7 mož^ je delalo okoli sesalke; zopet drugi so tesali in zidali. In res do konca junija so delu zvršili tako, da :so se mogli topličarji kopati.
Pa kmalu se je kazalo, da je vse slabše kakor je prej bilo. Vode manj, toplota vode nestanovitna, enkrat bolj topla, potem zopet hladnejša, velika skupna kopelj polna nesnage, na lesenih stenah se je prikazala črnozelena plesnoba, nad vodo je plavala do skrajnosti neokusna nesnaga — brrrrrr! In to se je vse zgodilo po naročilu deželnega odbora! Koliko tisoč in tisoč kron je zavrženih! Seveda so si ljudje zaslužilidenar, a to ne izgovarja lahkomišljenosti deželnega odbora. Naj si ljudje le zaslužijo, pa to se naj zgodi pri pametnem delu, ki bo trajne vrednosti, ne pa pri takih dragih poskušnjah. Sicer so pa pri delavcih bili prav izbirčni,\ in govori se ,tudi, da se za enake vožnje ni vsem enako plačalo. Kmetič ubogi, če se mu je sploh — in to le, če je sila bila privoščila kaka vožnja kamenja ali peska itd. je moral biti zadovoljen z manjšo plačo kakor drugi, ki slovijo za bolj ali celo za. čisto nemške.
Letos pa že zopet -delajo tako v en dan, da se Bogu smili. Zmislili sö si ribnik tam za poštnim poslopjem. Tega je pa res treba! Koliko so že denarja po nepotrebnem izvrgli. Občine seveda še ne prašajo ti veliki graški gospodje!
Dognano je, da je vrelec zdaj slabši kot prej, in govori se, da bodo letos zopet začeli podirati vsaj deloma, kar so lani stavili, in da) bodo, mrzli studenec, ki v topli vrelec sili, od njega ločili. Vse prav! Pa zakaj dvojno delo? Zakaj se to ni že lani storilo? Zakaj se baš v dobrnskih toplicah leto za letom za flikarije ogromne svote izdajo, namesto da bi se enkrat odločno lotili temeljitega dela.
Občani kar z nevoljo gledajo, kako se tu gospodari. Kje je račun za lansko leto v toplicah in kje odobrenje? Kje so vendar naši poslanci? Zakaj se ne brigajo za tor Ikar se tu godi z našim denarjem! Eden ali drugi bi si naj vendar vzel toliko časa in semkaj prišel ter se na licu mesta prepričal, kako se tu gospodari. Lani so hišni posestniki poslali odločni ugovor na deželni odbor proti temu, da se^ „kur-in muzik-taksa“ zahteva od ljudi, ki stanujejo zunaj toplic, da morajo oni, ki v vasi stanujejo, za vsako itak neopravičeno drago kopelj še 40 v več plačati, da se ljudem, dokler je še v topliških hišah prostora, odsvetuje v vasi stanovati — če je pa v toplicah vse napolnjeno, tedaj je seveda tam tudi dobro, - in kaj je storil deželni odbor? Nič, še odgovora ni dal na ta ugovor. Mi vprašamo tukaj, ali je to lepo in dostojno za deželni odbor, ki je vendar deželanom odgovoren za svoje delo? Deželni odbor, povej nam, kedaj se je v deželnem zboru sklenilo to, proti čemur smo se mi pritožili. Ca ne veš odgovora, vemo, pri čem da smo.
Surovosti nemških buršev pred sodiščem^ V soboto dne 20. svečana se je vršila pre(| graškim okrajnim sodiščem sodna obravnava proti nemškima buršema tehniku Viktorju Ahtschinu in medicincu A. Mahr radi lahke telesne poškodbe, prizadejane dne 30. nov. 1908, za Časa slovenske demonstracije,/ juristu Vladimiru Travner. Tožnik je državni pravdnik. Zaslišanih je bilo 13( prič. Priča jurist Vlad. Travner izpove, da so ga napadli v Glacis-ulici nemški burši, ko se je slovensko dijaštvo večinoma že razšlo. Obsipali so ga z različnimi psovkami ti Windi-seher Hund, windisches Schwein itd. X zbili so mu ščipalnik na tla, nato ga pa obdelavah s palicami in pestmi, da sei je onesveščen zgrudil na tla. Priča^ m mogel spoznati nobenega napadalca, ker brez očal m mogel nikogar razločiti. Nato je bilo zaslišanih še/ 5 slovenskih prič, ki so za Ahtschina in Mahra obte-ževalno; izpovedale. Priča filozof Srečko Serajnik je z gotovostjo izjavil, da sta Mahr in Ahtschin bila po Travnerju in ga suvala. Priča med. Jos.i Glantsch-nig je z vso gotovostjo izjavil, da je Mahr s) palico
tolkek po Travnerju.) PrijČaj Franc Dobravc jej izpovedal, da sta Mahr in Ahtschin suvala Travnerja v, hrbet teh je z roko pokazal, kako sta mahala po Travnerjevi glavi. Ne more izjaviti, če sta imela obtoženca palice. Med razpravo) je državni pravdnik dvignil obtožbo še proti buršema Kurt pl. Paulitschu in proti Rudolfu Nagele; in sicer na izpovedbo priče Srečko Serajnika in Franca Malniča, ki je izpovedal, da se je Nagele pri) tepežu posebno odlikoval. Nemške priče so od prve do zadnje vse razbremenilno izpovedale. Izpovedale so z vso gotovostjo, da Obtoženci niso bili oboroženi, da je (Travner prvi napadel nemške burše ter jih bil z železno palico, da Mahr in Ahtschin ; niso bili v Travnerjevi bližini. Jedna priča, in sicer v Ljubljani dobro znani Ernst Markel je pa izpovedal, da je videlrMahra iz neke daljave se bližati, ko je Travner že ležal na tleh. Po govoru državnega pravdnika, ki je predlagal obsodbo vseh štirih obtožencev po par. 411, in po govorih dr. Furlana iz Ljubljane in nemškega zagovornika, je sodnik proglasil oprostilno razsodbo. Nato se jo vršila druga obravnava Rud. Nagele contra Travner. Nagele je tožil Travnerja radi lahke telesne poškodbe, prizadejanet mu na levi roki z železno palico. Ker so si tudi pri tej obravnavi priče popolnoma nasprotovale, je proglasil sodnik tudi) v tem slučaju oprostilno razsodbo. Menda ja ne bodo po tej razpravi v Ljubljani mislili, da sta znana ljubljanska pretepača in izzivaöa Mahr in Ahtschin) pohlevne ovčice ?
k Razpor med župnikom in kaplanom. Ker me nemško in slovensko liberalno čas >pisje že celih 14 dni blati, sem dolžan resnici na ljubo zadevo z bivšim minoritom in katehetom v Ptuju P. Alojzijem Öediwy v javnosti pojasniti.
P. Alojzij Öediwy, (komaj 7 mesecev duhovnik) jo branil 4 deklicam 4. razreda, da bi bile kandidatinje Marijine družbe. Rekel je namreč, da učenke ne spadajo v. to družbo, ker so v njej samo smrdljive device in stare babe, prednica pa je prismojena. To je trdil tndi pri učiteljski konferenciji (zapisnik na razpolago) sklicevaje se na § 78 def. šol. in učnega reda kateri pravi, da učenke ne smejo biti v kakem društvu. To pa nikakor ni res, ker Marijin« družba ni društvo, tedaj tudi ne spada pod ta paragraf, ker je tudi prečastiti kn. šk, lavantinski ordinarijat v Mariboru določil, da deklice, katere so v 14. letu, smejo biti kandidatinje M dražbe. Ko so potem tiste 4 deklice dne 6. 2. 1909 prišle k predniku M. družbe č. g. P. Piju Vakselj prosit, naj jih zbriše iz M. družbe, sem prosil P. Alojzij« Öediwy, naj pove, kaj je na tej stvari. On pa mi je obrnil hrbet in osorno rekel:	„Ne odgovarjam, saj pride konfe-
renčni zapisnik“. Jaz sem mu odgovoril rekoč: Ako mi ne odgovarjate, Vas suspendiram tako dolgo od šole, dokler se cela stvar ne pojasni in poravna“- Na to je zapustil samostan, se še tisti dan nastanil v hotelu Osterberger in se ni več povrnil. Tndi preč. provineijalatu na Dunaja je naznanil svoj izstop.
To je suho dejstvo. Vse drugo, kar se je o tej neljubi zadevi pisalo, je zlobno ogovarjanje.
Župnijski urad sv. Petra in Pavla v Ptuju, dne 23. februarja 1909.	o. Lenart Vaupotič, žup. upr.
Štajersko.
Maribor. V nedeljo zvečer so štirje huzarji tukajšnjega huzarskega polka napadli Stefana Arnej-čič, hlapca, ,v Dravski ulici s sabljami in ga je eden od huzarjev s sabljo po levi roki udaril in ga\ težko ranil. Poškodovanega so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico.
Cirkovce pri Pragerskem. Prva igra na novem odru v prostorni crrsveni dvorani se je dobro posrečila. Igralo se je veselo in živahno kakor na nove karte. Naše marljive mladenke so sicer prvič nastopile, ker igre z ženskimi vlogami še ni bilo v Cirkovcah, a kako navdušene so bile, priča to, da je ena izmed njih prišla nazaj iz Maribora na pomoč svojim dragim tovaršicam. Nad 200 oseb se je zbralo v novi dvorani in na obrazih vseh je bila razlita dobra volja in radost kakor zarja na nebn. Lahko rečemo, da tako dobre „kave“ in za 20 vinarjev ni dobiti v nobeni mariborski kavarni. Par nasprotnikov je zabavljalo doma in prodajalo svojo znano snrovi kislo repo. V čast Ctrkov-čanov treba povedati, da so oni nasprotniki nea škntarski ptujei. Eden je tožil, da to ne bo dobro za nje. Tudi mi smo tega mnenja.
Ptujski mestni svet je prepovedal na predlog mestnega zdravnika dr. Metzlerja, zavijati mesa, klobase, sir in druge sveže jestvine v časniški ali drag papir, odslej se bo moral rabiti samo bel papir.
Gospod dr. pl. Plachky v Ptuju h če na vsak način postati velik gospod. V vsaki seji občinskega in šolskega sveta stavi kak predlog; bodisi, da pogreva samo staro preslano uho ali da stavi kako malenkostno vprašanje — zadostuje mu, da s - le bere njegovo ime v časnikih. NiČ ne de, ako se celo Nemci smejijo rekoč: No ja, der Plachky, der muss ja immer was haben! Vidi se možu, da hoče splezati višje Govori se, da bo še ptujski župan.
Ljudski misijon pri oo. minorit h v Ptuju je mestni nrad prepo»edal radi kužnih bolezni. Žapnijski urad se je nato takoj obrnil na c. kr. namestuijo v Gradcu, ki je izjavila da ni vzr ka za kako preouved, ker mestni nrad že celi mesec ni naznanil niti enega slučaja kake kužne bolezni. Misjon se bo lor j vrši, kakor je bilo napovedano. Značilen je pa ta slučaj, kaže prav jasno, kako se boji mestna gosp« da, da bi se ljud tvo bolj izobrazilo v krščanskem duhu in se postavilo potom na svoje noge. Gospodje so vendar preveč bogaboječi, ker jih že sveti misijon spravi kar iz sebe Si bomo dohro zapomnili!
Veselite se, ptujski sejmarji! Ptujski občinski svet je zvišal v zadnji občmski seji siojnino sejmiščih. Stojnina znaša sedaj: za konja 20 v., za domače govedo 20 v., z«
hrvaško 30 v., za svinje 10 v., pujska 4 v., kozo 10 v., *a živ. potne liste 10 in 20 v., pristojbina na tehtnici za težo pod 100 kg 6 v., nad 100 kg 10 v., za rabo svinjskega hleva s steljo za vsaeih 24 ur 1 krono. Ornig potrebuje zopet denar, veliko denaija. Gledališče hoće popraviti, Südmarko mora podpirati, Dravo hoče regulirati, MM-chenheim — pasivno podjetje — ga stane grozne svote, za reklamo se morajo prirejati razni plesni venčki in druge veselice — in vse stane denar, mnogo denarja! Kmet, ti pa plačaj pridno. Še v visoko čast si moraš šteti, ako smeš svojo živino postaviti na mestno sejmišče. Kaj ne? — Oh kako gulijo, pardon-ljubijo ptujski mestni očetje kmeta— okoličana!
Leitersberg-Krčevina. V nedeljo je predaval v izobraževalnem društvu potovalni učitelj Pirstinger *;,iz Radgone o škodljivcih; sadnega drevja, o sajenju in gojitvi dreves. V nedeljo dne 28. t. m, predava v izobraževalnem društvu gospod dr. Pipuš o viničarskem zakonu.
Imenovanje. Finančni nadsvetnik in davčni referent Tauzher pri mariborskem okrajnem glavarstvu je imenovan za predstojnika okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru. — Bivši realec Ivan Kranjčec je imenovan za davčnega praktikanta v Ljutomeru.
Grofica Nugent-Pallaviccini je umrla v Bol-eanu dne 22. t. m.; pokopana bode v rodbinski, rakvi v Bolonji. Za preblago rajno žaluje edini sin,j veleposestnik na Hausampaher pri Hočah, ter nebroj revnih, katere jel ona velikodušno podpirala.
Podsreda. Ustanovili smo katoliško slovensko izobraževalno društvo. Predsednik Vimpolšek Jože, podpredsednik Podpečan Jernej; tajnik Kunej Jakob, njegov namestnik Sotošek Janez, blagajnik Brdnik Karol, njegov namestnik Debelak Martin, knjižničar Gašpar Bezjak. Društvo pristopi k S. K. S. Z. v Mariboru. — Dne 14. t. m. si je roko v rami zlomila dekla pri gostilničarju J. Preskarju. Dobila, je Jpri sanjkanju. — Dne 17. t. m. je konj močno poškodoval voznika, ki je vozil svate z nevestof iz Podsrede v St. Peter. Poslali so ga v Gradec.^ — Franc Žičkar, posestnik v Gorjanah, si je prerezal žile na roki in umrKiva izgubi krvi.
V Cadramu obhaja dne 25. t. m. Jurij Bezenšek, konzist. svet. in župnik, 701etnico. Neomahljive-mu narodnjaku in pospeševalcu vsega, koristnega še mnogo zdravih let!
Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru ima v nedeljo dne 28. t. m. po večernicah ob
3.	uri svoj redni občni zboiy z običajnim vsporedom v V. deškem razredu Franc Jožefove šole. Pridite p. n. podporniki in prijatelji ubožne šolske mladine v obilnem številu!
Konjice. Trška nemška šola Šteje nekaj brez 200 otrok, izmed katerih je, lahko rečemo, polovico od slovenskih starišev. Sola je bila postavljena s pomočjo Schulvereina, torej mora tudi tak duh vladati v tej šoli. Res, da popolnoma ne doseže svojega namena, vendar pa se tako marsikateri slovenski otrok odtuji ter svojega maternega jezika ne spoštuje več, kakor bi ga moral, nekateri pa postanejo celo zaničevalci slovenskega ljudstva. Upamo, da bo nova okoliška šola, ki more že letos biti dogotovljena, sprejela vse slovenske otroke, kateri hodijo sedaj v nemško, potem pa naj trški Nemci, zlasti trgovci in obrtniki svoje otroke samo nemško učijo, in; jih pošljejo; potem v blaženi rajli si kruha služit, sajj med nami si ga ne bodo mogli s samo nemščino. Nemško šolo bi radi povečali še za en razred, tako da bi jih bilo pet in bi bolj vleklo proti slovenski šest- oziroma, če bo treba, sedem-razrednici. Ce pa vsi slovenski otroci gredo v slovensko šolo, bo nemška šola lahko zadovoljna, če ji bodo še štirji razredi ostali. Torej, slovenski otrok, v slovensko šolo!
Konjice. Volitve bodo v občinski odbor. „Nar. Dnevnik“ jih je že prav nerodno in liberalno omenil, ter napada prav po nepotrebnem in po 'krivici pre-vzv. knezoškofa in preč. gospoda nadžupnika. V I. razredu vedo slovenski liberalci kaj dobro, da ne morejo Slovenci zmagati, a lažejo v „Nar. Dnevniku“, da bi lahko zmagali, če bi šla imenovana preč. gg. volit. Naj dokažejo s številkami in imeni, potem naj pišejo! Naše časopisje je konjiške slovenske liberalce po znanih! septemberskih dogodkih pustilo v miru, dasi bi si jih semtertja lahko privoščilo po pravici, da Še celo agitiralo je za nje, a oni seveda ne morejo klerikalca pustiti v miru. Ce boste še kedaj tako neumestno, ob enem pa tudi netaktno pisali v „Narod. Dnevniku“, potem pa sami rešujte svojo zavoženo slovensko politiko v občinskih zadevah. S tem, da ste v „Nar. Dn.“ pisali tisti krasni članek, ste več škodovali slovenski stvari, kakor koristili. Sicer se pa itak dobro poznamo! Kaj ne, mi vselej z vami, kadar nas potrebujete, a vi vselej proti nam. Tak je slovenski liberalizem!
Kaj bo 1. in 2 marca v Braslovčah? Socijalni tedaj S. K S. Z., z mnogovrstnim zanimNim n rodovnim programom, na katerega so vsi možje in m'adeniči prijazno vabljeni.
Podgorje pri Slovenjemgradcu. V nedeljo, 28. te brnarja se pri nas ustanovi bralno društvo Ustan* vni sh »d bo ob treh popoldne v •»tari Joli lovori rof d Hoh-jeo.
Skale pri Velenju. Razpisano je mesto učitelja na trirezrednici v Skalah. Toda primernega stanovanj^ zanj ni dobiti četrt ure naokoli. Učiteljica ima vsaj za silo stanovanje v cerkveni hiši.
Javni delavski shod v Radečah pri Zidanem mostu se je vršil v nedeljo dne 21. t. m. popoldne Govorili so predsednik avstrijske zveze krščansko-
socialnih železničarjev Schwab iz Dunaja, poslane* dr. Krek in dr. Benkovič ter urednik Mojškerc. Shod se je po zadnjih žalostnih skušnjah rudečih vršil precej nemoteno; navzoči sociji so jih čuli toliko, da jim bo dolgo po glavi šumelo. Enemu se je zagotovila beseda, pa se je premislil. Navzoče delavstvo je proti njihovim neslanim medklicem zavzelo povsem sovražno stališče; v krščansko-socialno organizacijo se je sprejelo več novih udov. Tudi na Zidanem mostu se pošteno svita!
Na shodu ikrščansko-socialnega delavstva v Trbovljah dne 21. t. m. je predaval deželni poslanec dr. Zajec iz Ljubljane o ljudskem zavarovanju.
Javno predavanje o ljudskem zavarovanju priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo v Brežicah v nedeljo dne 28. t. »tri. popoldne ob 3. uri v Narodnem domu. Predaval bode državni poslanec dr. Benkovič o novopredloženi postavi ljudskega zavarovanja za slučaj bolezni, starosti, nezgode in onemoglosti.
Koroško.
Volilno gibanje, v nedeljo dne 21. sveč. je zboro vala „koroško kmetska zveza“ (-punt!) v Svetnivesi. Govorili so Kiršnar, Metnic in nrednik Laknar. (Metnic, Laknar in „Bauern“ bund: wie reimt sich das zusammen? Op. nr.) Sklenilo se je seveda jednoglasno kandidirati Wieserja in Kiršnarja, naša slavna posilinemca. Upajmo da bode ostalo pri njih kandidaturi, a da bode Slovenec izvoljen. — Od današnjega dne bodejo na obč nah ležali vsakemu pristopni in prepisljivi zapisniki volilcev. Volilei glejte, da vsakega reklamirate, ki ni zapisan, a nasprotno skrbite, da bode vsak posilinenuc izbrisan, ki bi morda ne imel pravice voliti. V 3. (kmetski) volilni skupini voli vsakdo, ki voli na občini in plačuje 8 K davka, v 4. skupini (splošni) vsak 24 letni možak, ki je bival do 9 sveč. t. 1. vsaj 1 leto v občini, kjer stannje sedaj. — Zadnjo nedeljo je polagal račun svojim volilcem krSč. soc. drž. in dež. poslanec Walcher v Šmihelu pri Volšpergu. Priporočal je zjedirijenje vseh Nemcev. To nam vzbuja razi čne misli 1 — Isti dan je nemško-nac. agrarec dež. posl. Franc Huber, župan pri Trgu, imel zborovanja dopoldne pri Lojzeju v Simiči in popoldne pri Najbirtu na Štajerbergu.
Prodaje. Pri c. kr. notarju v Borovljah se bo dne
26.	febr. ob 11 uri dopoldne na javni dražbi prodala Lipova hiša št. 17. na Strugi. Polja je 68 ara gozda 3 ha; izklična cena je 4000 kron, pogoje pove c. kr. notar v Borovljah ali pa župn. ured v Kapli (pošta Svetna ves). — Dne 5. sušea ob 9 uri dopoldne se bo jamo zlicitirala prostovoljno in sicer na domu Murarjeva kajža (Maurerkeusche) na Zg. Goričici pri Celovcu. Izklična cena je 3200 K. Za kakega slovenskega d lavca ali rokodelca bi bila jako prikladna. — Pri sodniji v Trgu (soba 3) se bo dne 4. marca ob 1ji\l uri dopoldne vrš la javna dražba Mertoarjeve hiše v Šmartnu pri Trgu (11 hektara njiv,
7	hektara travnikov, 15 hektara gozda, 1 hektar paše, 3 are vrta s svezvin, orodjem in krmo). Cenjeno je vse vkup na 22.000 K, najmanjše ponudbe 14.500 K. — Dne 26. marca bode ob 9 uri dopoldne pri sodniji pri Sv Hemi (na Krki) v javni dražbi prodano posestvo št, 13 v Bul-ro8u (Wallroß) sestoječe iz hiše, skednja, nj»v, travnikov in gozdov. Cenjeno je na 6500 K, najnižja ponudba je 4300 K. — Nova hiša v Št. Rupretu pri Celovcu Seegasse št. 6. je na prodaj.
Velikovec. Feldbacherjevo žganjarijo je kupil Tom. Žaner posestnik v Šmartnu pri Celovcu.
Požarnica. Ko so na dan 15. sveč. zjutraj ljudje odhajali iz gasiiškega plesa, prebruile so se trgovčevi soprogi Hartlieb, ker je bil kocijaž pijan, sani in žena se je precej otolkla in še tudi notranja poškodovanja je pridobila
Borovlje. Na Ljnbelu je bila zadnjo nedeljo dirka sankarska. Med gospodi samosedoi je bil so3ni k Dr. Fric Zsak iz Gradca (doma iz Poljčan pri Trgu 3) prvi z
8	min. ü34/5 sek., med dvosedci isti z nekim g. Marklom iz Gr ades z 8 min. 452/5 sek.
Št. Vid. Prav. ministrstvo je določilo, da se naj občina Psoviče (Pisweg) izloči iz okr. sodnije šentvidske in prideli okr. sodniji v Sv. Hemi (na Krki)
Grabštanj. Umrl je veleposestnik Matija Moric pd. Cincej^
Spital. V Napoljah v Belski dolini se je 17. sveč. pričela delati cesta na Tajhel (Teichl). Dogotovljena bo 1. UHO.
Kranjsko
Zaradi nsodepolnih septembrskih strelov se v
Ljubljani prepirajo in kregajo, kakor bi se šlo za stavo L bera na stranka dolži barona Schwarza, da je bil on vzrok kroprelitja, ker je poklical na mirne prebivalce razdivjano soldatesko in pastil streljati. Mi nimamo vzroka, da bi jemali barona Schwarza pod svoje okrilje ali v toliko moramo konstatirati, da je baron Schwarz pri tem popolnoma nedolžen, ker je v tisti noči žu an Hribar imel varnost ne odredbe v rokah in je telefonično prosil sam vojaštva. Sedaj seveda Hribar to taji, ker se hoče obdržati na površju, sicer bi bil primoran zapustiti županski stolec. Da je Hribar res sam zahteval vojaštvo, zato ima baron Schwarz pričo, ki je bila navzoča pri telefoničnem pogovora m to lahko tudi vsikdar dokaže!
Liberalno prijateljstvo do obrtnikov. Kranjski liberalci s» jako čudni ljudje. Vedno in vedno so imeli v zadnjem času polna usta od žlahte v deželnem odboru. Kako ta žlnhta skrbi za svoje somišljenike, da pr dejo na površje. J ko dobro! Zdaj pa poglejmo kako liberalna žlahta skrhi za svoje somišljenike. To so pokazali v pe ek pri vol tvah v obrtni svet trgovske in obrtne zbornice. Seveda p ed volitvami je vse za ubogega obrtnika, samo da odda svoj glas za liberalnega frakarja. Da tako je! Ubogi obrtnik, ki si misli, da mu bodo liberalci pomagali
pri njegovi obrti, slepo zaupa sladkim besedam, ki ga pa pozneje tako varajo. Liberalci so toraj poskrbeli tudi za 8V< Jega somišljenika za obrtniški svet v zbornici, a ne za ubogega obrtnika, ki jim je zaupal svoj glas za svojo obrtniške interese marveč za dobro situiranega trgovca. To priča dovolj jasno. Ubogi obrtnik, somišljenik liberalne stranke, je bil preslepljen od liberalce7 za svojega zastopnika, ki bi zastopal njegove interese v trgovski in obrtni zbornici. To dejstvo kaže dovolj jasno frakarsko stališče liberalne stranke, ki nima od ubogega obrtnika druzega, kakor same koristi, a ona mu vračuje z brcami v zahvalo za njegovo zvestobo do stranke!
Državno podporo za zgradbo novega mosta čez Ssavo pri Tacna je ministrstvo zvišalo od 50.400 kron na polovično svoto projektiranih stroškov to je 82 000 kron in si pridržalo iste pravice m pogoje kot prvotno.
Porofill se je restavrator „Svicarije“ v Ljnbljani g.
J.	Kenda z gdč. M c ko Petranovo, hčerko znanega hotelirja Petrana na Bledu.
, v Nadzorstvo prebivalcev v Ljubljani so prevzeli tržaški dete-ti vi, ki so te dni prispeli iz Trsta.
• XV Posknšen samoumor. V kavarni „Egia“ na Turjaškem trgu v Ljubljani se je ustrelil uslužbenec Llovda v Irstu, Anton Antolič rodom iz Brežic. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Vzrok poskuše-nega samoumora je neznan.
Primorje.
Neizpolnjene obljube agrarnega yodje Mrmol-ja. Znani voditelj agrarcev naj Goriškem, Mrmolja, je za časa volitevi letal okoli, moledoval, prosil, beračil in — obljubljal!, Vse je storil za svoje agrarne poslance. Kmetom je za trdno obljubil v goriški okolici napraviti zalogo straniščnice, ki jim je tako potrebna pri setvi krompirja, »ako volijo njegove agrarne poslance. Lahkoverni ljudje so- šli res na limanice. Volili so v dobri nadi one poslance. Ali po volitvah je že preteklo dokaj časa in dni, a g. Mrmolja je menda pozabil na storjene obljube! Goriški kmetje čakajo, da se jim izpolni, kar s$ jim je obljubilo !
Med vojaško upravo in goriško mestno občino se vrše pogajanja v zadevi novega vojaškega! skladišča. Mesto hoče kupiti prostor, kjer je sedanje vojaško preskrbovališče. Vojaška uprava bi potem sezidala preskrbovališče v bližini nove dragonske vojašnice na Mirenski cesti. Na mestu sedanjega vojaškega preskrbovališča bi pa mesta sezidalo Šole. Mesto je že tudi v ta namen kupilo bivšo Löwijevo hišo v ulici sv. Klare, kjer so sedaj nastanjeni dragonci. Ta hiša se drži vojaškega preskrbovališča. Pogajanja so v najboljšem tiru. Zavira jih samo nekajj formalnih zadev. Stavba novega skladišča bo stala, kakor kažejo načrti, ogromno svoto, ki, bo najbrže presegala nekaj milijonov.
Iz davčne službe. Premeščen je iz Trsta gosp. Fran Sirk, c. kr. davčni 'asistent, od urada za odmero pristojbin k davčnemu uradu v Gorico.
Samoumor v Kanfanaru. V Kanfanaru v Istri se jo ustrelil Anton Krainer, ker je bil nesposobnim spoznan za mornarico. Krainerja so prepeljali težko ranjenega v ’puljsko bolnišnico.
Ustrelil se je m Sežani vojak 97. pešpolka A. Zakrajšek, rodom iz Gorice. Ustrelil se je z lastno puško v vojašnici. Vzrok samoumora je neznan. To je že drugi samoumor, odkar je prišel bataljon 97. pešpolka iz Trsta vi Sežano.
Razgled po svetu.
991etnica Chopinovega rojstva. Minuli pondel-jek dne 22. t. m. je preteklo ravno1 99 let, kar se je rodil leta 1810 genijalni glasbenik Miroslav Chopin v Zelazovi voli pri Varšavi. Ta jubilejni dan hočejo vsa poljska društva proslaviti s tem, da prirede koncerte njegovih del po vseh večjih poljskih mestih. Pri tej priliki so tudi razpravljali, na kak dostojen način bi praznovali in slavili drugo leto Chopinovo stoletnico. Francoske glasbene revije se bavijo že sedaj z mislijo, đa za stoletnico Francoska, osobito Pariz, pokaže svojo naklonjenost Chopinu in njegovim delom in svoje simpatije do Poljakov.
Za otrpnenjem tilnika je obolelo v dragonski vojašnici v Evroeuxu na Francoskem 15 vojakov. Njih stanje je brez nade. Vojaške in sanitarne oblasti so storile vse korake, da preprečijo nadaljno razširjenje te strašne bolezni.
Prvi kongres časnikarjev na Raškem. Kakor vesti iz Petrograda ja hajo, je vse pri »ravljeno za vršitev prvega časn karskega kongresa v Petrogradu. Kongresa se bo udeležilo do 3000 članov ter se ho na njem r-zpravljalo vse kar se tiče časn karst a in časn karjev. Najznamitejši publicisti bodo fan*irali kot referenti. Posebno interesantni bodo referati o progonu ruskih časnikarjev od časa Petra Velikega sem.
Dve nove samostalne države v Zjedinjenih državah ameriških. Konrres u Washmgtonu je sprejel nov zakon, po katerem se ÄTizona in N >va Mehika proglasita samostojnim državama v zvezi Zj» d njenih držav...
Grozen ciklon ie razsaial v Teksasu, Misisipi m Alabami Napravil je ogromno škode. Ub tih je bilo 12 oseb, dočira je bilo ranjenih na desetine ljudi. ,V;lkl0“? 80 pridružili še sneženi zameti ki so napravili velikansko škodo po državah Kanzas, Nebraska m Oklahoma.
Listnica uredništva.
Dramlja. Nevam j!
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Valilnike (za nmetno valenje piš-žetov) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po ceni in priporoča Podružnica os»ednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
57
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	68
IHT; Prostor (lokal) "•S
tik mesta Celje, kjer je do zdaj dobro obiskana trgov na mešane stroke, se da takoj zopet v najem ali pa proda s h šo. Natančneje pogoje pove uprav. „Straže“. 6
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
XXXttXXXXXX
Majhne orgle s tremi registri v manualu in enim registrom v pedalu, pripravne za majhno cerkev ali kapelico, se po ceni prodajo pri Jožefa Brandel, izdelovatelju orgelj v Mariboru.	48
XXXXXXXXXX
S potrtim srcem naznanjamo tužno novico, da je starosta duhovnikov Lavantinske škofije, prečastiti gospud
Janez Ev. Bosina
biseromašnik, častni kanonik, kn. šk. konzistorialnl svetovalec, dekan in žnpnik v pokoju, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono in svetinjo za 40 letno zvesto službovanje, častni občan trga Kozje in občin Zdole in Veternik
v torek dne 23. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj, spreviden s zakramenti za umirajoče, v 87. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal
Sv. maša zadušnica in pogreb preblagega pokojnika se vršita v četrtek, dne 25. februarja t. 1. ob 10. uri v Kozjem. Kozje, dne 28. februarja 1909.
Dekan Marko Tomažič
z dekanijsko duhovščino.
C?
Proda se lepa, lično opremlena, enonadstropna hiša v Mariboru s p< sestvom in vinograd' m za ] 6.810 kron. Natančnejša pojasnila, daje J. Moser, anonsni urad Brikeen, Weissenturangasse št. 6, Tirolsko.
64
Učenca kakor tudi učenko z dobro šolsko izobrazbo iz boljše biše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 52
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Učenec, sin poštenih starišev, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun- u, Ptujska gora pri Ptuju.	50
Trgovina mešanega blaga, go
stilna, žganjetoč s prodajo tobaka, vinograd v amerikansko trto zasajen ; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajalni potrebna oprava, nadalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Kedo, pove upravništvo.	43
Jforočife „Strato“!
Cerkveni slikar
* Peter Markovič *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. X X občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, jr posebno altarnih in bandernih slik, križevih po- "apr ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ X času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- X X ša dela, popravljam tndi umetniško stare umetne X slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj jr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih w slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
26 Sk
e,
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
fl\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna 1 :: :: :: Cene nizke!
'S
IzdeloYatelj cerkvenega orodja in posode
A Župnijska ulica št. 3.
8^^ se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v tj ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št, 4.
Izdelovanje pletenin na stroju in sicer: nogavice, blaze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
^jpOOOC Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno keglijšče. Yrtnt paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
:xxxj
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tndi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ p brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Edina "narodna "steklarska "trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cenel Najsoiidnejša in točna postrežba!
\Ta debelo.	la drobno.
►38E ® $2t sz sSE s&ssE sSEsz Sä© äsSEJSE j3E 38E sSEi
Svoji svojim!
Urar, očalar in zlatar
Frai\jo Bureš |
Maribor, Tegethofova cesta 33 ij|
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna knhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
s se priporoča za obilni obisk, s
Občinski Odbor frgo Kozjo naznanja žalostno vest, da je častni občan te trške občine, velečastiti gospod
Janez Ev. Bosina
biseromainik, častni kanonik, kn. $k. konzistorialnl svetovalec, dekan ln žnpnik v pokoja, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono in svetinjo za 401etno zvesto službovanje, častni občan občin Zdole ln Veternik
v torek, dne 23. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 87. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maša zadušnica in pogreb preblagega pokojnika se vršita v četrtek, dne 25. februarja t. 1. ob 10. uri v Kozjem.
Kozje, dne 23. februarja 1909.
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	"7