8
• APRIL 1965
CENA 90 DIN
-if-i
TIMOV ŽERJAV
MODEL ZA
SPRETNE ROKE
PRAVILNO KRMLJENJE RIBIC V AKVARIJU ■ IZPOPOLNJENI TELEFON Z VRVICO ■
PoitRtn« viafoiw ■ lotoiM
UVODNIK	Naročnikom in bralcem TIM-a.....	. . 229
TIMOVA PRILOGA	Hidrogliser TIM SKORPION......	
SPRETNE ROKE	Podmornica r gumastim motorjem ....	. . 233
	Izpopolnjeni telefon z vrvico......	
	Preprosta igračka za malega bratca . . .	. . 238
NOVICA	Sport za stare in mlade...... .	
SPRETNE ROKE	Kako si izdelamo buldožer v miniaturi . .	. . 241
	Priprava za določanje smeri vetra . . .	. . 245
BIOLOGI	Pravilno krmljenje ribic v akvariju ....	. . 249
KEMIKI	Nekaj poskusov......... .	
FIZIKI	Interferenca valovanja ........	
IZ ZNANOSTI		
IN TEHNIKE	NSU Prinz 4...........	
REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
REVIJO IZDAJA »ŽIVUENJE IN TEHNIKA« - DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK DUŠAN KRALJ - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - UREDNIK J02E LAVRIC - TIM IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA NAROČNINA 900 DIN. REVIJO NAROČAJTE NA NASLOV: TIM, LJUBUANA, LEPI POT - TEK. RAČUN 600-18-603-177 - TISK IN KLISEJI TISKARNA »JOŽE MOSKRIC«
S
u
»u
o
Naše uredništvo dobiva od vas, dragi bralci, mnogo pisem, ki posegajo v najrazličnejša področja tehnike. Mnogokrat smo v veliki zadregi kaj narediti?
Sprejmite prosim z razumevanjem, do vam vsem pri tem obsegu naše revije ne moremo ugoditi. No mnogoštevilne vaše želje, do naj bodo v TIM reviji vsi načrti in njihovi sestavni deli risani v merilu 1 : 1, vam nismo mogli ustreči, začeli pa smo s tiskanjem TIMOVE PRILOGE, v kateri so vsi načrti v naravni velikosti. Na željo mnogih bralcev smo ravnotako začeli tudi s stalno rubriko, o akvarijih in njihovih prebivalcih. Kljub vsemu temu po še vedno prihaja v naše uredništvo mnogo pisem, z željo, da napišemo kaj več zo radioamaterje. Mnogo smo o tem razmišljali in se odločili, da ugodimo tudi tej vaši želji.
Ker je radioamaterstvo ena najbolj razširjenih amaterskih dejavnosti, obenem pa tudi nekoliko bolj zahtevna s strani teoretičnega znanja, smo se odločili, da vam bomo v noši reviji nudili poleg željnih načrtov tudi nekaj besed o osnovah radiotehnike.
Uredništvo upa, da smo vaši želji ustregli in da bo TIM res priljubljena revija med mladimi bralci.
24
13 5
ig 7
HIDROG
TIM
SKORP
USER
ON
Vodno modelarstvo se iz leta v leto bolj in bolj razvija še posebno na področju jadrnic in motornih čolnov, le hidrogliserji nekam počasi sledijo razvoju ostalih klas. Ta vrsta modelov je zaostala za ostalimi aato, ker ni bilo nikogar, ki bi se s hidrogliserji resneje ukvarjal.
Hidrogliser »SKORPION« na vseh Svojih poskusih ni dal tistih visokih hitrosti, ki si jih vsakdo želi, pač pa je dal in pokazal največjo stalibnost. Do sedaj je to bil najbolj stabilen model, kar jih je bilo prikazanih na dosedanjih modelarskih prireditvah. Skorpionu vsak start uspe in to je za začetnika najvažnejše. Model sam je grajen tako, da ne bo delal težav niti modelarju-začetnikn.
Glavni namen naše revije Je nuditi zabavo in razvedrilo poleg tehničnegra znanja, obenem pa želimo, da bi pri izdelavi imeli kar najmanj stroškov. Tako na primer smo vam pokazali načrt trenažnega akrobatskega modela »MAJOR« in isti motor, ki ste ga rabiU za letalo, lahko sedaj porabite za model hidro-gliserja, za katerega objavljamo načrt sestavnih delov v današnji številki.
Posebnost hidrogliserja »SKORPION« je v tem, da ima za razliko od ostalih modelov lirilo, toda to krilo ima profil obrnjen navzdol, ravnO' nasprotno od letal, pri katerih je krilo tisti del, ki nosi celo letalo. Pri Skor-pionu služi krilo za potiskanje modela na vodo. Pri tekmovanju se namreč model ne
sme dvigniti z vod« za več kot pol kroga. Model, ko prevozi nekoliko krogov, začne loviti svoje lastne valove in takrat ga že najmanjši val dvigne in model začne leteti po zraku. Da bi to preprečili so pričeli mode-larjiftekmovalci obteževati model Sn posledica je bila, da so se modeli prehitro vračali k vodi in se celo zabijali vanjo, kar je logično povzročilo okvare in lomljenje modelov. Pri Skorpionu krilo stalno tišči model k vodi, motor pa, ki mora biti vgrajen tako, da za približno dve stopinji visi, skuša model dvigniti s prednjim koncem nad vodo. Tako je celotna stabilnost modela rešena na aerodinamičen način in model se pri vseh poskusih ni nikoli odlepil od vode. Seveda je posledica tega
stalnega pritiskanja na vodo večje trenje in manjša hitrost, toda zato imamo stabilen model, ki ne bo razočaral niti zahtevnejšega modelarja niti modelarja-začetnika.
Preidimo k opisu samega modela. Ce ste si ogledali kosovni seznam ste opazili, da je glavni material »balza«, toda začetniki si lahko pomagate s topolovo vezano ploščo in model zaradi tega ne bo dosti slabši.
TRUP je skoraj tak kot pri našem prvem načrtli v prilogi modela MAJOR. Izdelati moramo dve stranici, od katerih desna ima odprtino za rezervoar. Zgornji in spodnji del trupa sta enaka, z razliko, da ima zgornji del zarezo v katero vstavimo in zalepimo smerni stabilizator. Tudi tu je smerni stabilizator obrnjen tako, da tišči model ia kroga. Rebra v trupu imajo nalogo dati trupu pravilno obliko, poleg tega pa prva dva držita čvrsto oba nosilca, na katera pričvrstimo motor, tako da pod zadnja dva vijaka podložimo med motor in nosilca debelejšo podložko in motor bo tako visel naprej. Pod nosilca motorja zalepimo z vsake strani po košček bukovega lesa, kar nam bo kasneje služilo za pritrditev nosilcev čolnov. Pri tem moramo paziti, da bukov les ne bo parjen in da bo bele barve; parjen bukov les je namreč precej mehkejši in vijaki v njem bi kmalu popustili. Na enak način vgradimo v zadnji del trupa nosilec zadnjega čolna. Nosilec vtaknemo med dva koščka bukovine, z dvema vijakoma dobro stisnemo in vse skupaj zalepimo v trup. Na ta način smo dobili trup štirioglate oblike in n debelejšim steklastim papirjem positam^mo robove tako, da so dobro zaokroženi.
KRILO je najenostavnejši del celega modela. Ge delamo model iz balze, imamo na načrtu žie narisane letnice kako sestavimo les, če pa delamo iz topolove' vezane plošče, potem pa kar celo krilo izžagamo in pri obeh primerih pazimo, da obdelamo samo spodnjo stran krila v tak profil kot je narisan na stranici trupa.
PAZITE. Ko jte krilo gotovo, zrašpljano in dobro zglajeno, ga moramo vstaviti v obe stranici trupa in šele nato sestavljati trup, sicer ne bomo mogli vstaviti krila v trup.
COLNI, izdelani iz balzie ali pa iz topolo-vega vezanega lesa, morajo imeti vsi trije vstavljeno v sredini pritrdilno ploščico, katera mora biti privijačena med dve bukovi ploščici. Vse skupaj pa dobro zalepljeno na dno in pokrov čolna. Razlika med čolni je le v tem, da imata prednja čolna enako pritrdilno ploščico, a različno od zadnjega čolna. Na čolnih je možno regulirati nagib. Pri prvih sta.rtih vam priporočamo, da je kot večji in ga nato postopoma manjšate do položaja, v katerem model dosega največjo hitrost, ki je seveda
Hidrogllser
Kosovni seznam
poleg vsega odvisna tudi od estetske izdelave samega modela.
REZERVOAR ne sme biti premajhen in najbolje je, da zalepimo v model takega, kakršen je narisan na načrtu, to je rezervoar za akrobatske modele od 40 do 50 ccm.
LAKIRANJE modela je skoraj najvažnejši del gradnje. Ko ^ model narejen, je potrebno vse dobro prelakirati s prozornim nitrolakom, s pomočjo ustne puhalke. Model moramo dva do trikrat dobro prepihati in pustiti, da se dodobra osuši. Vedite, da nitrolak kljub temu, da se hitro osuši, potrebuje najmanj 8—10 ur, da se strdi. Ko je lak trd, zgladimo vse dele s finim steklastim papirjem, nato pa z ustno puhalko še najmanj trikrat prelakiramo vse dele in šele drugi dan z nitrokitom prekitamo pore in luknjice, ki so se pojavile (ne kitajte celega modela). Zopet šele naslednji dan z v.odobrusnim papirjem zgladimo kit samo do skorje prozornega nitrolaka in nato s suho krpo dobro zbrišemo vse dele. §ele nato lahko model barvamo z barvnimi nitrolaki. Model je zelo lep, če je barvan s krem barvo in nato okrašen z rdečo ali pa modro nitro barvo. Pri tem si velja zapomniti, da se rumena nitro barva suši in trdi enkrat dalj časa kot vse ostale nitro barve. Ko je model popolnoma suh, ga še spoliramo s polirno pasto.
Vse dele lahko nato sestavimo. Nosilce prednjih čolnov pritrdimo k trupu z lesnimi vij'aki, k čolnom pa z vijaki M 3.
Ce se boste v vsem držali niaših navodil, vam bo model služil tudi kot eleganten okrasek poleg tega, da bo vsakomur pokazal vaše tehnično znanje.
-pip-
St.
Naziv
Material
Kosov
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
Leva stranica trupa Desna stranica trupa Prvo rebrO' Drugo rebro Tretje rebro Nosilec motorja Spodnja stena trupa Rezervoar
Zgornja stena trupa Vložek za prednje nos. čol. Vložek za nosilec zad. čol. Nosilec zadnjega čolna ■Krilo
Smerni stabilizator Nosilec prednjih čolnov Stranica čolna Pokrov čolna Vložek za pritrd. ploščico Pritrd. plošč, prednjih čol. Pritrd. plošč, zadnjega čol. Zadnji del čolna Dno čolna
Kljukica za pritrditev žic
Kabina
Motor
balza 4 mm / top. vez. 1. balza 4 mm / top. vez. 1. balza 4 mm / top. vez. 1. balza 4 mm / top. vez. 1. balza 4 mm / top. vez. 1. bukov les 10 X 10-mm balza 4 mm / top. vez. 1. 40 do 50 ccm balza 4 mm / top. vez. 1. bukov les bukov les
aluminij pločevina 2 mm balza 4 mm / top. vez. 1. balza 4 mm / top. vez. 1. aluminij pločevina 2 mm balza 4 mm / top. vez. 1. furnir 1,5 do 2 mm bukov les
aluminij pločevina 2 mm aluminij pločevina 2 mm balza 4 mm / top. vez. 1. furnir 1,5 do' 2 mm aluminij pločevina 2 mm celuloid AERO — 250
PODMORNICA
Z GUMASTIM MOTORJEM
Opisani model podmornice ni nobena posebna skrivnost za mlade modelarje. Enostaven model — igračko lahko sestavimo že iz nekaj kosov lesa in konzervne pločevine.
Slika številka 1 predstavlja naris in tloris naše podmornice. Na trupu podmornice je kupola B s periskopom in topom, ki ga lahko brez posebne škode opustimo. Na levi in desni strani trupa sta balasta (obtežila) podmornice C, globinski krmili D in stabilizatorja ^E. Samo smerno krmilo F je zadaj, kot je običaj pri vseh plovnih napravah. Vsa našteta krmila so premična in jih nastavljamo z roko pred pričetkom plovbe ali potapljanja. Gunmstl motor namestimo pod trupom po vsej dolžini, da si zagotovimo čim daljše obratovanje. Sedaj pa se na kratko seznanimo s potekom dela posameznih sestavnih delov.
Izdelava trupa
Za izdelavo vzemite kos jelkovega ali smrekovega lesa z dimenzijami 20 X 30 X 400 milimetrov — slika 2. Na sliki vidimo, da je trup sestavljen iz dveh delov, ki ju spojimo s 30 mm dolgimi pocinkanimi žeblji ali pa z lepilom, ki se v vodi ne topi. Spojena dela obdelajte z rašpo in steklenim papirjem. Pazite na simetričnost trupa!
Izdelava kupole
Kupolo, ki je prikazana na sliki 3, izdelate iz jelkovega lesa. Kos 20 mm debele deske bo pravšen. Vse stranske ploskve natančno in gladko obdelajte s steklenim papirjem,
			1 /
			
-_L			
			/ \ .
o
medtem ko spodnjo ploskev pustite hrapavo, da se bo boljše spojila s trupom podmornice. Za peris;kop vzemite leseno palčko dimenzij 8 X 30 inm. Na vrhu zabijete manjSi žebljiček. Periskop nato vstavite v 10 mm globoko luknjo, ki jo izvrtate na sredi kupole.
Izdelava balastov in grlobinskih krmil
Kako napravimo balasita, ki sta iz jelkovega lesa, vidite na sliki 4. Podrobneje pa bomo opisali izdelavo globinskih krmil, ki sta
narisani na sliki 5. Izdelamo ju iz bele kon-zervne pločevine. Luknjo za klin s premerom 2 mm prevrtajte skozi malo lopatico krmila. Klin boste rabili za pritrditev. Na izre2ano ločno zarezo, katere center je omenjena luknja, boste pritrdili krmilo. Vsako krmilo je zavito za 90*" vzdolž črtkano označene linije. Med montažo pazite na simetrijo! (Glej obliko krmila na sliki 5, po zavitju krmilne pločevine!) Namestitev vidite sicer na sliki, vendar boste morali verjetno napraviti še nekaj poskusov.
Izdelava štabilizatoriev in smernega krmila
Obe globinski krmili E izrežete iz bele pločevine in jih oblikujete tako, kot vidite na sliki 6. V vogalih izvrtamo za žebljička dve luknji s premerom 2 mm. Z njima pritrdite obe globinski krmili na balast.
Kot globinski krmili tudi smemo krmilo izrežite iz bele pločevine (slika 7). Ko ga prepognete pod kotom 90® vzdolž črtkano označene linije, bo dobilo krmilo določeno obliko. Smerno krmilo pritrdite z žebljičkom na zadnji del trupa podmornice tako, da bo vrtljivo. S takšno nastavitvijo smernega krmila boste lahko podmornici določali smer vožnje.
Izdelava in namestitev pogonskega vijaka
Pogonski vijak G je iz bele pločevine in ima tri krake. V premeru meri 45 mm, največja širina kraka pa naj bo 10 mm. Potrebno obliko vijaka boste dobili, če boste vsak krak malo zavili v desno. Luknjo s premerom 2 mm izvrtajte v centru vijaka. Rabili jo boste za os, ki je na notranji strani podaljšana^ _v kljuko. Gumo lahko namestite s pomočjo žbice (špriklje) od kolesa in dvema glavama matice žbice. Matico žbice skrajšate tako, kot kaže slika 9, medtem ko samo žbico odrežete na dolžini 45 mm od njenega konca, kjer je vrezan navoj. Na tisti strani, kjer ni navoja.
žico kljukasto oblikujte s pomočjo okroglih klešč. Kako je nameščen pogonski vijak, pa lepo vidite na sliki. Opozorimo naj vas le na to, da p^rvo skrajšano matico kolesne žbice dobro privijte, medtem ko drugo samo toliko, da se bo vijak vrtil brez težav.
Nosilec za ponoski vijak izrežite iz 1 mm debele pločevine, ki ima pravokotno obliko dimenzij 10 X 30 mm. V modelarskem servisu kupite še 5 m gumastega traku in jo nekajkrat prepognite v dolžini trupa. Namestite jo med obe kljuki in če bo dobro navita, bo pogonski vijak podmornice imenitno delal.
Seveda boste našo podmornico tudi prebarvali in to dvakrat. Podmornice so navadno sive barve, oznake pa napišite s črno barvo.
Uporaba podmornice
Ko ste napeli gumasti trak med obe kljuki, ne pozabite naviti gumo. To storite tako, da vrtite vijak s prsti v ustrezno smer. Z odvijanjem gumastega traku boste dosegli hitro vrtenje pogonskega vijaka, ki bo poganjal podmornico naprej. Globinska krmila nastavite tako, da bo podmornica plavala kakih 10 cm pod vodo, smerna krmila pa tako, da bo podmornica opisala krog. Brž, ko bo guma odvita in se bo pogonski vijak nehal vrteti, bo podmornica splavala na površino, kajti narejena je le iz lesa in je prav prijetna igrača.
ZPOPOLN3EN ČLEFON Z VRVICO
Prav gotovo poznate telefon z vrvico, s katerim se lahko pogovarjate na primer iz ene sobe v drugo. Tudi naš telefon je taksen, le da je malo spremenjen, izpopolnjen, tako da lahko z njegovo pomočjo govorite z »drugim telefonskim naročnikom« vse do oddaljenosti ökoli 150 metrov.
Telefonska aparata, ki sta na konceh vrvice, izdelamo iz embalažne kartonske cevi, ki ima premer 10 mm. Fotografija in načrt kažeta, da moramo imeti tri kose kartonskih cevi za vsak aparat. Vsi kosi so na eni strani poševno odrezani, medtem ko je tisti del, v katerega govorimo, prevrtan, da ga lahko spojimo s slušalko. Vse sestavne dele telefona spojimo z močnim lepilom. Dve krožni plošči, enakomerno navrtani, sta prilepljeni na konceh cevi: na slušalu in na cevi, v katero govorimo (mikrofon). Za membrano, ki mora vibrirati, lahko uporabimo tenko gumo, ki jo odrežemo iz otroškega balončka. Napnemo jo na cev, ki sprejema glas ter jo utrdimo še z lepilom in dobro oprijemajočim guinijastim obročem. Center te membrane še malo napnemo naven tako, da lahko na dobljeno prenapeto gumo privežemo eno stran vrvice. Drugi konec vrvice na isti način privežemo na membrano drugega telefonskega aparata..

SPRETNE ROKE
237

■-S
es mm.
iOO
Kot smo že rekli, se lahko s tako Izdelanim telefonom pogovarjamo do oddaljenosti 150 metrov, vendar le pod pogojem, da je vrvica napeta. Naš telefon pa lahko uporabimo tudi drugače: če se hočemo pogovarjati z osebo,


ki je, denimo, za hišnim vogalom, vrvico pravokotno zavijemo. Paziti moramo, da ne bo ničesar oviralo njenega tresenja oziroma vibriranja. To torej pomeni, da se vrvica ne sme dotikati nobenega predmeta.. Da bomo vrvico vseeno lahko zvili, si bomo pomagali tako', da bomo na vogalu v tla zabili kol s privitimi kljukicami (glej načrt!). Na kljukico pQtem nataknemo gumico in skozi njo speljemb ter zavijemo vrvico. Na ta način lahko vrvico neliajkrat zavijemo okoli vogala ali pa jo speljemo navzgor.
2. Pogovarjamo se lahko tudi z večjim Številom »telefonskih naročnikov«, to pa samo preko »centrale«.
Potrebujemo še en aparat za telefonista v centrali, medtem ko imajo »naročniki« vsak svojega. Na našem načrtu vidite »centralo« s štirimi »naročniki«. V tem primeru se linije končujejo na kolu oziroma na gumijastem obročku. Telefonist se izmenično vključuje na posamezne linije, da bi lahko s'prejel naročila za razgovore med posameznimi linijami. Ko dobi naročilo, da želi na primer naročnik št. 1 govoriti z naročnikom št. 3, sname njegovo linijo s kljukice in jo poveže s kljukico linije 3. Da bo zveza delovala, morajo biti linije, to je vrvice močno napete.
preprosta igračka za malega bratca
2-f2
Z malo -spretnosti in prostega časa lahko naredimo skromno igračko, ki bo krajšala dolgčas malim otrokom. Za izdelavo potrebujemo vezano ploščo debeline 4—5 mm. Za možička pa 10 mm debelo vezano ploščo ali kaj podobnega. Na material, iz katerega bomo izrezali igračko, si narišimo razpredelnico. Vanjo včrtajmo obrise igračke. Potem izža-gajmo z lokom za rezljanje po narisani obliki in izrez obdelaj mo s steklenim papirjem. Pobarvajmo ga še z barvo, ki je malemu bratcu všeč. Možička potem fazžagamo na štiri dele in v vsak del posebej zvrtamo 5 mm
veliko in 5 mm dolgo luknjo. Na palčke, ki so pritrjene na nihajočo desko, bomo nataknili vse štiri dele. Za izdelavo zadnjega dela igračke potrebujemo še eno vezano ploščo, debeline 4—5 mm. Na to ogrodje potem pritrdimo z dvema vijako^ma pokončno desko, ki ob udarcu zaniha. Nato postavimo igračko k steni ter jo skušamo zadeti z žogami. Žoge naj bodo tako velike, da bo deska ob njihovem udarcu lahko zanihala. Narejene naj bodo iz gumija ali lesa, njihov premer naj bo vsaj 50 mm. Ce bomo desko dobro zadeli, bo možiček padel iz palic.
50


V

ZALOŽBA ŽIVLJENJE IN TEHNIKÄ
BO V LETOŠNJEM LETU
N IZDALA ZA 4 MLADE MODELARJE ; PRVO KNJIGO IZ ZBIRKE
t
TIMOVA KNJIŽNICA
I' v NJEJ r BOSTE NAŠLI t: MNOGO NAČRTOV ' ZA MODEtE IN MAKETE
Šport za stare in mlade „go kart"
v Ameriki, deželi najrazličnejših izumov, si nemalokrat izmislijo tudi kakšen nov šport. Tam je pred leti nastal tudi »go kart^<, ali po naše »vozi cizo«. Ta šport se je želo hitro razširil po deželi in kmalu prešel tudi preko meja ter se začel uveljavljati po vs.em svetu. V Evropi sprva resda ni imel toliko pristašev kot v Ameriki, toda kmalu so se tudi v evropskih državah navdušili nad to avtomobilsko novostjo. Vodilno mesto na tem področju je v Evropi kmalu prevzela Italija, kjer so nekatere tovarne začele serijsko izdelovati »go kart« vozila.
Že pred leti se je ta šport začel uveljavljati tudi pri nas.. Z izdelavo »go kart<< avtomobilčkov so se najprej začeli ukvarjati posamezniki, kasneje pa so se za kartinge navdušila še nekatera avto moto društva.
Kakor pravi dirkalni avtomobili sO' tudi »go kart« vozila razporejena v kategorije in to po točno določenih pravilih. V prvo kategorijo sedijo, avtomobilčki, ki so opremljeni z motorjem brez menjalnika. To kategorijo' pa so nato razdelili še v dva razreda. V prvega spadajo avtomobilčki z motorjem do 100 ccm, v drugega pa avtomobilčki z motorjem do 200 ccm. V drugo kategorijo štejejo kartingi s 125 ccm motorjem z menjalnikom. Pri obeh kategoi-ijah pa je prvi pogoj, da je motor dvotakten. Poleg enega motorja, ki poganja zadnje kolo, ima vozilo lahko tudi dva, tako da vsako kolo poganja svoj motor. Tu pa moramo paziti, da je prostornina obeh motorjev manjša
ali kvečjemu enaka prostornini, ki jo predpisuje kategorija.
Poleg omenjenih dveh kategorij pa imamo še pravila, ki so skupna za vse kartinge. Med-osje (razdalja koles) je najmanj 101 cm, največ pa 107 cm. Širina koles je '^h medosja, merjeno od sredine obeh prednjih gum. Maksimalna dolžina vozila ne sme prekoračiti 182 cm. Tudi dimenzije koles so strogo predpisane. Gume morajo imeti minimalno 22,2 cm, maksimalno pa 44,1 cm v premeru.
Pri vozilu ni dovoljena nikakršna karoserija. Blatnike, v kolikor jih uporabljamo, imajo lahko samo zadnja kolesa. Ti pa morajo biti brez ostrih robov. Višina naslonjača za vozačevim. sedežem mora znašati vsaj 50 cm nad podom ali 60'cm nad tlemi. Vozilo mora imeti šasijo največ deset centimetrov nad tlemi. Nadalje vozilo ne sme biti vzmeteno, vsi deli vozila pa morajo biti tako visoko nad zemljo, da se na primer pri defektu gume ne dotaknejo tal in se lahko vozilo pelje naprej po obroču. Tam, kjer so pedali za plin, zavoro in sklopko, morajo biti tla izdelana tako, da ne more noga zdrsniti na tla. Zavore, ki jih vozilo uporablja, morajo delovati samo na obe zadnji kolesi. Krmarjenje kartinga mora biti izvedeno s pomočjo volana in vzvodov.
Zagon motorja je poljuben, mora pa imeti, sistem za prekinitev delovanja, ki je dosegljiv vozaču vsak trenutek vožnje.
To je »go kart« — vozilo, ki trenutno zabava svet. Poskusite ga narediti še vi.
kako si izdelamo buldožer v miniaturi
Iz piiiloženih načrtov si lahko izdelate nekoliko zahtevnejšo igračko, ki vam bo s svojim videzom in delovanjem v veliko veselje. Ohišje in komandno škatlico si naredite iz 3 mm vezane plošče. Ker načrt ni narisan v merilu 1 :1, moramo najprej načrt narisati na papir v naravni velikosti, potem pa ga šele prerišemo na vezano ploščo. Vse narisane dele izžagamo, robove pa obrusimo s smir-kovim papirjem. Po označbah v načrtu izvrtamo še luknjice A—B—C—D s 3 mm svedrom, luknje E—F pa s svedrom, ki bo imel premer 2—3 mm. Preden začnemo s sestavljanjem, pritrdimo na ploščo št. 2 elektro-motorček EMT 2R, ki ima že vgrajen reduktor. Tak elektromotorček lahko kupimo v trgovini v^Mladi tehnik^s Stari trg 5. K elek-tromotorčku pritrdimo še dodaten prenos, ki ga lahko prav tako dobite v isti trgovini (16, 16b).
Potem začnemo z lepljenjem. Najprej zlepimo med plošči št. 1 ploščo št. 2, to je tisto, na katero je pritrjen elektromotorček, nato pa še ploščo št. 3 k stranski steni kabine št. 4. Na sprednji del kabine prilepimo plošče št. 6, 7 in 8, sprednjo steno št. 5, zadnjo steno št. 9 in nato še steno št. 11. Sedaj, ko imamo vse dele zlepljene, obdelamo še zunanjo obliko s finejšim smirkovim papirjem.
Na plošči št. 11 naredimo luknjo premera 2 mm in skoznjo napeljemo jekleno vrv, kakršna se uporablja za zavore pri običajnih
dvokolesih. To žico speljemo potem do osi št. 13, kjer jo prlspajkamo. V luknjico C namestimo os št. 16 s prenosnimi koleščki, katere z jermenom povežemo na elektromotorček. Na isto os s strani pritrdimo z maticami kolesi št. 15; na os 16b, ki je brez prenosnih koleščkov, pa kolesci št. 18. V luknjici B pritrdimo z vijaki M4 dolžine 25 mm kolesca št. 14, ki jih izdelamo na stružnici iz trdega lesa.
Kos št. 14 izdelamo iz železne pločevine,, v katero izvrtamo luknje A, B s premerom 4 mm, luknje E pa s premerom 3 mm.
Stranska dela št. 12 pritrdimo z vijaki MS na ploščo št. 1, v srednji del pa z vijaki M4 pritrdimo kolesca št. 14 tako, da se lahko vrtijo okoli osi. Skozi luknjo A pritrdimo os št. 13, na vsak konec pa dodamo še deščici št. 13b zato, da se ne bi prečki št. 17 dotikali gosenic.
Gosenice št. 21 izdelamo iz običajne kolesne zračnice, na katero prilepimo posamezne gumijaste trakove dimenzije 3X5X20 mm.
Plug št. 20 naredimo iz 1 mm železne pločevine, tako kot ga vidite na sliki. Vse posamezne dele pluga med seboj prispajkamo. Prečki št. 17 naj bosta iz močnejše pločevine, in dobro prispajkani na del 19.
Iz 3 mm vezane plošče izžagamo še za-bojček za upravljanje buldožerja. V ploščo št. 22 izvrtamo 3 mm luknje, s pomočjo katerih bomo pritrdili kotve; in sicer v luknjo
0 dva kosa^—^
	EO		
B O		5	J12'
	O« «O	.0-8	
stranski del dva kosa
		38	
1 / 79			
	17		
> .m»
7 kotev 26, V luknjo G pa kotev 27. Na kotve pnkljucimo 4,5 V baterijo, kot je razvidno iz stikalnega načrta. Kontakti 26 in 27 so iz medeninaste pločevine debeline 0,5 mm. V luknji H in L namestimo vijake s podložkami na katerih se bosta premikala kontakta 32 in 33, ki sta med seboj povezana s perMnaks ploščico 35.
Kotvo št. 32 zvežemo z jekleno vrvjo, ki je speljana v buldožerju na en pol elektro-
motorčka, kotve št. 33 pa spojimo z žico, ki jo z lepilnim trakom pritrdimo na jekleno vrv in priključimo na drug pol elektromo-torcka.
Jekleno vrv prispajkamo na vijak 'M4. S pomočjo jeklene vrvi bomo lahko dvigali oziroma spuščali plug, medtem ko bomo s pomočjo preklopnika uravnavali premikanje buldožerja. Na vijak M4 pritrdimo še gumb da bo dvigovanje pluga lažje.
Izbirajte med zanimivimi knjigami, ki jih izdaja Založniški zavod »Življenje in in tehnika«. Pionirje in pionirke predvsem opozarjamo no knjižno zbirko »Tvoja knjiga tehnike«, v kateri so že izšle naslednje knjige:
rakete stroji
skozi tovarno
železnice
avtomobili
Knjige lahko naročite pri šolskem poverjeniku, ali pa pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6.
Med kosilom Metka nenadoma vzklikne »Mama, poglej kakšen polž je v solati!« Najprej se mama začudi, potem pa polža odstrani IZ sklede. Po končanem kosilu je ostala solata se vedno nedotaknjena, to pa malega Janezka tako začudi, da reče: >^Mama, poglej kako ie to čudno! Dokler je bil polž v solati so o VSI jedli, sedaj pa ko ga ni več, se je nihče ne dotakne.«
priprava za določanje smeri
vetra
Vneti vremenoslovci si bodo s to napravo pomagali pri določanju vetra. Pripravna je zlasti za ^čitnice in vikende, kjer je naša dobra volja čestokrat odvisna od vremena. Napravo si naredimo sami,, ves material pa lahko kupimo v trgovinah. Naredili si bomo skrinjico, nanjo označili štiri glavne in pomožne strani neba in vanjo vgradili osem žarnic.
Najprej bomo izdelali mehanizem s kot-vami. (Oglejte si skico, ki je v merilu 1 : 2.) Na pertinaks debeline 10 mm in s premerom 110 mm bomo s 16 vijaki M2 pritrdili osem trikotnih medeninastih ali 'bakrenih ploščic debeline 1—2 mm. Uporabili jih bomo kot kotvo'. (SI. 1.) Na enega od dveh vijakov (si. 3) bomo pritrdili s spodnje strani žico za skrinjico. Potrebujemo toliko žic, kolikor imamo kotev. (Najbolje bo, če uporabite žice s premerom 1 mm s polivinilasto izolacijo.) Ploščico iz pertinaksa nato pritrdimo na pomožno cev s tremi vijaki M4. V pertinaks pa vrežemo navoje. Pomožno cev bomo zvarili s cevjo, na katero bomo pričvrstili hišno konstrukcijo. Notranja cev bo služila za prenos vrtljajev, ko Se bo ptič začel obračati. Na nosilno cev bomo privarili še dva kovinska obroča (si. 3, 4). Z njuno pomočjo bo nosilna cev namreč mnogo bolj stabilna. Na nosilno cev priva-rimo še zaščitno kapico, s katero bomo kotvin mehanizem zaščitili pred padavinami (si. 5). Na spodnjem koncu nosilne cevi zvrtamo luknjo s premerom 3 mm. Vanjo bomo pritrdili kotvo z valjčkom, ki bo drsel po tistih kotvah, ki so pritrjene na pertinaksu. Na sliki 1 vidite montažo mehanske naprave na hišna bruna. Na nosilno cev privarimo še podolžno cev, na katero smo že prej privarili puščico in ptico'. Vse dele, ki bodo na prostem, bomo zavarovali pred rjavenjem z minijevo barvo. Ptico in puščico bomo izrezali iz železne pločevine debeline 2 mm. Velikost in obliko si izberite po želji.
In kako bomo zgradili skrinjico?
Potrebovali bomo osem podnožij za žarnice (napetost 6 voltov). Podnožja boste lahko dobili v vsaki trgovini z električnim materialom. Pritrdite jih na hrbtno stran skrinjice. Skrinjico pa naredimo iz lesa debeline 10 mm ali iz vezanih plošč debeline 3 do 5 mm (si. 2). Ne pozabite narediti tudi razpredelnic, da ne bo prižgana žarnica žarela po vsej hišici. Za prednjo stran skrinjice vzemite mlečno steklo debeline 2 mm. Nanj nalepite iz črnega papirja črke, ki bodo označevale strani neba. Hišico prebarvajte ali prelakirajte z nitro barvo ali lakom. Opaž za steklo izdelajmo tako, da bomo steklo lahko odstranili, če bo žarnica pregorela in jo bo treba zamenjati.



SPRETNE ROKE
247
lotogralija kontaktne plošče s priključld

M
■ ^^ m-

Tako pritrdimo nosilno palico na ostrešje
Na sliki 3a vidimo vezavo žarnic na osem-polno kotev ter premikajočo kotev, ki je pritrjena na nosilno os. Za napajanje žarnic lahko uporabimo transformator z odgovarjajočo napetostjo. Ce imate več denarja, lahko kupite tudi baterijski člen, toda njegova življenjska doba je krajša, cena pa precej visoka.
Napravo bomo regulirali s pomočjo kompasa, g katerim bomo natančno določili strani neba. Cev, na kateri je pritrjena osem polna kotev, bomo obrnili tako, da bo ena izmed osmih kotev gledala točno proti severu. Ostale kotve so s tem že avtomatično usmerjene. Z žicami jih zvežemo z našo napravo tako, da vsako žarnico povežemo z eno od žic. Na transformatorju si naredimo še preMkalo in kadar želimo ugotovi« smer vetra, vključimo pretikalo, žarnica zasveti, mi pa ugotovimo, odkod piha veter.
Pogled na ploščo z znaki, vdelano v ohišje
248
SPRETNE ROKE
»iia

17,,-lin-
PRAVILNO KRMLJENJE RIBIC V AKVAR
Pri krmljenju ribic v našem akvariju se moramo držati treh glavnih načel, ki so:
—	hrana naj bo čimbolj raznovrstna in naj vsebuje vse snovi, ki so potrebne za pravilen razvoj in uspevanje ribic;
—	ribice naj krmi vedno le ena in ista oseba in to vedno ob natanko določenem času;
—	ribicam dajmo ob vsakem krmljenju le toliko hrane, kolikor jo v teku največ desetih minut pojedo.
Da, prav preobilno krmljenje je eden od najhujših grehov, ki ga zagreši skoraj vsak akvarist začetnik. Vedno se boji, da bi bile ribice lačne in jim zato natresa v akvarij vedno nove in nove obroke hrane, ki pa jih uboge ribice pri najboljši volji ne morejo pospraviti. Posledice so jasne. Hrana, ki jo ribice ne pojedo, se začne us:edati po kotih akvarija in med rastlinami, ostanki hrane se začno razkrajati in ker se pri procesu razpadanja troši kisik, ima to za posledico pomanjkanje kisika v akvariju. Krmimo torej vedno le toliko, kolikor ribice pojedo, če pa vidimo, da smo dali morda le preveč hrane in da jo po desetih minutah ribice še niso pojedle, ostanke hrane odstranimo z gumijasto cevjo s pomočjo natege. Kot smo že opisali, napolnimo tanko gumijasto cev z vodo, oba konca stisnemo s prsti, nato pa s cevjo previdno posesamo ostanke hrane z dna akvarija v niže postavljeno posodo.
Da bo pri krmljenju ribic red, je treba uvesti pri hiši disciplino. Ce bo vsak, kdor pride mimo akvarija, vanj vrgel ribicam kak »priboljšek<<, potem bo kmalu nesreča tu. Ribice naj krmi vedno le eden od družinskih članov.
Kaj pa čas krmljenja?
Nekateri akvaristi krmijo ribice enkrat, drugi dvakrat, nekateri pa celo trikrat dnev-• no. Odrasle ribice krmimo navadno enkrat ali dvakrat, medtem ko ribji zarod potrebuje pogostejše obroke. Na vsak način pa krmimo obvezno zjutraj, ko imajo ribice največji tek, medtem ko naj bodo popoldanski obroki čimbolj zgodaj popoldne, ko je še svetlo in ko ribice še rade jedo. Če krmimo zvečer, se namreč kaj lahko zgodi, da obroka ne bodo pojedle in nam bodo ostanki hrane lahko povzročili nevšečnosti.
Tudi svetloba in temperatura imata velik •vpliv na tek naših ribic.
Ob primerni svetlobi bodo več jedle kot pa ob jesenskih in zimskih dneh, ko jih že sama narava opozarja, da je zima pač čas počitka. Vse to seveda velja le za mrzlovodne akvarije, medtem ko imajo tropske ribice v akvarijih, v katerih električne naprave tudi sredi zime vzdržujejo vedno enako toploto, tudi pozimi iste navade in potrebe za hrano kot poleti.
In zdaj spregovorimo o raznovrstnos:ti hrane.
Kakšno hrano bomo dajali našim ribicam, da bodo ostale zdrave in živahne?
Odgovor na tO' vprašanje ni lahek.
KakšnO' hrano bomo dajali ribicam, je odvisno predvsem od vrste ribic in njihove prehrane v naravi. -Mesojedci (od naših domačih mrzlovodnih ribic vzemimo za primer ameriškega somčka, ki je postal v naših vodah že kar domača ribica) jedo pač le mesnato hrano, medtem ko večina ribic dobro uspeva ob mešani hrani, ki vsebuje tako rastlinske kot mesnate sestavine.
250
BIOLOGI
Poučimo se torej o načinu življenja vsake posamezne vrste ribic že prvi dan, ko jo prinesemo v naš akvarij. Povprašajmo za knjige o ribah v šoli, pa tudi pri ribičih bomo našli marsikatero knjigo, ki opisuje življenje rib v naših vodah. Le tako bomo lahko dali vsaki ribici tisto kar potrebuje. Sicer pa veliko lahko ugotovimo že, če bomo skrbno opazovali življenje v našem akvariju.
V prejšnjih časih so akvaristi mislih, da je edina prava In dobra hrana za vse vrste akvarijskih ribic le tako imenovana >>živa hrana<<. Pod tem imenom mislimo vse vrste vodnih bolh, drobnih vodnih rakcev, črvičkov, glist in tako naprej.
Za lov na »živo hrano« pa je zaradi r^-voja mestnih naselij in izsuševanja močvir-
natih jarkov in luž, ki so bili generacijam akvaristov idealna »lovišča« in so jih nemalokrat ljubosumno skrivali celo drug pred drugim, čedalje manj priložnos.ti, vsaj v bližini mest in industrijskih krajev.
Sicer pa o lovu na živo hrano kaj več ob drugi priliki.
Pač pa se je, prav zaradi, manjših možnosti nabave »žive hrane« prav v zadnjih letih precej razvila domača reja ali »pridelovanje« »žive hrane«. Marsikateri akvarist, posebno tisti, ki »živo hrano« potrebuje stalno pri vzreji zaroda nekaterih vrst zahtevnejših akvarijskih rib, si že kar do;ma v posebnih posodah vzreja vodne bolhe, ki se v ogrevanih akvarijih tudi pozimi dobro mmože, drugi pa spet goje drobne bele črvičke Enhitraeuse,
ki ob pravilni negi dobro uspevajo v zabojč-kih s prstjo.
Vendar po je potrebno pri takšni domači reji_ »žive hrane« precej izkušenj in je najbolje, da se vsak od bralcev, ki ga to zanima, preko društev akvaristov, ki obstojajo v Ljubljani, Kopru, Mariboru in Kranju, seznani z akvaristi, ki »živo hrano« sami »pridelujejo«. Pri njih bo lahko dobil marsikak koristen nasvet, ki mu bo prihranil veliko časa in včasih tudi razočaranja.
Sicer pa, kot smo že dejali, »živa hrana« ni predpogoj za pravilno krmljenje akvarijskih ribic, zlasti če ne nameravamo vzrejati zaroda.
Kot uspešen nadomestek »žive hrane« uporabljamo:
—	fino nastrgano pusto goveje, telečje ali konjsko meso, jetra, srce in vranico;
—	ovsene kosmiče;
—	posušene vodne bolhe, ki jih lahko kupimo v Društvih akvaristov;
—	različne vrste umetne hrane za akvarijske ribice, ki jih tudi dobimo v društvih akvaristov.
Več vrs^ umetne hrane razpošilja svojim kupcem tudi Mestni akvarij v Mariboru.
Sicer pa velja pri krmljenju še eno nadvse važno pravilo. Skrbeti moramo za čim raznovrstnejšo prehrano. Ce opazimo, da se
neka določena hrana ribicam že upira, je včasih najbolje za nekaj časa izpremeniti njihov jedilni list.
, Ne sniemo tudi pozabiti, da se, na primer, pri fino nastrganem mesu že po nekaj minutah iz njega v vodi izluži toliko okusnih in hranilnih snovi, da se ga ribice več ne lotijo. Krmimo torej vedno z malimi porcijami, ki jih ribice takoj pojedo. Tudi pri strganju mesa moramo paziti, da drobci ne bodo ne preveliki in ne premajhni, pač pa ravno pravšni za ribje gobčke. Ce so koščki mesa preveliki, jih ribice puste in jih moramo odstraniti iz cikvarija, predrobno nastrgano meso pa se v vodi razpusti in se začne razkrajati.
Tudi ovseni kosmiči so prevelik zalogaj za manjše ribice, zato jih zdrobimo, potem pa na situ izperemo z njih moko, ki bi brez potrebe in koristi kalila vodo v akvariju. Šele oprane s curkom mrzle vode jih damo v akvarij.
Sicer pa je, tudi pri krmljenju, eno od glavnih vodil akvaristu — opazovanje.
Opazujte ribice in kmalu boste ugotovili marsikaj, kaj jim je všeč in kaj ne, kaj potrebujejo in kaj morate ukreniti, da ne bo žalosti in neuspehov.
Obenem pa se posvetujte z izkušenimi akvaristi, ki vam bodo prav radi dali marsikak koristen nasvet iz svoje prakse.
TRANSISTORSKI NIZKOFREKVENČNI OJAČEVALNIK 500 mW
tranzitron
3
Komplet
sestavnih delov
X navodilom za gradnjo
transistorskega
nizkofrekvenčnega
ojačevalnika
na zvočnik
TRANZITRON 3 DOBITE PRI MLADEM TEHNIKU - LJUBLJANA. STARI TRG 5 PO MOČNO ZNIŽANI CENI
NEKAJ POSKUSOV
Za začetek uprizorimo nevihto v epruveti! Nič se ne čudite, v laboratoriju lahko naredimo pravo nevihto z bliskanjem in grmenjem v malem.
V čisto, suho epruveto previdno nalijmo koncentrirano žvepleno kislino za prst visoko tako, da epruvete pri tem ne omočimo. Epruveto postavimo navpično v večji kozarec in zelo previdno prilijemo alkohola, tudi za kakšen prst visoko. Pri tem se obe tekočini ne smeta pomešati med seboj, meja med njima mora biti popolnoma ostra. Najbolje bo, če bomo alkohol dokapali s kapalko ali pipeto. Koncentrirana žveplena kislina in alkohol se sicer med seboj mešata, pri mešanju pa se tekočina močno segreje, zato bodimo previdni. Ce pa alkohol previdno nalijemo na žvepleno kislino, se tekočini zaradi precejšnje razlike v specifični teži med njima (žveplena kislina 1,8 g/cm3, alkohol 0,8 g/cm^) ne pomešata. Sedaj pa vrzimo v našo epruveto kristalček kalijevega permanganata, ki naj ne bo večji od 2 mm In nato opazujmo pojave v epruveti. Iz kristalčka na dnu epruvete se prično dvigati mehurčki. Ko prispejo do mejne površine, opazimo blisk, zaslišali bomo tudi zamolkel pok. Žveplena kislina postaja vse bolj zelena, ob meji med alkoholom in kislino pa rjava. Ne opazujmo poskusa dlje kot nekaj minut. Vsebina epruvete se. namreč lahko tako močno segreje, da pride do večje eksplozije. Prav zato pa smo postavili epruveto v kozarec. Po poskusu vsebino epruvete hitro izlijte v večjo posodo z vodo in si pri tem zavarujte obraz.
Kaj se je dogajalo v epruveti? Skušajmo razložiti! Pri reakciji med kahjevim perman-ganatom in žvepleno kislino je nastal manganov heptoksid Mn^Or, ki je silno močan oksidant. Alkohol se v dotiku z njim eksplozivno vžge, zato smo' opazili iskrice na meji med kislino in alkoholom. Pri tem manganov heptoksid razpade po enačbi:
2 MnžO? = 4 Mn02 + 3 O2
Pri reakciji torej nastaja manganov dioksid — rjavi manganovec, ki ga že poznamo, in kisik, ki omogoča gorenje alkohola. Poskus je zanimiv, a tudi nevaren, zato še enkrat — pri izvedbi bodite previdni!
Sedaj pa bomo z nekaj poskusi spoznali nekatere lastnosti svinčevih oksidov, predvsem minija PbsOi. Mlnij boste zlahka dobili v trgovini z barvami. Potrebujete ga prav malo le nekaj gramov. Nasujmo ga malo v epruveto in prilijmo solne kisline. Ce zmes segrevamo, zavohamo plin z značilnim vonjem — klor. Minij je solno kislino oksidiral do napišemo reakcijo takole:
Pb304 + 8 HCl = 3 PbCl2 + 4 H2O + CI2
Ponovimo isti poskus, le namesto solne kisline vzemimo razredčeno solitrno kislino. Tokrat teče reakcija drugače. To opazite že na prvi pogled. Vsebina epruvete spremeni barvo iz značilne rdeče v temnorjavo. Rjava snov, ki pri tem nastaja, je svinčev dioksid PbOs. Epruveto segrevajrno toliko časa, da se ves minij pretvori v svinčev dioksid. S filtracijo ga ločimo od raztopine in na filtru izperemo z nekaj destilirane vode. Piltrimi papir s svinčevim dioksidom posušimo na toplem zraku, pa tudi bistro raztopino shranimo za nadaljnje poskuse. iVIedtem opišimo dogajanje v epruveti s kemijsko enačbo:
Pb304 + 4 HNOs = Pb02 + 2 Pb(NO.s)2 + 2 H2O
Raztopina, ki smo jo po filtraciji dobili, vsebuje torej svinčevo sol — svinčev nitrat. Razdelimo jo na tri dele. V epruveto s prvim delom raztopine kanimo nekaj kapljic solne kisline. Opazimo, da se izloči bela oborina svinčevega klorida PbCh, ki je v vodi manj topen kot svinčev nitrat. Vsebino epruvete' segrejmo. Oborina se raztopi, če je le dovolj vode. Svinčev klorid se torej tako, kot večina drugih soli, pri višji temperaturi v vodi bolj topi kot v hladnem. Ce sedaj raztopino počasi ohladimo, se svinčev klorid izloči v obliki lepih igličastih kristalov. V drugi del raztopine svinčevega nitrata vrzimo košček cinka. Kaj kmalu opazimo, da se na cinku izločajo svetleče kovinske luskice. To je svinec, ki ga je cink izpodrinil iz njegove soli. Počasi naraste na cinku kar cela goba iz svinčenih luskic.
Se tretji del raztopine svinčevega nitrata nam je preostal. V epruveto s to raztopino
kanimo nekaj kapljic razredčene žveplene kisline. Takoj nastane bela oborina. To je svinčev sulfat, snov, ki je v kislinah netop-na. Reakcija, ki smo jo pravkar opazovali, služi često v analitskih laboratorijih za dokazovanje svinca.
Svinčev dioksid, ki smo ga pripravili, se je medtem že posušil. Del ga na stekleni plošči pomešajmo z žveplom v prahu,, ostanek pa uvrstimo v zbirko kemikalij. Ce zmes žvepla in svinčevega dioksida močno taremo (za to uporabimo stekleno palčko), se del žvepla vžge in zgori v žveplov dioksid. Svinčev di-
oksid je torej oksidant, med drgnjenjem oddaja kisik, v katerem žveplo gori. Enačba re-akcie je:
Pb02 + 2 S = PbS + SO2
Na koncu omenimo še, da so tri spojine, ki smo jih tokrat spoznali: svinčev dioksid, svinčev sulfat in sam svinec, bistvene za delovanje akumulatorjev, naprav za shranjevanje električne energije. Ce vas zanima, kako deluje akumulator,, povprašajte prijatelja iz fizikalnega krožka.
Kaj smo se naučili do sedaj z našo napravo za opazovanje valovanja? Spoznali smo že nekaj zanimivih lastnosti tega naravnega pojava: kako se valovi odbijajo od zapreke in kako zavijajo okoli vogala pri prehodu skozi majhne odprtine. Vendar lahko z našo napravo pokažemo še eno zelo važno lastnost valovanja — interference. In kaj je zopet to?
Včasih je kar težko razumljivo, zakaj se je v slovenščino pritihotapilo toliko tujih besed, posebno v tehniški jezik. Včasih je tako sposojanje opravičeno, saj le težko najdemo ustrezajočo slovensko besedo. No, tako se je v fiziki tudi udomačila beseda interferenca, za katero nimamo prave slovenske besede. Lahko bi sicer dejali vplivanje, vendar tudi ta beseda ni najbolj posrečena, zato ostanimo kar pri tujki — kaj pa pomeni, nam bodo povedali poskusi. Zato brž nalijte v posodo dva do tri centimetre vode, prižgite svetilko in pozorno opazujte!
Za začetek naj vas pa še na nekaj spomnimo. Ko ste delali poskuse z vzmetjo, ste opazili, da se na mestu, kjer se srečata dva vala, ki potujeta drug proti drugemu, vzmet še enkrat bolj visoko odmakne kot v primeru, da imate le en val. Kaj lahko zaključite iz tega poskusa? Ko se valova srečata, dobite le en val, njegovo obliko pa dobite tako, da se-šteje odmike obeh valov. Ako se srečata dva enaka, a nasprotna valova (plika 1), se bosta seveda na mestu srečanja uničila. Se enkrat povejmo to: pri srečanju se amplitude (to so odmiki od mirovne lego) seštevajo ali super-ponirajo. Pri tem morate seveda paziti na predznak odmika: ako sta oba valova enaka, se odmiki res seštevajo, ako sta p'a nasprotna, se seveda odštevajo. V žepu imate 100 din in srečate prijatelja, ki ste mu ravno toliko dolžni. Koliko vam ostane? Seveda nič. V primeru pa, da vam je pa on dolžan 100 din, imate še enkrat več. Vidite, prav enak zakon
interferenca valovanja
velja tudi za valovanje: enkrat se valovi seštevajo, drugič pa odštevajo.
Naj bo dovolj pojasnjevanja. Ker ste vodo že pripravili, se takoj lotite dela. Poiščite še dva svinčnika in jih pomočite v vodo, in sicer tako, da- sta oddaljena nekaj centimetrov. Istočasno jih dvignite iz vode in nato zopet potopite. Ko tako dvigate in spuščate oba svinčnika, ustvarjate krožne valove, ki se oddaljujejo od obeh izvorov.
In kaj se zgodi, če se valova iz obeh izvorov prekrijeta? Naleteli smo na prav enak pojav, kot smo ga imeli takrat, ko sta se srečala dva valova na vzmeti. Tam, kjer se srečata dva bregova, dobimo dvojni breg in na zaslonu naše naprave se pojavi svetla črta. Na mestu, kjer se pa srečata breg vala, ki pripada prvemu izvoru, z dolom vala iz drugega izvora, se seveda vse uniči, voda bo praktično inirovala, na zaslonu pod vodo vidite bolj sivo črto (slika 2).
Kajne, prav enako sliko, ki jo vidite na desni strani slike 2, ste opazili tudi na vašem zaslonu.
Poskus lahko ponovite še tako, da spreminjate razdaljo med izvoroma, ali pa da me-
254	FIZIKI			
A		\ \ \ \ \ \ \ ^		
		\ \ \ \ \ \		
c=
C : ; ■
/
\
N
V
-k-
/

Slika 1: Tako se seštejeta dva nasprotna vala, ki se gibljeta drug proti drugemu. Na drugi sliki vidite, kako se uničita
Slika 3: Obe črti kažeta, do kam se je razširilo valovanje
njate valovno. dolžino valovanja. To naredite tako, da hitreje ali počasneje vtikate svinčnik v vodo. V tem primeru boste dobili drugačne slike.
Lahko s'e poigrate še tako, da izmenoma vtikate svinčnika v vodo, enkrat enega, nato drugega. Mesta, kjer se valovi ojačijo, so se ravno zamenjala v primeru s sliko, ki jo dobite, ako istočasno vtikate svinčnika v vodo. Poskušajte si sami razložiti, zakaj pride do tega pojava.
Naredimo še zaključek. Dva točkasta izvora v naši napravi za valovanje ustvarita interference valovanja. To je torej takšno seštevanje valov, pri katerem dobimo mesta, kjer ne opazimo valovanja.
Poigrajmo se še malo z našo napravo. Pri tem bomo mimogrede spoznali, zakaj zaslišimo letalo, ki se giblje z veliko hitrostjo, šele takrat, ko je že preletelo našo glavo, in ne že prej kot npr. avtomobil, katerega ropotanje slišimo že od daleč.
Vzemite torej zopet svinčnik in hitro potegnite z njim po vodi. Na vse strani so se pričeli razširjati valovi, vendar noben val ne prehiti svinčnika. Hitrost razširjanja valovanja v vodi je namreč manjša kot je hitrost svinčnika. Sedaj pa potujte s svinčnikom zelo počasi po vodi. Gotovo ste se začudili, ko niste opazili nobenih valov. V naravi velja namreč zakon, da postane valovanje v nekem sredstvu le takrat, ko se telo giblje s hitro^stjo, ki presega hitrost valovanja v tistem sredstvu. To ste gotovo opazili tudi pri ladji, ki vozi po morju, saj se za njo razširjajo lepi valovi.
Vidite, prav podoben pojav je pri letalih, ki letijo z večjo hitrostjo kot je hitrost razširjanja zvoka v zraku (tudi zvok se namreč razširja z valovanjem zraka). Povejmo to še

S?
> "s: r^ ^r;^ IH nil
Slika Ž: Takšno sliko dobimo pri interferenci valovanja. Na levi sliki vidite, kako pride do
uničenja, na desni pa do ojačitve valov
IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE
255
bolj nazorno. Mislite si, da je v točki A na sliki 3 letalo. Ako stojite v točki B, prav gotovo ne boste nič slišali, saj do vas še ni prišlo valovanje; slišite šele, ako stojite znotraj narisanega stožca. Črte na sliki predstavljajo namreč mesta, do kamor se je valovanje že razširilo. Podobno sliko ste dobili tudi vi na zaslonu. Največji trušč pa zaslišite ravno takrat, ko pride to valovanje do vas — gotovo ste že brali ali pa celo slišali, da povzročajo
letala, ki letijo z nadzvočno hitrostjo, prave ekspolzije. Takšno letalo namreč tako razburka zrak, da to občutimo kot močan pok.
Tako, z valovanjem smo se več ali manj pobliže seznanili. To naše znanje bomo porabili prihodnjič, ko bomo stopili v svet svetlobe in pokazali, da lahko tudi s svetlobo napravimo nekaj podobnih poskusov, kot smo jih naredili z našo napravo za ustvarjanje valov.
N5U - PRINZ 4
Tovarna NSU je po svetu zelo znana. Ne toliko po proizvodnji) avtomobilov, kot po proizvodnji motorjev. Ti so v svetu pridobili celo vrsto občudovalcev, ker imajo zelo dobre lastnosti — so hitri in trpežni. Kakor večina tovarn, ki hočejo svoje proitevode čim bolj popularizirati, se udeležijo dirk. To je storila tudi NSU tovarna. Najprej je svoje motorje pošiljala na cestno hitrostne dirke, kasneje pa se je raje specializirala na hitrostne rekorde. Tu je dosegla nekaj izrednih uspehov.
Kmalu pa se je ta tovarna odločila, da bo začela, poleg motorjev, proizvajati tudi avtomobile. Imenovali so jih Prinz. Iz te serije je tudi avtomobil, ki si ga bomo ogledali danes — Prinz-4.
Zunanji izgled Prinza-4 je podoben izgledu ameriškega vozila Chavrolet Corvair in italijanskemu vozilu Fiat-1300. Avtomobil je dolg 3440 mm, širok 1490 mm in visok 1360 mm. Karoserija je na zunaj izdelana zelo enostavno, brez pretiranih okraskov ali preveč kromanih stvari. Enojna vrata, ki na široko odpirajo bok avtomobila, dovoljujejo potnikom lahek vstop in izstop. Enojna vrata so danes v svetu bolj priljubljena, ker dajejo avtomobilu skladnejšo obliko.
Tako kakor zunanjost, napravi tudi notranjost na opazovalca dober vtis. V njej je dovolj prostora za štiri potnike. Dobro je urejeno tudi gretje in hlajenje avtomobila. Topel zrak prihaja v notranjost s pomočjo ventilatorja iz zadaj nameščenega motorja. Na spred-
nji strani pa ima dve odprtini, po katerih se dovaja hladen zrak. Množino obeh lahko uravnavamo sami po lastnem okusu. Prva sedeža z naslonjalom sta premakljiva, tako da si jih lahko vsakdo naravna kakor mu to najbolj odgovarja. Ročica za menjanje brzin je nameščena med prednjima sedežema. Na cesti se Prinz-4 obnaša precej različno. Na asfaltu in na kockah se dobro drži ceste, medtem ko se na makadamski' cesti prav kmalu začutijo vibracije in poplesovanje. Slaba stran Prinz-a-4 je ta, da je zelo občutljiv na bočni veter. Nekaj slabosti imajo tudi zavore. Precej moram.o namreč pritisniti na pedalo, da začnejo delovati, dobra pa je sklopka, ki je mehka iln zelo- občutljiva.
Motor tega avtomobila je dvo-cilindričen in postavljen v vozilu počez. Prostornina motorja je 598 kubičnih centimetrov. Hod in dvig bata sta 76 in 66 milimetrov. Pri 5500 obratih na minuto razvije kar 36 konjskih moči. Hlajenje motorja je zračno.
Prinz-4 je opremljen s štiristopenjskim menjalnikom. Maksimalna hitrost v četrti prestavi je stopetnajst kilometrov na uro, medtem, ko lahko v posameznih prestavah vozimo tako: v prvi dO' petdeset, v drugi do sedemdeset in v tretji devetdeset kilometrov na uro. Pri zmerni povprečni hitrosti med sedemdeset in osemdeset kilometrov na uro porabi Prinz-4 osem litrov na sto kilometrov. Pri večjih hitrostih pa se poraba goriva hitro poveča in lahko preseže tudi deset litrov na sto kilometrov.
bodimo
iznajdljivi
O' Ö \\ \\ \1	____V/ ^-Ow
o o W \i v^^^
GUMA

%
•v;
KAKOVO ST Nl KINOPROJEKTOR ZA 16 mm FILM
TIP K O - 6
ŠIRŠI POGLED IZ ŠOLSKIH KLOPI V SVET