- • p* _ ■ -
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.

fELEFON PISARNE: 1279 RECTOR
Entered se Second Him Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., raider the Act of Congrea of Kerch 3, 187».
TELEFON PISARNE:	MJtiOlOJL
NO. 60. — ŠTEV. 60.
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 12, 1908. — V ČETRTEK, 12. SUŠ CA 1908.
VOLUME XVL — LETNIK XVX
Poslovanje kongresa. Finančni načrti.
NASVET, DA SE RABI BOMBAŽ KOT POKRITJE NOT, KOJE IZDA URAD ZVEZINE-6A ZAKLADA.
Senator McLaurin je mnenja, da izdan je novih fi t* lačnih zakonov ni potrebno.
HAMILTONOV GOVOR.
Washington, 11. mane-a. V zvezi-n«m senatu s© j« včeraj predlagalo, saj se rabi bombaž kot pokritje onih finančnih not, ktere bi zvezina vlada izdala v slučaju, da nastane še kaka finančna kriza. Za ta predlog se je senator McLanrin iz Missčssippija energično zavzel in je v daljnem govoru pojasneval, da bi bilo tako pokritje finančnih not najumestnejše. Po njegovem mnenju pri nas ni nika-ke potrebe, da se sedaj izdelajo novi finančni zakoni in je kontno izjavil, da je politika republikanske stranke odgovorna za zadnjo finančno krizo, ktero se sedaj vsakdo občuti.
Senator Gallinger je svoje kolege včeraj prisilil, da bodo glasovali o njegovem predlotru glede subvencije oceanskim poštnim parnikom. Tozadevno glasovanje je določeno na 20. marca. Ko so bili razni predlogi, ki so bili na programu, sprejeti, se je eenatova seja popoludne kmalo po 3. uri končala.
V zastopniške j zbornici je včeraj fekoraj vso sejo govoril zastopnik E.
Hamilton iz Miehigana. V svojem govor« je pavdušeno zagovarjal Roo-eeveltovo politiko nabiram velikim korporacijam ali trustom in je pred vsem povdarjal. da korporaeije ne •mejo nikdar pozabiti, da so one sluge ljudstva, ne pa ljudski gospodarji.
NEZADOVOLJNI PISMONOŠE.
Pritožujejo se, da je blago za njihove uniforme preslabo.
Med newyorskimi pismonoii je zavladalo veliko nezadovoljstvo, ker je poštna oblast odslovila W. V. McMa-■ usa, predsednika unije newyorskih pismonoŠev. Imenovanega MeManusa •o odslovili zato, ker mu je unija pri januarskej seji naročila, da mora z South Bend Woollen Co.. Ind., skleniti pogodbo za nabavo blaira za uniforme pismonošev in ker je slednji naročil izdelovanje uniform pri nekem krojaču na Bond St.
Xewyorški pismonose so se že dalj Časa pritoževali radi slabega blaga njihovih uniform. Pri januarskem zborovanju je prišlo radi tega do de-b-te, ktere posledica je bila, da so navzoči sklenili, da si bodo v nadalje dali sami napraviti potrebne uniforme —» to tem bolj. ker morajo zanje itak Kami plačati.
Kakor hitro so pa poštne oblasti zvedele o načrtih MeManusa, so ga radi "insubordinacije" odslovili in sedaj preiskujejo poštni inšpektorji vso zadevo. Pismonose trdijo, da in-Spektorji nimajo kaj preiskovati, nego slabo blago starih uniform.
Imenovana unija šteje nad 2000 pismonoi.
Ogenj v tovarni papirja.
Kalamazoo, Mich., 9. marca. V delavnicah Superior Paper Co. je danes nastal požar, ki je učinil čez $100,000 ftkode. Pogorela je skoro cela tovarna. Ker so se užgale različne cunje, je nastal v okolici tak smrad, da vse ' beži. Ogenj je nastal vsled neke preveč zakurjene peči.
Konje fn palme okradli.
Neznani tatovi so včeraj na nlici pred glediščem Alhambra na 126. uli-m v New Yorku okradli vrtnarju John Hart mana iz Winefield June-t*on, L- L, dve krasna konja, ki eta vredna $1000, in voz, na kterem je trilo mnogo palm, ko je je pripeljal V imenovano glediiče za deko-jedno palmo ▼ gle-
Predsednik je odredil preiskavo borz.
DA SE DOŽENE POSLOVANJE DELNIŠKIH BORZ, SE MOKA NJIH DELOVANJE PREISKATI.
Načini, po kterih poslujejo špekulan-t je z delnicami;' posebna komisija.
TOZADEVNI PREDLOG.
Washington, 12. marca. Predsednik Roosevelt je odredil, da se mora kakor hitro mogoče preiskati vse večje delniške borze v Zjedinjenih državah, in sicer njihovo poslovanje in delovanje. Pri tem se gre v prvej vrsti za to, da se dožene, na kak način poslujejo borzini špekulan-tje. Predsednik je naročil tozadevno preiskovanje Herliert Knox Smithu, ki je korporacijski komisar in naslednik James Randolph Garfielda, kteri preiskuje tudi poslovanje Standard Oil Company. Smith mora svoje delo dokončati kakor hitro mogoče in tHitem o tem predsedniku poročati.
Nekemu svojih obiskovalcev je ; »redsednik naznanil, da se bodo po zidu te preiskave ravnali pri izdela-nju novega zakona, čegar namen je preprečiti takozvano terminsko trgo-v i t m > z delnicami, kar ni druzega. ne-i_'o nominelna trgovina, pri kterej pa žrtve špekulantov še več zgnbe, nego pri navadnej kupčiji.
Senator Hepburn iz Iovve, kteri je pred par dnevi obiskal predsednika, je že tedaj naznanil, da bode vložil postavni p redki«;, čegar namen bode preprtčiii nadaljno terminsko trgo-i'lo z delnicami.
Ker želi predsednik .da se tozadevna preiskava kakor hitro mogoče izvrši, je pričakovati, da se bode v svojej prihodnjej poslanici kongresu bavil v prvej vrsti s poslovanjem borze.
RUSKA GOLJUFICA.
Ogoljufala je razne stranke za milijon rublje v.
Odkar so gospo Olgo Steinovo, rojeno Segalovič, v našem mestu prijeli, dobiva tukajšnji generalni konzulat vedno več brzojavk iz Rusije, kterih vsaki javlja kako novo prevaro imenovane goljufice. Medtem ko se je dosedaj domnevalo, da je prevarila le za 100,000 rubljev, se je glasom novejših brzojavk iz Petrograda dognalo, da je pr6varila v Rusiji razne stranke za najmanj milijon dolarjev.
Aretovanka trdi, da je ruska grofica, kar je pa navadna laž. Ona tudi ni v nikakej zvezi z revolucijonarji, temveč povsem navadna goljufica, ki je pa bila pri svojem poslovanju tako drzna, da s tako ruska policija dosedaj še ni imela opraviti.
V	ječi je povsem mirna in neprestano izjavlja, da je povsem nedolžna in da jo ne bode mogoče poslati nazaj v Rusijo.
V	New Yorku je poslovala po starem običaju, kteri se je že za marsi-kako goljufico obnesel. Ker ni imela denarja, je živela uprav po knežje in je vsakomur pripovedovala, da bode podedovala milijone. Tako jej je na primer njen brat ostavil pet milijonov dolarjev in po svojej sestri bode baje nekoč podedovala celo dvajset milijonov dolarjev. Po našem mestu se je vozila le v avtomobilih in je vsaki dan odposlala vse polno brzojavk. V hotelu so imeli vsi vslužbenci dovolj opraviti njo.
Kljub temu ima pa v New Yorku le malo žrtev in med temi je tudi lastnik hotela Shoreham, Mr. Floyd, kte-remu dolguje $250 na stanarini. Slednjemu je pripovedovala, da je njen mož kapitan v raskej vojnej mornarici in da t>ode v poletju prifiel v New York, nakar bod eta obiskala ameriške milijonarje v Newportn, R. L, in druzjili letoviščih. Ko je priila v hotel, je imela le $186 gotovega denarja, kterega je dobila brzojavnim potom. Druge žrtve raake goljufice ee doeedaj ie niso javile.
Po katastrofi v
Collinwoodu, Ohio.
CORONERJEVA IZJAVA O KATASTROFI V COLLINWOODU PRI CLEVELANDU.
Šolsko poslopje ni bilo za nik&ko rabo in je bilo prava past za otroke.
ŠOLA V NAPOLEONU, O., V PLAMENU.
Cleveland, O., 11. marca. Po na-tančnej preiskavi požarja šolskega poslopja v bližnjem Collinwoodu in vzrokov, vsled kterih je moralo toliko nedolžnih otrok umreti, ker v poslopju ni bilo izhoda, je coroner Burke včeraj dal v javnost naslednjo izjavo: "Za zgubo tolikih nedolžnih in mladih življenj ne moremo navesti nika-ke oprostitve. Ubogi otroci so šli v pravo past, kjer so ostali toliko časa, dokler niso pri živem telesu zgoreli, kajti za nje ni bilo izhoda. Nekdo je za to gotovo odgovoren in tega bi se moralo na vsak način zapreti. Za sedaj še ne morem povedati, kedo je za vse to odgovoren. To vprašanje je tako resno, da moram imeti mnogo ea sa na razpolago, predno zamore«m dati tozadevni odgovor. Predno obdolžim ko«ra te.cra groznega zločina, moram še enkrat pregledati vse izpovedbe prič in vse dokaze, ktere imam do sedaj na razpolago.
V kolikor mi je bilo mogoče dognati, je nastal požar vsled parnih cevi, ktere so bile postavljene prebli-zo lesa, in jaz niti malo ne dvomim, da je požar nastal vsted prevročih cevi. Toda kljub temu bi se morali otroci rešiti, kar bi se tudi zgodilo, ako bi ne bilo lesene stene, ktero so zgradili pri stopnicah. To je bil glavni vzrok smrti nedolžnih otrok." Coroner izjavlja nadalje, da v šolskem poslopju tudi ni bilo naprav, vsled kterih bi se vrata lahko avtomatično odprla. Včeraj so pri deputv šerifu zaslišali malo Ano Neubertovo, ktera je v šoli naprej e opazila požar. Coroner bode izdal svojo sodbo šele v prihodnjem tednu.
Toledo, 0., 11. marca. V Napoleo nu, O., je požar uničil novo šolsko poslopje Union, ktero so šele pred par •meseci zgradili in ki je veljalo 110 tisoč dolarjev. Imenovano šolo je obiskovalo 800 otrok, vendar pa k sreči m prišlo do take katastrofe, kakor se rie pripetila v Collinwoodu in sicer vsled tega, ker je v poslopju nastal požar četrt ure pred pričetkom šolskega pouka, tako da so bili otroci še na poti v šolo, ali so se pa igrali na šolskem dvorišču. Tudi učiteljicam se ni nič zalega zgodilo. Požar je nastal^ vsled pokvarjenega dimnika. V uničenem poslopju je bilo 54 sob, med temi dve veliki dvorani za igranje otrok.
PRIJETI GOLJUFI.
Aretovanci so ogoljufali delavce za $100,000.
Včeraj so detektivi zvezine vlade v hotelu Seville na Madison Ave. in 29. ulici prijeli O 'Connorja, njegovo ženo in njenega brata ^heodore Hpr-nerja. Imenovani aretovanci so po pošti razpošiljali cirkularje, s kterimi so za drag denar dajali lahkovernim ljudem informacije o špekulacijah na Wall St. Na ta način so si pridobili več nego $100,000. Največ žrtev so našli med delavci v Pennsyivaniji, ki so jim drage volje pošiljali svoj težko prihranjeni denar.
UBOŽNA HIŠA ZGORELA.
Pri tem so zgorele tri osebe.
San Francisco, Cal., LL marea. VJSe-raj je tukaj zgorelo jedno poslopje tukajSne nretne hiše za uboge in pri tem so zgorele tri oeobe. Oetalih 190 ljudi, kteri sa bili v zgornjem poslopji ee je posrečilo reiiti, vendar pa Se ni natančno dognano, jeli ie kedo pmiMwffl
Gospodarski položaj. Velika brezposelnost.
LASTNIKI PREDILNIC V FALL RIVERJU, MASS., SO PROTI NADALJNEJ OMEJITVI DELA.
V državah Nove Anglije so zopet v mnozih tovarnah prenehali z delom.
V PHILADELPHIJL
< Fall River, Mass., 11. marca. Lastniki velicih tukajšnjih predilnic so pri včerajšnjej skupnej seji sklenili, da .ie bodo podpisali pogodbe s svojimi tovariši v druzih mestih, vsled ktere naj bi se delo v njihovih tovarnah še bolj omejilo. Bostonski tovarnarji so namreč sklenili, da se produkcija še za nadaljne tri mesece omeji in so naprosili tudi tukajšnje tovarnarje, naj to store.
Boston, Mass., 11. marca. Boston Rubber Co. je naznanila delavcem svojih dveh velikih to vara v Maldenu, da bode svojo tovarno št. 2 zaprla dne 18. marca, d oči m se bode to zgodilo s tovarno št. 1 dne 21. marca. Obe tovarni, v kterih dela 4500 delavcev, ostaneta za nedoločen čas zaprti.
V soboto bodo za več tednov zaprli tovarno Milville, ki je last United States Rubber Co. in v kterej dela 800 delavcev. Istega dne bode tudi India Rubber Co. v Bristolu zaprla svojo tamošnjo tovarno, v kterej dela 1000 delavcev.
Philadelphia, Pa., 11. marca. Po preteku meseca dni bode več tisoč tukajšnjih brezposelnih delavcev dobilo delo in zaslužek pri javnih delih, ktera prične izvajati mestna uprava V to svrho je mesto najelo posojilo v znesku deset milijonov dolarjev.
Kakor hitro dobi mesto ta denar, se z deli prične.
AVSTRO - OGRSKI KONZULAT OKRADEN?
Tatovi so odnesli baje — dragulje < ?) in razne listine.
Danes se je zvedelo, da so nedavno nepoznani tatovi obiskali stanovanje necega klerka newyorskega avstro-ogrskega konzulata. Tu so bili tatovi baje tako srečni, da so našli celo dragulje (!), ktere so naravno z nekte-rimi zelo važnimi c. & kr. listinami odnesli. — Pust je minol dne 3. t. m in plesnih veselic je v New Yorku vedno v izobilju.
KONGRES MATER V WASBXNG-TONU.
Predsednik Roosevelt je delegatinje nacijonalnega kongresa sprejel in lepo pozdravil
Washington, 11. marca. V belej hiši so včeraj formelno otvorili prvi mednarodni kongres v prid otrok kteri se vrši pod zaščit jem kongresa mater. H kongresu je prišlo nad dvesto delegatinj iz vseh držav in teritorijev naše republike in petnajst zastopnic raznih večjih dežel inozemstva. Predsednik Roosevelt je dame sprejel v avdijenco včeraj popoludne v Belej hiši, kjer jih je pozdravil z lepim nagovorom. Tem povodom je izjavil, da on oeni imenovano organizacijo višje, nego organizacijo veteranov državljanske vojne, kajti vsakomur mora biti jasno, da je mati važnejši član državljanske družbe, nego vojak, ki gre na vojno za svojo domovino.
Prenehali g delom.
Clinton, iSase., 12. mVrea. Manee-ster Cotton Mills, v kterej tovarni dela običajno nad dva tisoč delaveev, eo včeraj zvečer zaprli in i«—rifli delavcem, da oatene tovarn* ca nekaj časa zaprta.
Kitajska in Japonska. Neporavnana afera.
NADALJEVANJE OBRAVNAV MED KITAJSKO IN JAPONSKO VLADO RADI AFERE TAITSU MARU.
Na Ruskem vlada optimizem z o žirom na položaj na Daljnem Iztoku.
RUSKO POSLANIŠTVO NA JAPONSKEM
Iz Avstro-Ogrske. Nadvojvodov! spomini.
BIVŠA ŽENA AVSTR. NADVOJVODE LEOPOLDA, VTLJEL-MINA ADAMOVIČEVA, BODE OBJAVILA NJEGOVE TAJNOSTI
V ogrsko-hrvatskem državnem zboru so poslanci ustanovili novo stranko.
CESARJEV JUBILEJ.
Peking, Kitajska, 12. marca. Obravnave radi zaplenitve japonskega parni ka Taitsu Maru po kitajskih oblastih se nadaljujejo med kitajsko ;n japonsko vlado, in sicer na podlagi po Kitajskej predlaganega kompromisa, čegar pogoj je, da se Japonska zaveže, da stori konec uvažanju orožja iz Japonske na Kitajsko.
Pri dosedanjih obravnavah je Ki tajska vedno vztrajala pri svojem stališču. Kitajska trdi, da je bil imenovani parni k zaplenjen na Kitajskem in ne na portugalskem vodovju in da je bil nakrcan z orožjem in stre-Ijivom, ktero je bilo namenjeno za kitajske vstaše. Zajedno je pa Kitajska priznala, da je bila velika pomota od strani kitajskih oblasti, ker so odstranile iz zaplenjenega parni ka japonsjco zastavo in izjavlja, da bode za to prosila oproščenja.
Vsi inozemci. ki žive v Pekingu, so prepričani, da je stališče Kitajske opravičeno.
Petrograd, 12. marca. Duma je pri včerajšnji seji razpravljala o vla-dinem predlogu, kteri določa, da se rusko poslaništvo v Toki ju na Japonskem spremeni v nadposlaništvo in da se džl ruskemu poslaniku v japonskem glavnem mestu letna plača v znesku 60,000 rubljev. Povodom tozadevne debate je prišlo tudi do posvetovanja ruske inostrane politike.
Minister inostranih del Izvoljskij se je izrazil na zelo optimističen način o ruskem položaju na Daljnem Iztoku, kakor tudi o prijateljskem razmerju, ktero vlada med Rusijo in Japonsko. O položaju z ozirom na Balkan minister ni govoril. Pred vsem je dejal, da je Rusija radi mirovne pogodbe, sklenjene v Ports-mouthu, mnogo zgubila, vendar pa ničesar, kar bi jo oviralo pri njenem nadaljnem razvoju na Daljnem Iztoku kot velevlast. Pogodba, sklenjena v Portsmouthu, je bila le ne^" kak pričelek nadaljnik obravnav z Japonsko, ktere so take, da je treba imeti v Tokiju izvrstnega diplomata. Minister je z veseljem konštatiral, da Japonska sedaj Rusiji povsem zaupa in da je že večkrat dokazala, da se z ozirom na položaj na Skrajnem Iztoku povsem strinja z Rusijo. Nadalje je minister konštatoval, da Rusija vsled vojne ni ničesar zgubila, kar je bilo tudi preje njeno, temveč le nekaj onega, kar je bilo tudi preje japonsko, oziroma kar je geografiČno Japonskej bližje, nego Rusiji.
Oktobrist Guekov in profesor Mi-ljukov, vodja ustavnih demokratov, sta potem govorila v imenu svojih strank in sta popolnoma odobrila rusko inostrano politiko. Prvi je izjavil, da je duma vedno pripravljena doprinesti financijalne žrtve, ako se gre za čuvanje ugleda Rusije pred inozemstvom, d očim se profesor Mi-ljukov naravno ni povsem strinjal z optimizmom ministra Izvoljskega glede položaja Rusije na Daljnem Iztoku.
Razne novosti
iz inozemstva/
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE OBIŠČE V MAJU GLAVNO MESTO ANGLIJE LONDON.
Vesti o prijetju častnikov turškega generalnega štaba na ruskem ozemlju se potrjujejo.
MULAJ HAFID OSAMLJEN.
Dunaj, 12. marca. Sodišče je izročilo tukajšnjemu odvetniku Steinu oskvbništvo nesrečne žene avstrijskega nadvojvode Leopolda, rojene Vi-ljelmine Adamovič, od ktere se je imenovani lahkomišljeni nadvojvoda ločil potem, ko se jo je naveličal, in se potem oženil z neko natakarico. Adamovičevo so sedaj izročili nekemu zdravilišču, dasiravno je popolnoma zdrava. Sedaj bodo avstrijskega nadvojvodo potom sodišča pri>ilili, da bode za svojo nesrečno ženo plačal vsaki mesec po sedemsto kron in da jej bode vrnil dragulje in pohištvo, ktene predmete jej je jednostavno vzel. Adaimovičeva je nedavno najela nekega pisatelja, kteremu je povedala vse podrobnosti o škandaloznem življenju imenovanega nadvojvode, in pisatelj bode sedaj kmalo spisal knji-„o, v kterej bode vse natančno popisano, kako se živi v 11 višjih" krosih v Avstriji.
Budimpešta. 12. marca. Poslanci, kteri niso bili zadovoljni, da se spremeni poslovnik v državnem zboru, so sedaj ustanovili svojo stranko, ktera se pridruži opoziciji. Pri včerajšnjem oficijelnem zborovanju je nova stranka sklenila, da se energično nastopi proti sedanji vladi.
Budimpešta, 12. marca. Kako divje so še madjarske oblasti, najbolj dokazuje, da so ravnokar obsodili 38 Slovakov v Černovi, kteri so nedavno protestirali proti madjaronskem župniku, kterega jim je madjarska vlada poslala. Vseh 38 Slovakov so obsodili v ječe od šestih mesecev do štirih let. V razlogih čudne razsodbe je navedeno, da se sovraštvo Slovakov do ciganskih Madjarov umetno goji.
Dunaj, 12. marca. Fran Josip je naznanil, da bode privolil v priredi tev velike slavnosti povodom šestde setletnice njegovega vladanja. Slav nost bode priredilo dunajsko meščan stvo. To slavnost so nedavno odpovedali, ker je bilo cesarjevo zdravje preslabo. Sedaj je pa Fran Josip obljubil, da bode slavnosti sam priso stvoval.
Pariz, 11. marca. Uradoma se naznanja, da bode predsednik francoske republike Fallieres drugi teden v maju zajedno z ministrom Pichonom obiskal London.
London, 11. marca. V tukajšnjih političnih krogib so 7. veseljem vzeli na znanje vest, vsled ktere se je kralj Edward povodom svojega zadnjega obiska v Parizu s predsednikom Fal-lieresom dogovoril o vsem, kar je potrebno za obisk francoskega predsednika v Londonu, kamor potuje v maju. O podrobnostih tega obiska se bode kralj Edward dogovoril z Fallič-resom, ko se bode vračal preko Pariza v London. Tem povodom bode obiskal francoskega predsednika.
Tiflis, Rusija. 11. marca. Tukajšnji generalni štab potrjuje vest, vsled ktere so pri Jelizabetpolju prijeli tri turške častnike, kteri so izdelavali zemljevide. Tudi blizo ruskih trdnjav Kars in Bat um so vjeli več t urških častnikov.
Pariz, 12. marca. Iz Maroka je dobila tukajšnja vlada poročila glasom kterih bode z vladanjem pseudo-sultana Mulaj Hafida kmalo pri kraju. Ker francoske čete neprestano zmagujejo in ker se Mulaj Hafid ne zmeni mnogo za poraze so se njegovi dosedanji privrženci pričeli upirati. Sedaj sta dva najmogočnejša kaida v južnem Maroku, Glaoui in Mtugi, sklenila Mulaj Hafida ostaviti in sta se že pričela s pravim sultanom Mulaj Abd ul Azisom dogovarjati o pogojih, po kterih se bodeta njemu vdala. Abd ul Azis pošlje v kratkem svoje čete proti Fesu, ktero mesto m* bode lahko zasesti.
Šolska deca kot poljski delavci.
Albany, N. Y., 11. marca. C. F. Larmon od poljedelskega oddelka newyorške vlade naznanja, da bode šlo letošnje poletje na tisoče^ otrok, ki obiskujejo šole, na farme,' kjer bodo opravljali vsa potrebna dela na polju.
Tozadevni poskus je že lani napravil profesor Weaver is Brooklyna, in sieer s 30. otroci. Delo na farmah se je tako dobro obneslo za deeo, kakor* tudi za farmerje, da je poljedelski oddelek še doeedaj dobil nad 1200 profienj za dodelitev dela na polju Šolskim
NOVA PARNIŠKA ZVEZA MED NEW YORKOM IN HAMBURGOM
Nova konkurenca za hamburško-ameriško družbo.
Sredi aprila dobe Nemci, kteri kontrolirajo sedaj promet med NewYor kom in Hamburgom, občutnega tekmeca, in sicer v obliki domačega ameriškega podjetja, ktero bode zajedno z rusko parobrodno družbo, ktere parniki plujejo v Libavo, tekmovalo nemškemu prometu. V našem mestu se je namreč ustanovila noya pa-robrodna družba imenom New Yoik & Continental Line, ktera je last Erie železnice. Nova družba si je za pri-četek nabavila tri moderne parnike, kterih vsaki nosi po 10,000 ton. Parniki bodo odpluli iz New Yorka vsako drugo soboto od pomolov Erie železnice v Jersey City, N. J,, in bodo rabili do Hamburga 10 do 12 dni. Prvi parnik, imenom Volturno, odpluje iz Jersey City dne ll. aprila popoludne ob 2. un. Na vsakem parniku je prostora za 1400 potnikov medkrovja in za 150 potnikov kajite." Da bode tekmovanje tem občutneje, bodo $ene za nekaj časa najbrže nižje, nego so .na velikih in udobnih hamburških parni kih.
Pričet ek z delom v Patersonu.
Paterson. N. J., 10. marca. Medtem. ko v tukajšnjem mestu železna obrt še popolno počiva, tako da sega število brezposelnih delaveev v tisoče, se je splošni obrtni položaj saj v toliko spremenil, da so danes ne-ktere tovarne za svilo naznanile, da se je položaj z ozirom na svilo nekoliko izboljšal, tako da se v kratkem prične zopet z delom.
Danes so pričeli z delom v Cedar Cliff Mill, kjer je dobilo 1000 delavcev delo in zaslužek. Tovarna je bila zaprta že od minolega oktobra nadalje. Tudi v Columbia Silk Mill so pričeli zopet z delom, kajti tovarna ima sedaj zopet toliko naročil, da morajo delati preko navadnih delavnih ur. Tudi v mnozih'drugih tovarnah svilene obrti sedaj delajo kakor pred krizo, tako da se bodo za delavce te obrti časi kmalo izboljšali. V tukajšnjem mestu je bilo nad 20
tisoč delaveev svilene obrti brez dela. — * ...............
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 60 krtm.
^ 20.46 ............ 100 kron.
- 40.90 ............ 200 krem.
102.00 ............ 500 knm.
sa 204.00 ............ 1000 kron.
za 1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bree vinarja odbitka.
Nase denarne posiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad ▼ 11. de 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriltt-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje sneske po Domestic Postal Mone? Order all pa New York Bank Draft FRANK SAKSER COM 109 Greenwich St, New York, «104 St. Clair Ave^ W. £. Cleveland, Ohio.
.. ________

"-ijjpaff-j.;.
___ ...

"GLAS NARODA" I Al* injJaP°nska-
(Slovenk: Daily.)	I	"
Owned an« I published by the	: V včerajšnjem izdan ju "Glasa Na-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY i roda'y smo objavili poročilo, vsled
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of	of the corporation and
addressee of above otlieers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y.
Za
list za Ameriko in
leto velja Can&do.........$3.00
CI leU.........1.50
o za mesto New York . . . 4.00
B>1 leta za meeto New York . 2.00 vropo za v»e leto ..... 4.50
„ pol leta.....2.50
,, ,, t-etrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke.
••GLAS NAHODA" izhaja vsak »lan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
( "Voice of the People") Iwneil every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopuri brez podpira in oaobnoeti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri' spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: ■ ^ -ni AS INAKUDA" 100 Greenwich Street, New York City, si t Telefon: 1279 Ha tor._
Koristi gozdarstva.
V našej deželi je mnogo ljudi, kteri mislijo, «ia se nikjer na svetu ljudje niso i.menili za umno gozdarstvo, do-ker se za vzdrževanje in za pomno-ievanje naših gozdov ni pričela zanimati naša vlada. Vendar pa temu ni tako, kajti vsaka dežela na svetu
— izimši Turčije in Kitajske —	_
...	,	- pogodbe na strani Angine
skrbi za to. da se njeni gozdi ne uni- ' &	® J
čujejo, temveč da se jhj ni nožu jejo. Z umnim gozdarstvom se dosežejo uspehi, kakoršnjih bi inače nikakor ne bilo mogoče doseči, in kteri po-menjajo za vso deželo veliko blagostanje.
Ono, kar se je z umnim gozdarstvom doseglo v drugih deželah, nam najbolj dokazuje, kaj se zamore doseči pri nas. Vse napredne dežele
kterega se je pričela Anglija vme šavati v spor, ki je nastal med Japonsko in Kitajsko radi zaplenitve parnika Taitsu Maru. Ta vest se sedaj v Londonu zanikuje in trdi, da ta slučaj še ni prišel do stališča, v kterem bi se zamoglo postopati po določbah točke 12. pogodbe, sklenjene med Anglijo in Japonsko.
Ta določba, oziroma točka pogodbe določa, da se mora na Daljnem Iztoku na vsak način vzdrževati red in mir, kar velja tudi za Indijo. Nadalje določa ta točka, da se morajo tamkaj čuvati koristi vseh vlasti, nedotakljivost Kitajske, da imajo v trgovinskem oziru vse vlasti jednake pravice in da se morajo teritorijalne pravice Anglije in Japonske v iztoč-nej Aziji in Indiji spoštovati.
O nevarnosti, ki preti japonskim pravicam in koristim radi slučaja Taitsu Maru, tu naravno ne more biti govora, vendar je pa razmerje med Japonsko in Kitajsko tako, da za-more že radi vsake malenkosti nastati položaj skrajno resen. Vsled tega je francoska vlada že posvarila Japonsko, naj radi malenkosti ne vznemirja vso Evropo in radi tega se nam včerajšnje tokijsko poročilo dozdeva kljub londonskemu dementira-nju resnično. Skoraj bi verjeli, da je Anglija kljub vsemu dementiranju posvarila Japonsko, naj raje miruje in da se je pri tem sklicevala na pogodbo, ktero sta sklenili tokijska in londonska vlada.
Anglija je bila že večkrat v velikih skrbeh radi pogodbe in zveze, ktero je sklenila z Japonsko. Spočet koma se je domnevalo, da so vse koristi te
Slednja
je doW-ala. da bodo jajKmski bajoneti čuvali Indijo pred Rusijo, do-i'im se .Japonski itak ne bi moglo ničesar zgoditi. ker je dosegla precejšnje uspehe v vojni z Rusijo. Medtem mi se pa razmere izdatno spremenile. Med Anglijo in Rusijo je pri->k> do popolnega sporazuma, tako da se Angliji ni treba več bati. da bi jej Rusija odvzela Indijo. Poleg te-Lra je pričela Japonska svojej zavez-
skrbe pred vsem za napredek svoj.h j ^ ^ na gospodarskem in ^^ gozdov, za ktere skrbe v večjej men. ! n,.m po,ju vedn<> ^ gkodovati. nego za kterokoh drugo stvar, tako j	{e?a go ^^ ^ ^^ ^
da zamoremo po stanju gozdov vsa- |	^ kterimi je ^^ ^ da
se namerava Rusija Japonskej osve-titi. tako da nova vojna med Rusijo
ko deželo ceniti, koje mesto zavzema j z ozirom na civilizacijo. O onej ue-
želi pa„ ktera nima uvedenega umne-j in Japonsko llikakor ni izključena, ga gozdarstva. se zamore povsem, Anglija bi rada ,ddela da pride do mirno trdni, da je nazadnjaška. I t<? vojne Jn -e se(Jaj je zag0t0vljen0)
Napredne dežele v Evropi in Aziji so dosedaj že prebile vsa stališča svojega umnega gozdarstva, tako da se zamore o njih trditi, da imajo z ozirom na to velike izkušnje in radi tega je umestno, da se tudi Zjedinje-ne države ravnajo glede gozdarstva ravno tako, kakor se ravnajo dežele v Evropi in ruskej Aziji.
Francija in Nemčija imata kacih sto milijonov prebivalcev napram našim 85.000.0041. Obe deželi imata skupaj 14.500.000 oral državnih gozdov. d očim obsezajo naši državni gozdi 100,000.000 'oral. Kljub temu pa izdata imenovani deželi na leto za svoje gozde po $11.000,000, dočim izda naša vlada le,.$1.400.000. od ktere svote dobi potem na leto $130,000.
Pomanjkanje lesa v raznih deželah se pokriva, kakor znano, z lesom, ki
da bode Anglija na strani Rusije, ne pa na strani svoje japonske zaveznice.
Radi tega nam je povsem jasno, čemu se Anglija sedaj tako zanima za dogodke na Skrajnem Iztoku, kajti nihče ne ve, kaj zamore vse nastati iz malenkostnih dogodkov. Iz tega je tudi izvajati, da je Anglija že sedaj spregovorila par besedi pri vladi v Tokiju, in sicer kljub temu, da se v Londonu ta vest odločno de-mentuje.
DOPISI.
West Jordan, Utah.
Cenjeni gospod urednik:—
Moram Vam poročati o nesreči, ki prihaja iz Rusije, Švedske, Avstrije ] je za(jeia našega rojaka Matijo Zo-Canade; vendar se.pa na Šved- j rana začetkom tega meseca. Vsled
skem poseka mnogo več lesa, nego se pomanjkanja in bede podal se je do-
_ ^.UnU ■ Rnsiio ima nAilpnSp in " i.:«	__ ».i_______t»*
ga pridela; Rusija ima n»jlepše in največje gozde na svetu, vendar se bode Pa tudi tam kmalo posekalo več lesa, nego se ga bode pridelalo; Anglija, kamor se mora uvažati vedno ve* lesa. je v tem pogledu odvisna pred vsem od Canade. V Zjedinje-nih državah se pa porabi vsako leto štirikrat toliko lesa, kakor se ga pridela in kmalq se bode k nam uvažalo iz Canade toliko lesa, kglikor ga morejo tam pogrešati. Ako se še sedaj ne prične skrbeti za umno gozdarstvo, bode pomanjkanje lesa v kratkem nastalo pri nas nepopisno.
Okoli zemlje.
Krepak mož bi moral hoditi brez počitka 428 dni, da obkroži zemljo; ekspresni vlak 40 dni, zvok 31 ur, topničarska kroglja 21 ur, svetloba eno desetinko sekunde, a elektrika še nekaj manj.
Pri u stražo ruskega carja.
Telesna straža ruskega carja J« pomnožena, pomagači so jej psi, ki ao nalašč za to isučeni. Psi so is-vrstm čuvaju	„
Na deškem
je bilo lanskega leta prodanih 18 posestev, vpisanih v deželni deski, za skupno svoto 12,877,663 kron.
tičnik na železniško postajo Rio Grande v West Jordanu, da bi si nabral malo premoga ali drv. Nesreča je hotela, da ga je zapazil in zasačil čuvaj in ga je ustrelil z revolverjem v hrbet. Nesrečnež leži sedaj v Salt Lake City v bolnišnici ter se bori z življenjem in smrtjo. Pravijo, da bode težko okreval.
Rojaki, to naj vam bode za žalo-ste in vzpodbudi ji v izgled, da se varujete takih slučajev. Ostanite raje doma v nezakurjenih sobah, kakor pa da bi se izpostavljali nesreči v naročje, ali pa pred nabite samokrese krvoločnih privatnih Čuvajev!
Srčni pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki.
Zastopnik "Glasa Naroda
taji*
NAZNANILO IN ZAHVALA.
\
Slavni direktor Collins Med. Inst.
v New Torka. Jaz se Vam iskreno zahvaljujem za Vašo naklonjenost, ktero ste mi izkazovali za časa moje bolezni. Uver-jen in prepričan sem, da sem le po VaSih zdravilih zopet zadobil prvotno zdravje, nad kterim sem bil skoro obupal Sedaj se pa čutim popolnoma zdravega in čilega kot pred boleznijo. Zato pa priporočam *Vaš zdravniški zavod javno vsem rojakom po Zdru ženih državah.
S spoštovanjem ostajam Vam hvaležni	Fran Steklassa, 3141 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, Ohio.
Večer med moskovskim1 trgovci.
Stari Peter Iljič je znal pripovedovati zanimive storije, samo če je utegnil in bil dobre volje. Mi mladi ljudje smo bili vedno veseli, če smo se mogli zbrati kake sobote pri njem, piti njegovo dobro vino in poslušati njegove pripovedke.
V tej prijetni družbi smo bili zopet enkrat po daljšem času in pričakovali smo z nestrpnostjo, da prične razgrinjati pred nami Peter Iljič svoje slavne spomine.
"Veliko se pripoveduje o čudnih šegah starih moskovskih trgovcev", tako je pričel slednjič Peter Iljič. "A dandanes izginjajo te kurijozne navade vedno bolj in bolj, kakor gi-ne število originalov med njimi. Preje pa, ko sem bil še mlad, so tvorili naši trgovci strogo zaprto kasto, kamor udreti je bilo vsakemu nepoklicanemu skratka nemogoče.
Slučajno sem imel nekoč, priliko udeležiti se veselice najbogatejših trgovcev. Pri tem sem doživel veliko zanimivega in sem spoznal malce značaj teh bogatih in mogočnih lju-dij. Ko sem prišel prvikrat čisto mlad fant v Moskvo, sem imel priporočilo na nekega oddaljenega sorodnika, ki je bil veletržec in je imel kolosalno premoženje.
Ko sem prišel s pismom v žepu na njegovo stanovanje, s težavo kroteč razburjenje pred prvim srečanjem in se odprla vrata ter visok korenjaški mož približno petinštiridesetih let je stopil ven. Že je hotel iti k vozu, ki je čakal nanj. ko me je zagledal. "Kaj hi rad?'' je vprašal na-kratko. Namesto odgovora sem mu izročil priporočilno pismo; prebral ga je naglo in dejal: "Že dobro. Sedi k meni. ,pokažem ti mesto."
Po blisokovo sva se vozila po ulicah: trgovec ni izpregovoril z menoj nobene besedice; od časa do časa sva so ustavila pred raznimi hišami. Moj sorodnik je poklical tedaj dotičnega hišnega slugo in mu velel, naj sporoči svojemu gospodu par meni nerazumljivih besed: zdelo se mi je le, da sem slišal "ob osmih zvečer" in ime nekega zabavnega lokala.
Ko smo drvili nekaj ur po mestu — medtem se je bilo približala pač že osma večerna ura — smo se ustavili pred razsvetljenim portalom. Z globokim priklonom so sprejeli mojega sorodnika gostilničar in strežaji. Rilo je veliko koncertno poslopje. Za vse nepovabljene goste je bila hiša — kakor sem mogel zapaziti — 'danes zaprta. V veliki dvorani so markerji premikali in pogrinjali mize. Tekom ene ure so bili zbrani vsi gostje, vseskoz starejši ljudje z dolgimi bradami in častitljivimi obrazi, v moskovitskem kaftanu in v visokih škornjah. Čudna postava, visoka in sulia, z gladkoobritim obrazom in civilno oblečena, ki se očitno ni prav nič podajala v krog trgovcev, je pristopila k mojemu sorodniku.
"A, Dimitrič, ti hočeš opraviti svojo dolžnost", je dejal ta in mu izročil svojo z denarjem težko napolnjeno mošnjo; oni jo je vzel, ne da bi prest el denar.
Veseica je pričela. Najprvo se je pil čaj in malo govorilo; le tu in tam si slišal govoriti o kupčijah. Kmalo pa so se posvetili vrli trgovci različnim pijačam in animiranost je rastla oči vid no. O kupčijah ni bilo slišati besede več; bili so veseli, hrupni pogovori, ki so se razlegali po dvorani. Kmalo nato je moj sorodnik zahteval ciganov; ti so oči-vidno samo čakali na to, kajti na njegov migljaj je že nastopil tudi zbor mlajših in starejših cigank in začel peti ter svirati.
Zabava je postajala čimdalje bolj divja; trgovei so peli s cigani, eni so začeli celo plesati, le dolgi tujev ni ne jedel ne pil, ampak nemo sedel v kotu. Stari možje so se bili pošteno nalezli alkohola; razpoloženje je dosezalo polagoma višek, pri čemer so sposobni moskovsl:i trgovci naj-neverjetnejših stvari... Majhen debel možiček, ki je bil znan v družabnih krogih — kakor sem zvedel pozneje — po svoji silni zvitosti, je vzel steklenico, pomeril in jo zagnal v veliko stensko zrcalo. Žvenket padajočih šip mu je ožividno naprav-Ijal veliko veselje. Nekdo drug je potegnil z mize prt z vsem, kar je bilo zgoraj in se strašansko radoval, da so jedila in pijače, krožniki in steklenice ležale na kupu. Tretji je zlil več steklenic francoskega šampanjca v zabojčke s pristnimi ha-vana cigarami in je kar vriskal otroške razposajenosti nad tem imenitnim dovfcipom.
Tako je trajala divja orgija do jutra, ko je posvetil dan skoz zagri-njala oken. Moj sorodnik si je pustil dati slednjič račun in je poklical Dimitriča, ki mu je vrnil zdaj mošnjo, in račun je bil strahovito visok. Dimitrič se je botal z gostilničarjem za vsako po njegovem mnenju preveč zapisano kopejko. Ta je bila edina
naloga molčečega deus-a ex machina.
Ko je bilo vse plačano, me je pozval moj sorodnik, naj sedem zopet z njim v voz, nakar sva se peljala v več verst od Moskve oddaljen samostan Spaski.
Med potoma smo srečali kmeta, ki je imel prodati sod medu; ne da bi vprašal za ceno, je dal moj sorodnik kmetu velik bankovec, dal odpreti sod in ukazal svojemu vozniku namazati z medom kolesa. Nato je šlo dalje k samostanu, kjer se je bila pričela ravno jutranja maša. Dolgo je klečal moj sorodnik v iskreni molitvi— Ko se je slednjič vzdignil, mi je rekel: 11 Tako, zdaj so -grehi po noči odpuščeni.'1
Od tam sva se peljala do majhne gostilne, kjer so pili moj sorodnik in drugi trgovci jutranji čaj. Po sta-rej šegi je naročilo vedno več osob skupaj porcijo čaja, ker je stala tako pijača vsakega par kopejk manje. Moj sorodnik je moral čakati precej časa, da sta dospela dva znanca, s kterima je naročil potem skupno porcijo Čaja.
Tako so živeli trgovci popreje, tisoče rubljev so zapili v eni noči, a naslednjega jutra je bila prva pot v cerkev, potem pa so skupno pili čaj, da so prihranili par kopejk. Zdaj so se šege spremenile, a lahka roka, darovati tisočake zabavi ene noči, je moskovskemu velikemu trgovcu ostala."	Ruski priobčil P. K. B.
Iz naše soseske.
ginejo v pijanosti! Hodi po poti treznosti in jasne misli ter ne daj, da bi te izrabljali capini. Saj si še znaš poiskati pot življenja. O France!"
Kresonu se je zdelo, kakor bi obšel mraz njegovo srce, toda le za treno-tek. "Neumnost", ji je rekel, "be-! dak bi bil, ako bi drugače živel nego morem. Kar je, to ostane m jaz nimam toliko moči, da bi koga izpre-obrnil, posebno pa ne sebe. Kakor mora biti, tako pa bo!"
In stopal je dalje po vlažnati stezi in nič ga ni motilo v njegovi zado-voljnosti.
Steza je zavila proti strmi rebri, na ktero je metal gozd temne sence, in je vodila med visokim bukovim drevjem tja mimo Kresojfove hiše.
Grede ob parobku gozda se je za hip ustavil; očividno mu je bilo dolgčas. Ubral je zopet pot pod noge in jel peti s tresočim glasom:
"Poglejte ga Gregorje, ^Ki dolgo njivo orje, Postran klobuček nos', Pa mene kruhka pros'."
Bil je pri tem bolj vesel, kakor bi mu bil krovee popravil na hiši slamnato streho, ki je bila vsa raztrgana in razmršena.
Prišedši domov se je zleknil na golo klop za mizo in spanec ga je objel. Mesec je lil milo luč v izbo in
narisal na tleh okvirje malih oken. * * *
(Konec prihodnjič.)
Slovensko katoliško
podp. društvo
Črtica. Spisal V. G.
(Nadaljevanje.)
Tu je zakričal osebenek: 'Oče Ko-litarekov, še en polič, pa še ne gremo, baltjačuk!"
Ti glasovi so Kresona vzdramili. Kaj je bilo t of Tako razločno in jasno mu je stopilo preteklo življenje pred oči, kakor bi bilo na dlani. Žal mu je bilo lepih sanj, tembolj, ker se je z njimi kar omamljal.
Rad bi se j im še izročil v naročje; ali to je šlo samo mimo, zasijalo in ugasnilo, kakor ugasne zvezda na nočnem nebu.
In bilo je pred njim življenje, pol- j no bridkosti in osamelosti. Bil je sam, popolnoma sam. Njo mu je zakrila bela smrt, pomirjevalka vseh ljudij, s črnim prtom. Edini sin pa , 'je bil daleč, v Ameriki, med tujimi ] ljudmi in malokdaj je prišlo sem od ; njega kako pismo.
To je bolelo Kresona, močno bolelo in mu zagrenilo zadnje dneve, predno se je odpravil na daljno potovanje, odkoder ni vrnitve---
"Za koga naj še živim in se trudim", je premišljeval, "menda ne za tuje ljudi, ki bi potem za moje denarje pili in se veselili* Svoje tolarje že smem sam zapraviti in jih tudi bom?"
In z nekim veseljem in zadovolj-nostjo je popival. Skrbi so zbežale iz njeogve duše kakor odleti jata vran, kadar jih človek zapodi. In zaupil je:
"Ej, Koritarček, pijače, pijače! Rogovilež in ti, Miheljček, kaj drem-ljeta kakor dva zajca f Danes je naš dan, le pijmo ga!"
Jeli so točiti, kozarci so žvenkljali in vino je teklo po mizi. Vinski duh se je širil po ozki sobi. Prevzemal je vsem dušo in telo.
Kadar je osebenek pijan, je jel razkladati čudne reči; govoril je, da ne ljubi nikogar, kajti ljubezen mu je vzel svet, ne sovraži pa tudi nikogar, ker je sovraštvo v njem zamrlo. Vendar pa je dalje naravnost zahteval, naj bi pometali vse trebu-harje in one, ki sede na zlatih in se posmehujejo revežu in ga odirajo, v smrdečo gnojnico.
Pri tem se je tako razvnel, da je prijel poln kozarec in ga treščil oh tla
in glasen žvenket razbitega stekla se je razlegal iz krčme in vznemirjel nočno tišino mirne vasi.
Krčmar je miril, osebenek je upil
kakor za stavo, Krešon pa je molčal. ♦ * #
Mesec se je že nagibal na zahod, vendar pa je še jasno razsvetljeval pokrajino iz nebeškega oboka, kakor bi gledalo oko doli iz srebrnojasnega okna.
Kreson je stopal iz vasi počasno z negotovim korakom in zavil ob potoku proti domu. Zdajpazdaj je po-šumevala bistra voda in listje osamljenih vrb je igralo v toplem dihu nočnega vetriča.
Bil je vesel, ali objednem mu je bilo nekako tesno pri srcu. Neka megla mu je stopala pred oči in sredi nje je videl obraz žene, poln žalosti in otožno proseč; bil je pred njim kakor nemo očitanje.
In neki glas mu je zvenel: "Fran ee, kam si krenil T Med umazane pi jance in raztegane berače. Zdajzdaj bode konee tvojega življenja; glej na robu groba si, odkoder veje hlad in mrak. In Se ti zadnji hipi naj ti
svete Barbare
ifjfdlnjcne države Severne Amerik«
Sedež: Forest City, Pa.
IKXlneai. januarja 1903 v drŽavi Pennaylvi
-O- -O-
ODBORNTKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,' Kans. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P« KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, H nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Brat-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, .Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P- 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Foreat City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I, tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Barest City, Pa.	*
Društveno glasilo je "GLAS NARODA'*
Hranilnice in posojilnice na Ruskem.
Na Ruskem je približno 1100 hranilnic in posojilnic Schulze-Delitz-schevega sestava, ki imajo približno 40,000 članov. Poleg teli je še okroglo 25,000 posojilnic, kterih ustroj odgovarja približno organizacijskim načelom raiffeisenskega sestava. 1500 takih posojilnic je imelo skoraj 600 tisoč članov. Razun teh dveh navedenih vrst denarnih zavodov pa obstoji še tretja vrsta, ki se ustanavlja po prizadevanju kmet škili občin in služijo za zadovoljevanje osobnega, kredita kmetskega prebivalstva. Ta-h:h kmet ski h posojilnic jo bilo k m-«-om leta 1904 5049. ki so imele •?.",.013 «00 rubljev hraniln-h vlog in izposojil 50,156.000 rubljev posojil. Upravo kmetskili posojilnic vodijo županstva.
Kam pride denar?
Nemčija Šteje 56 milijonov prebivalcev. Ti so rabili denarja za kruh vsi vkup 1700 milijonov mark. To je za človeka 175 kilogramov. Za meso 2250 milijonov, za enega približno 35 kilogramov. Za vojake in mornarico 870 milijonov. Za alkoho-lične pijače se je izdalo: 1. Za pivo 2240 milijonov, za enega človeka 125 litrov. 2. Za žganje in vino vkup 3300 milijonov mark. Posledica teh ven vrženih milijard so neštevilne bolezni, hudodelstva, blaznost, rana smrt. Ljudje pa tožijo, da se premalo zasluži, delavci so postali berači, uradniki so vsi zadolženi, vse toži, da je življenje tako drago, a življenje ni drago, draga je norost ljudi. Kdor hoče ljudem pomagati, jih mora odvračati od gostiln in raznih veselic, ki vabijo ljudstvo tja. Dolžnost občinskih predstojnikov je, ne dajati preveč dovoljenja za godbe in veselice in dolžnost vlad je kolikor mogoče omejati pijančevanje. Veliko se denarja zasluži, in vendar vse vkup ne zaleže nič, dokler ljudje ne bodo varčni in trezni ter tako mislili na svojo bodočnost, dokler si ne bodo znali razvedrila iskati drugod in ne v žganju ali pivu in vinu.
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri ja~eljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v
gotovem de iarju, kar pa najhitreje r»«j= vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica r 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
i Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred. ■
Colo., v Zatično; Alojzij Jeršin iz Pueblo, Colo., v Veliko Loko.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakscr Company, 109 Greenwich St., New York.
Iščem mojega moža JAKOBA PLE-SKO. kteri mi že 3 in pol leta ni nič pisal ter je bil zadnji čas v Sumit pri Chicagu, 111. Ako kteri rojak ve, kaka osoda ga je zadela, naj mi blagovoli sporočiti. Marija Pleško, Kožarje št. 17, p. Dobrova pri Ljubljani, Kranjsko, Austria. (10-12—3)
Kje je JO S TP CVETNIČt Doma je iz Nadanjega sela pri Št. Petru na Krasu. V Ameriko je prišel pred tremi leti ter se nastanil v Arrow, Pa. Pozneje odpotoval je nekam v Colorado. Sedaj mi je popolnoma neznano, kje se nahaja, zato prosim cenjene rojake, če kdo zna za njegov naslov, da ga naznani bratu: Aloysius Cvetnič, P. O. Box 494, Freedom, Beaver Co., Pa.
(10-13—3)
NAZNANILO.
Moj brat FRAN REPAR me je svoječasno iskal trikrat v listu Glas Naroda, nakar sem mu jaz sam takoj naznanil moj naslov in sedaj pa ni odgovora. Kaj je vzrok, ali ne pozna svojega brata?
Jakob Repar, P. O. Box 23,	Heilwood, Pfc,
(9-11—3)	Indiana Co.
A VSE BOil!
IL
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!

Zastonj!
Zastonj!
V STARO DOMOVINO SO SB PODALI:
Tomaž Preisnig iz Port Washington, Wis., v Račico; Josiipna Gerard iz Brooklyn, N. Y., v Trst; Marko Pajk iz New Torka v Trst; Josip Lavrič iz Chisbolm, Minn., v Ret je; Fran TJrh iz Braddock, Pa., v Borovnico; Jakob Kramar iz Milwaukee, Wis., v Ljubno; Jakob Pečar iz Colorado v Kranjsko goro; Lovrenc Lorin in Ivan Južnik iz Buxton, Ia., v Litijo; Matija Urh, Jakob Malnar in Josip Knaus iz Grove, Ark., v Ljubljano; Ivan Ju van in Andrej Ju-van iz Winter Quarters, Utah, v Ve-selovo; Fran Jenko in Ivan Jenko iz Winter Quarters, Utah, v Cerklje; Fran Mlakar iz Winter Quarters, Utah, v Vrbo; Josip Bergant iz Winter Quarters, Utah, v Stertnik; Jakob Špeh iz Billings, Mint., v Kozar-še; Tone Špeh iz Billings, Mont., v Šmarjeto; Ivan Vesel iz Billings, Mont., v Travnik; Josip Stupar iz Claytonia, Pa., v Trebnje; Mat. Rus iz Joliet, HI., v Metliko; Apton in Marija Gregorič is Barberton, Ohio, ▼ ISko loko; Jakob Gregorič iz Pueblo, Colo., v Novo mesto; Alojzij in Fran KraSevec iz Pueblo, Colo., ▼ Dobro polje; Ivan Hrovat is Pueblo,
Kje je IVAN RAHTJA T Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Zjed. državah. Došla sem pred dvemi leti tn sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rahija, 10,812 Torrence Ave., South Chicago, 111. (6-24—3)
Vredno se Vi kje do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Va§a bolezen opisana, katera se imenuje
"Spoznajmo se"
KRASNI! VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
12 komadov za 30c
■o dobiti pri
Frank Sakser Company,
109 Greenwich St., New York, N. Y.
NA PRODAJ
je krasna izdaja VALVAZORJA v štiiflt debelih zvezkih, ki obsegajo skufltK) 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvasor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najboljši vir za kranjsko zgodovino. Stane samo $18.00 s poštnino vred. Pišite na uprav niš tvo
"Glas Naroda'*, 109 Greenwich St., New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA**, NAJVEČJI ZH NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Ravno tako dopošijemo vsakemu, ka'eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi"
ZASTONJ.
Te knjige se dopošljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednostnO in vsekakor pošteno postrežbo.
Mi nismo Zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
Vsaka bolezen je od
TREH SL0VEC1H ZDRAVNIKOV
preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
Pišite še danes na nas v Vašem maternem jeziku in pošiljajte pisma na
AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
Dr. ROOF,
specialist ta spolne bolezni.
Dr. KNIGHT, specijalist za notranje bolezni. Dr. SPILLINGER,
specijalist za diagnostiko.
% America Europe Co.
(OR OSI)
2128 Broadway
NEW YORK.
I^m
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
|ahi|nnir>n« dne 24. januaija 1901 v državi Sedel v ELY, ^MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medni, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry Street, Pitta-h***, Pa.	I
Glavni tajnik: Jurij L. Broiii, Box 424, Ely, Minn Pomoini tajnik:	Kriifaik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105, Ely, Minn.
NADZORN1KI:
Ivan Germ, predsednik nadaornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, Q. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.	j
Ivan Primožič, UL nadsomik, Box 641, Eveletb, Minn.
POROTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7fch Sttraet, Calumet, Mich.
Ivan Keržaioik, JL nadzornik,	Box 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, UL porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street, foliet, m.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarae pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vb*- pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vaake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE
Sirovini Ko sta nedavno na Kar- ] i v Ljubljani dva Babic
sta
^ mu je udri da je padel deček v vodo. Po dolgem času in z največjo nevarnostjo za lastno življenje ga je Cvilak potegnil nezavestnega na suho.
Vlom. Nedavno je bilo vlomljeno j v tratiko Govedičevo v Ptuju in so ta-lovski cesti v Ljubljani dva Babičeva < <ovi piJkradii 300 K denarja ter mno-uslužbenca obrezovala kostanje, sta ^ ^q^^ ^
ju dva železniška delavca začela i" UmrI Je v Ilirski Bistrici železniški zmerjati in jima žugati. Neki mimo- monter v pokoju Martin Košar, doma došli tovarniški delavec je to nazna-. iz Ra^ae na tetajerskem. Bil je vrl nil policijskemu stražniku in ko sta j narodnjak.
suroveža to doznala. sta se spustila] Dinamit položil v usta in zaŽgal.
za njim v hišo, kamor jima je bil ušel. janez Legat, rudokop iz Sela pri a ga nista mogla najti. Nato sta Šla Breznici, se je dne 19. februarja po-v njegovo stanovanje ter sta začela J pohidne usmrtil, in sicer z dinami-proti ovaditeljevi služkinji nevarno j tom. Sodi se, da je dinamit položil v
' usta, ker ima vso glavo popolnoma
groziti. Najhujši je bil nato aretovan in izročen deželnemu sodišču, kjer se 1 bode moral zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva.
PRIMORSKE NOVICE.
Poskusen samomor v ječi. Iz Pulja se poroča: Nedavno se je hotel obesiti v puljski kaznilnici turški podanik Hasan Mamet na omrežju svoje celice.-Obsojen je bil v tritedenski zapor; to si je menda tako k srcu vzel, da si je hotel končati življenje. Komaj ie živega je rešil ključar. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ustrelil se je v Trstu 191etni pek Anton Fajdiga v desno sence.
Ogenj. V Trstu je gorel samostan benediktink. Nekaj nun je bilo od dima že popolnoma omamljenih, a' so jih vendar še rešili gotove smrti. Ogenj je nastal v neki sobi vsled ži-rega oglja.
V	predoru pri Gorici od železnice
povoženi vojak se piše Pavel Dušar.
Nesreče na železnici Opatija-Matn-. lje. Na tej železnici, na kteri vlada silen nered, so se zgodile nedavno tri nesreče. Dne 18. febr. je skočil vlak s tira in je bilo več oseb lahko in nekaj težko ranjenih. Drugi dan sta se prigodili druga oziroma tretja enaka nesreča. Trčila sta dva vlaka drug ob drugega.
Nevarno ciganko so izročili roki pravice v Gorici. Nedavno je izsilila od neke gospe, ki jo je dobila sama doma, denarja in vrednosti do 2000 kron, potem je hotela zopet poskusiti svojo srečo, pa je padla v roke žaa-darmerije. Ž njo vred so zaprli še neko drugo ciganko in cigana.
V	morje so spustili v Trstu nov IJoydov parni k z imenom "Graz". Meseca maja bo začel voziti kot brzo-pamik v Carigrad. Določen to tudi za sezonske vožnje v Indijo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Redek slučaj. Da uide odgonec od-gonshemu pazniku, je stara stvar, ne-4taj nenavadnega pa je, če uide od-ponski paznik odgoncn, kakor se je to zgodilo v Mariboru. Paznik Franc V'adika je imel spremiti odgonca Slimmlerja v Slovenji gradeč, a že na postaji v Mariboru mu je izginil. Odgonec je iskal svojega varuha, a vee je bilo zastonj, zato »e je povrnil v zapore povedat, da ne more naprej. Vladika je pobegnil tndi z denarjem, ki je bil last odgončeva.
Življenje je reSfl '121etnemn Konrada Florjaačižu v Poljčanah Vine. Cvilak- Florjančic je bil na ledu, ki
ker ima
razbito. Več dni je že močno popival in konec pijančevanje je bil samomor, kterega je izvrši? bržkone v pijanski norosti — deliriumu.
KOROŠKE NOVICE.
Strah koroških Nemcev. V celovškem občinskem svetu je predlagal neki Artnek. naj se pozove ravnateljstvo južne železnice, da ne napravi na kolodvorih v Celovcu in Beljaku -lovenskih napisov.
HRVATSKE NOVICE.
kratkem zanimiva kazenska obravnava. Grof Antoine de Rozon je oslepa-ril generalovo hčer Hardy df Perino, ločeno grofico Leurre, za celo njeno premoženje v znesku 300,000 frankov. Odvetnik grofice trdi, da je grof svojo žrtev redno hipnotiziral in jo »oslepa-ril, ko je bila ona v hipnotičnem stanju popolnoma odvisna od njega.
Človek s 24 prsti. V bolnišnici v Mesini se nahaja radi bolnih oči neki Torregrossa, ki ima po 12 prstov na rokah in na nogah.
Kopniški stotnik, čevljar Viljem Voigt bolan. Kopniški stotnik je neozdravljivo zbolel na prsih. Vložil je zbog tega na cesarja prošnjo, ktero je priporočilo tudi kaznilniško oskrbni-štvo, aii cesar je zavrnil kratko-malo prošnjo.
Nemci med seboj. Dunaj, 20. febr. Med izvrševalnim odborom nemških strank in med kršeansko-socijalno stranko je nastala huda napetost, ker krščanski socijalisti, posebno odkar je dr. Luegger odsoten z Dunaja, na vse strani rujejo proti nemškim ministrom. Voditelji krščanskih socijali-stov razpravljajo že drugi dan enostransko o raznih aktualnih stvareh.
V šolskih, posebno v vseučiliških vprašanjih se ne morejo složiti z drugimi nemškimi strankami že zato ne. ker zahtevajo od učne uprave, naj se na graškem vseučilišču odločno postavi na stran "katoliških" dijakov.
Rumunija za vseučilišče. Dunaj, 20. febr. Rumunski slušatelji na dunajskih visokih šolah so imeli včeraj shod. ki so se ga udeležili tudi rumunski poslanci. Shod je sprejel resolucijo, v kteri se zahteva ustanovitev rumunskega vseučilišča. Obenem se je izvolil tudi odbor, ki naj organizira vse rumunske dijake v Avstriji ter se sploh zavzema za rumunske kulturne zahteve.
Nemadjarske narodnosti in revizija poslovnika. Budimpešta, 21. febr. Ne-madjarski poslanci so imeli sinoči sejo ter sklenili, da nastopijo naj-ostrejšo opozicijo proti reviziji parlamentarnega poslovnika. Na konfe-r«°co je prišel tudi srbski radikalec Vršič ter izjavil, da bodo tudi srbski poslanci, ki so bili dosedaj v rezervi, podpirali v tem vprašanju odločno klub nemadjarskih poslancev.
Proti ministru Andrassyju. Budimpešta. 21. febr. Neodvisna stranka je pričela odkrit boj proti ministru notranjih del grofu Andrassyju. V prvi vrsti je boj naperjen proti njegovemu tajniku grofu Hadiku, a grof Andras-sy se je izjavil solidarnega ž njim ter ne ostane v ministerstvu. ako bi neodvisna stranka izpodrinila Hadika.
Vnovič obtožen radi umora. Drž pravdništvo v Dunajskem Novem mestu vnovič toži vrtnarskega pomočnika Ludvika Novaka radi^mora gospe pl. Biedenmann. Novaka so areti ral! v PuIJ"u' kjer je služil pri morna-rjci, ter ga z močnim spremstvom pre-reljah v Dunajsko Novo mesto.
Pravda, ki je trajala 478 let. V Bero mu so je nedavno s poravnavo končala neka pravda med občino in ne-kterimi mlinskimi posestniki, ki se je ^ leta 1430 začela in je z večjimi
Crtrajaia d° 2°-
39,252,267 prebivalcev ter izda za šolstvo na leto 261,307,546 frankov, t. j. 8.90 frankov za osebo. Prusija ima 37,290,324 prebivalcev ter trosi za šolstvo 135,779,969 mark, t. j. 4.60 mark na osebo. Avstrija ima prebivalcev 26,156,708 ter 60,549,754 kron stroškov za Šolstvo, ali K 2.28 za osebo. Anglija ima 44,177,000 prebivalcev in 16,477,150 funtov šterlingov šolskih stroškov, t. j. K 7.70 za osebo. Rusija brez Finske ima 146,419,100 prebivalcev ter zahteva v proračunu za leto 1908 za šolstvo 53,149,088 rubljev, t. j. 36 kopejk na osebo!
Roparski napad v Toulonu. Kakor se poroča "Figaru" iz Toulona, so ondi trije roparji napadli nekega angleškega trgovca v bližini kolodvora, i Napad se je izvršil takoj, ko je trgovec zapustil kolodvor. Eden od roparjev mu je zadrgnil okrog vratu žepni robec, da se ni mogel niti 'braniti niti na pomoč klicati, druga dva sta se spravila nad njegove žepe ter mu vzela vse vrednostne stvari. Že sta mu praznila zadnji žep, ko jih je nekdo zapazil. Predno so zamogli pobegniti, je bila pomoč na mestu. Vse tri so prijeli. Poizvedovanja so dognala, da so ti trije ptički izvršili že več cestnih ropov in da so prišli iz Barcelone.
PROŠNJA.
Obračam se do svojih dobrosrčnih rojakov s ponižno prošnjo. Že šest mesecev je minilo, odkar me je zadel mrtvoud, da ne morem več zaslužiti vsakdanjega kruha. Od vseh sem zapuščen, nimam ne centa za zdravila. Rad bi se podal v stari kraj, pa ne morem. Zato se obračam do vseh dobrosrčnih rojakov, da mi po svoji moči podele kak denarni pripomoček, za kar jim bodem srčno hvaležen in jim že zdaj kličem stoterni: Bog povrni!
John Leveč,
P. O. Box 275,	Manor, Pa
(3-16—3 v 2 d)
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 20. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1909. Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. zv.
2.	Presv. Srce Jezusovo, molitveni k.
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.
5.	Slovenske večemice, 6L sv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA*, 109 Greenwich St., New York, N. T. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenne, N. K, Cleveland, Ohio.
Vel* škandal v .ledaUšča v CJekn.' ^IISK^S
Novi nadžupan baron Rajačie je obiskal hrvatsko narodno gledališče v Osjeku. Ko je Rajaeič stopil v gledališče". vstal je odvetniški koncipijent Pinterovič in zaklical: "Doli z Raja-čieem! Abzug Rajačie!" Nastal je tak škandal, da so morali predstavo prekiniti. Nadžupan je bil od vseh strani opsovan.
BALKANSKE NOVICE.
Veliki vezir bolan. Iz Carigrada se poroča, da je veliki vezir zbolel na influenci. Ne sprejema nikogar, tudi na domu ne. Vse drugo domnevanje je neutemeljeno.
VoBcovi v Bosni V Krušici so volkovi neko noč poklali 98 ovac. Samo šest so jih požrli, druge so pustili.
Bosna in Hercegovina pred delegacijami Dunaj, 26. febr. Avstrijska delegacija je razpravljala danes o okupacijskem kreditu. Poročevalec vitez Vukovič je razpravljal o pro-jektovani balkanski železnici ter do-' kazoval, da bo projektirana železnica od Donave do Adrije neugodno upli-vala na železnico skozi Sandžak. Nujno potrebno se zdi poročevalcu, da se vzhodna bosanska železnica podaljša do Užice v Srbiji. — Delegat Nemec je ostro kritikoval razmere v Bosni in Hercegovini. Avstrijski birokratizem in brezmejni vojaški absolutizem za-bianjnjeta vsak razvoj v teh deželah. Socijalno - političnega zakonodajstva ne poznajo v Bosni, zato so delavci brezpravni. Vlada ne pozna svobodomiselnih načel ne glede šolstva ne u-prave. Bosna mora dobiti ustavo, ki ne bo prikrojena po avstrijskih biro-jkratičnih načelih, temuč na temeljn enake pravice za vse. -- Delegat Rlo-*ač je tndi kritikoval škodljivi biro-kratizem, zahteval je temeljite agrarne refonne in Ijodsko zastopstvo.
RAZNOTEROSTI.
H3pno«» v službi zločina. Kakor poročajo iz Parixa, ae bo vrifla v
*tvo je zahtevalo od ruskega finančnega ministerstva dovoljenje za gradnjo železnice od Knske do Newhama-na. S tem bi bila dovršena direktna proga London-Kalkuta ter bi nemška bagdadska železnica izgubila mnogo na svoji vrednos.i.
Bomba v potovalnem kovčegu. Ko
so preiskovali v Genovi prtljago potnikov, ki so se pripeljali s parnikom
Umbria" iz Barcelone, so našli več bomb. Dva potnika so zaprli. Menijo, da imajo opraviti z anarhisti
Nasledki poskus enega samomora. Na Dunaju je hotela skočiti v Donavo neka Betti Neumann s svojimi tremi otroci radi uboštva. Radi posknšene-ga samomora so jo izročili deželnemu sodišču, kjer so jo pa 24. februarja oprostili, ker so psihiatri izjavili, da je ta čin hotela storiti v popolni zmedenosti. Vsled časniških poročil je dobila darov v znesku nad 7000 kron. Ona je dobila del te svote, ostanek so naložili za otroke.
Samomor ministerijalnega tajnika.
Dne 24- febr. se je ustrelil v Budimpešti ministerijalni tajnik notranjega ministerstva dr. Elemer Farnady. Pognal si je tri kroglje v glavo. Vzrok: dolgovi in nesrečna ljubezen.
Male stvari, ki človeka jeze. Neki moralist navaja male stvari, ki Človeka jezijo. Zbuditi se v železniškem vozu iz lahkega spanja ter opaziti na smehljanju dam, da je speči smrčal. Dobiti površno zahvalo za poročno darilo, za ktero je izdal vec denarja, kakor je pravzaprav nameraval. Dolžnost, odkazati neokusnemu predmetu, ki smo ga dobili od starega prijatelja, odlično mesto v stanovanju. Dovoliti elegantnemu služabniku v odlični hiši, da pomaga oblačiti precej oguljen površnik.
Koliko izdajajo velike države sa Šolstvo? Zanimivo je vedeti/ koliko troži ktera država za Šolstvo v razmerju e prebivalstvom. Francija ima
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam bvoJo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj, še vrste whiskey, kakor naravnega doms napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočani udani Božo Gojsovlč, Johnstovn, Pa.
JOHN VEJNZ15L, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland. Oblo izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo rpežno in dobro. Tri vrstni od $22 d« $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz« delujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja Ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih j
50.000
Iztisov.
se zastou j razdeli med Slovence.
Kje je MARTIN ZAMAN? Doma je iz Št. Ruperta na Dolenjskem, čegar sliko tu vidite. Omenjeni je zelo delobojec, objednem ima pa zelo dolge prste in je nevaren tujem blag^i; vse mu je dobro, bodisi denar ali blago. Dne 18. febr. je od tu izginil in z njim $150 v vrednosti, kakor tudi hrane in stanu ni plačal. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov in ga mi naznani, dobi $10 nagrade. — Jaeob Urbas, 759 Coloman Ave., Johnstown, Pa.
(10x 5-3 v 2 d)
NAZNANILO.
Bral sem v št. 23. in 24. "Glas Naroda", da išče neka Ivanka Žagar tukaj iz Oregon City, Oregon, Box 287, Ivana Polajnarja iz Kokre na Gorenjskem, kterega poznam, a Ivanka Žagar mi je neznana, čeravno sem že nekaj časa tukaj v Oregon City in poznam večino Sloveneev ter Slovenk in ker stresa zraven še svoj neslani humor, bi jo torej rad poznal. Ne vem, zakaj bi ga zasledovala sodnij-skim potom, ker fant je bil vseskozi pošten. Prosim rojake, kdor ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali da se mi sam javi.
Frank Cuderman, P. 0. Box 155, Oregon City, Oregon. (10-12—3)
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo zs plešaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50: Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamCi $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69 CUEVKLAND, Ot-VIO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v S an Francisco, CaL, ti okolici naznanjamo, da je
Mr. IVAN STARIHA, 2000 19th St., San Francisco, CaL, naš zastopnik in pobira naročnino sa "Glas Naroda1" ter ga vsem prav toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
"ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega"zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo _ ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobiio in se hvalijo, samo, da iayabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:	r .
TIE5CZE2	' ' ?
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
M West 34. Str. NEW YORK. N. V.

Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsy pivo ie najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St Clair Ave. N.Vf. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tnjih oglasov ni odgo vorno ne upravništvo ne nredniitvo.
Pozor rojaki l
Naravno in fino Concord vino
prodajam galon po 50 centov.
Za obilo naročil se priporočam, ter vsakteremp zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 363 Nottingham, O.
NAZNANILO.
Pošta nam je vrnila 3 zavitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrovano poslali, in sicer na: Bndolf Rem-iak, Forbes, Colo., Frank Fnrlan, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Mannor, Pa.
Kdor od teh rojakov Seli Imeti svoj« knjiga, mora nam 80 centov v poitnih snamkah poslati, ktere smo morali sa vrnsnje registrovans ooilljatva v snamkah na dotlčnl nrad
Upravniltvo "Glasa Varoda".
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-v/o Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka
Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za lil. razred so do:
Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, X ARGENTINA.
V mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu hrodovju pridružila še dva druga nova potniška parnika.
TRSTA..............................................$28.—
LJUBLJANE........................................$28.60
REKE...............................................$28,—
ZAGREBA..........................................$29.20
KARLOVCA........................................$29.26
II. RAZBED do TRSTA ali REKE...................................$55.—
Parobrod "LAURA" odpluje 31. Marca 1908.
Phelps Bros. & Con Gen. Agents, 2 Washington street HEW TOO.
(



Rodbina Polaneških.
poljski spisal H. Sivxkiswics, poslovenil Podrsvskl
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
V stanovanju Polaneškega se je sedaj od jutra do večera razlegal smeh. Oba, prebudivša se z&rana, sta se zbudila s to blaženo zavestjo, da jima dana&aji dan prinese novo veselje. Bigiel, ki »o mu od tedaj, ko je vstala Mfcrica, dopuščali prihajati vsak ve-ier z violončelom, je dejal nekdaj, opazujoč njiu življenje, seveda, po pristojnem preudarku:
"Na vrle ljudi, kakor na vsakogar more priti nesreča, zato pa se, kadar te jim godi dobro, ne more nikomur goditi bolje." -
In res te jima je godilo dobro. Marica je sklepala po tem, kar je bila ob svojem času slišala od gospe Bigielove in kar je mislila sama, da je vzrok temu novemu razcvetu moževe ljubezni dete, ki ju je zvezalo z novimi vejami. Nekega dne jela je celo o tem govoriti • Polaneakim, toda on ji je odgovoril popolnoma preprosto:
"Ne! Na mojo čast! Njega imam seveda tudi rad, toda tebe sem že ljubil aeizrečno, preden je prišel na svet — zaradi tebe same, zato ker ei taka, kakršna si. Ozri se okrog sebe, pomisli nekoliko, kaj se godi po svetu in komu te morem primerjati.... t" Prijel jo je za roko in jo jel poljubljati ne le z veliko ljubeznijo, nego tudi z največjim spoštovanjem, in dodal:
"Ti sama ne boš nikdar vedela, kaj h mi in kako te ljubim!"
Ona se je pritisnila k njemu in ga vprašala z licem, jasnim od §T**č« kakor solnce:
"Ali res, Stanko____t Pov«g mi to
še enkrat!" _	*
XHU
Prišel je krst. Mali človek je bil že krščen za silo, zakaj to je bila storila takoj p) njegovem rojstvu gospa Bi-gielova, ki se ji je zdelo glede na materino bolezen, da "mali" umre vsak
hip---- Toda njemu to ni prišlo v
glavo — in ob najboljšem zdravju in najboljšem teku do jedi je čakal slav-nosti, pri kteri bi imel igrati glavno nalogo. Polaneški je povabil vse znance; poleg domačih ljudi in deda Pla-wickega so prišli gospa Emilija, ki je za ta daj zbrala ostanke svojih moči. oba Bigiela z malimi Bigielčani in profesor Waskou>ki, Swirski, Zawi-lowski ter gospodična Ratkowska,
Gospa Polaneška. ki je bila že zdrava, je bila 1 icno oblečena in srečna. Videti je bila tako miena, da si je Swirski. ko jo je ugledal, segel z obema rokama v lase in dejal z navadno svojo odkritosrčnostjo:
"To preseza vsak pojem. Človek bi kar oči pustil na vas!"
"Kaj!" zakliče Polaneški, ne malo zadovoljen ter ponašajoč se z njo, kakor bi bil že davno trdil to, o čemer so se drugi prepričali šele sedaj. A Swirski mu odgovori: "Zgrudite se na kolena! Ne rečem ničesar več!"
Marica je bila v zadregi, ko je to poslušala, toda obenem je gorela od veselja, ker je bila prepričana, da govori Swirski prav. Bila pa je prisiljena paziti na goste, a to tem bolj, ker je izpočetka nastala neka zmeda. "V prvem paru bi imela nesti malega Stanka gospa Emilija in Bigiel, v drugem bi imel biti slikar z gospodično Ratkowsko. Toda v tem je začel Swirski iznenadoma delati težave; izmišljal si je ugovore in se zvijal, kdo V2 zakaj.
"Bil bi zelo vesel — in le zaradi tega sem prišel iz Italije.... to je res; toda nikdar še nisem nesel otroka h krstu, torej ne vem, ali bi bil kr-ščenec zdrav in zlasti, ali bi imel srečo pri ženskah." Polaneški se je nato spustil v smeh ter ga imenoval praz-novemega Italijana, toda Marica, ki je prva ugenila, Česa se tiee stvar, je uporabila trenutek, ko se je umikal k oknu, da se izmuzne, in je rekla polglasno :
"Ako je boter v drugem paru, otroku to ne škoduje."
Swiiaki jo je pogledal in se ji nasmehnil. Pokazal je pri tem svoje male, zdrave zobe in rekel naglo, obr-nivši se h gospodični Ratkowski:
"Kajpada to je le v drugem paru, torej.... prosim, gospodična 1"
In sedaj so vsi obkolili malega Stanka, ki je počival v dojkinem naročju, zagrnjen v mezlanov zavoj z ©krajci ter bil videti kaj energičen s svojo plešo in z izbuljenimi okroglimi očmi, t kterih se je zunanji svet odbijal tako mehanično kakor ▼ zrcalu* Sedaj ga ;e vzel Bigiel v naročje, in obred se je priieL
Navzoč ni so poslušali s primerno pozornostjo resne, svete besede, toda mladi pogan je kazal nenavadno trdo-▼rstnost. Najprej je začel brcati, da
se je na polovico izmuznil Bigielu iz
rok. Potem, ko se je Bigiel v njegovem imenu odpovedal zlodeju in njegovemu dejanju, je storil vtse, kar je bilo v njegovi moči, da bi ga pre vpil. Šele ko je ob kričanju nenadoma ugledal Bigielove naočnike, je zdajci u-molknil, kakor bi hotel s tem raz-odeti: Če so na svetu taki občudovanja vredni predmeti, je to kaj drugega.
Sicer je bil tudi obred končan i skoro na to ga je dobila v roke dojk ki ga je čez trenutek položila v sijajno posteljico v obliki vozička, ki je bila dar Swirskega — ter ga hotela odpeljati iz sobe. Toda Swirski, ki še doslej ni bil nikdar od blizu videl tako majhne osebice in v čigar prsih je utripalo srce, že davno koprneče po očetovstvu, je pridržal dojko, se sklonil nad zibelko in vzel dete v naročje.
"Oprezno! Oprezno!" zakliče Polaneški živo ter stopi k njemu.
Toda slikar se obrne k njemu in reče:
4 4 Dragi gospod, jaz sem imel v rokah izdelke Lucy della Robbia."
In res je drobno stvarco dvignil in jo začel ujčkati tako spretno, kakor bi bil že vse žive dni pestoval otroke. Nato je stopil z njim k profesorju Waskowskemu in ga vprašal:
"Tako, kaj mislite, ljubljeni profesor, o tem mladem Arijcu?"
"Seveda je to Arijec. Arijec najčistejše krvi," odgovori starec, nežao zroč na malo dete.
"In bodoč misijonar T" pristavi Polaneški.
"Ne izogne se temu v prihodnosti, ne izogne, tako kakor se ne morete izogniti vi," odgovori profesor.
0 prihodnosti seveda še ni bilo mori neči nič določnega, toda sedaj se je mladi Arijček izognil vsakršnim nalogam skoro na sramoten način, da ga je bilo treba izročiti dojki. Ženske pa se vendar niso nehale ukvarjati z njim, dlaskati nanj in govoriti navdušeno o njem, dokler niso dospele k odločnemu zaključku, da je to dete kar nenavadno in da o tem očividno priča vse njegovo ravnanje in da bi človek moral biti felep, ako ne bi spoznal, da bo to najlepši mož na svetu in vrhutega še genij.
Genij pa je naposled zaspal kakor bi bil omamljen od kadila. V tem je bila podana gostom malica. Marica je navzlic vsemu prijateljs-lvu do slikarja posadila poleg gospodične Rat-kowske Zawilowskega. Hotela je tako kakor vsi drugi, ne izvzemši niti Polaneškega, naj bi se razjasnile njiju vzajemne razmere. Toda vedenje Zawilowskega se je videlo čudno. Swirski je trdil, da še doslej ni popolnoma normalen. Bil je zdrav, spal je dobro, imel dober tek do jedi ter se je celo nekoliko zredil; govoril je razumno, dasi bolj zateglo nego prej, toda pri njem se je pojavljala nekaka bolezen volje, nekako nedostajanje iniziative, ki je je bilo prej toliko v njem. V Italiji se je bil kar razvnel, kadar mu je Swirski le omenil gospodično Ratkowsko, in kadar je govoril o njej, je imel časih oči polne solza. Po vrnitvi, ko mu je časih kdo očital, češ, da bi imel obiskati gospodično Ratkowsko in zlasti, ko se je zavezal, da poj de z njim, je dejal: "To je res" — in šel e rad. Navzlic temu pa je bilo videti, kakor ne bi niti vedel, da je ona na svetu.
Ča^ih je bilo razvidno, da se v globini svoje duše ukvarja z drugimi mi-rlimi, ki mu jemljo v?e duševne zmožnosti. Swirski si je mislil nekaj časa, da se morda spominja gospodične Ca-<tellij£ve; na svoje nemalo čudenje pa se je prepričal, da temu ni tako, in naposled je jel misliti, da Zawilowski /.araditega ni nikdar kaj omenil o njej, ker je izgubil zavest o njenem obstanku, ali pa ker se mu je zdela kot nekaj tako oddaljenega, nekamo tako nejasna predstava, da spominov nanjo ni mogel združiti v živo, isti-nito celoto. Ni pa bil žalosten. Seveda je časih bilo moči na njem opaziti za-dovoljnost in veselje do življenja, kakor bi se ga zavedal šele sedaj-po svoji preroditvi. Res otožna, čimdalje bolj zaprta in molčeča pa je bila gospodična Ratkowska. Morda so jo poleg nedostane vzajemnosti vznemir jale pri Zawilowskem še druge reči, toda o tem svojem nemiru ni govorila z nikomer. Marica in gospa Bigielova sta si mislili, da je izključni vzrok njene žalosti vedenje Zawilowskega do nje, in zato sta ji izkazovali kar največjo pozornost ter bili pripravljeni storiti vse, kar bi ji bilo v korist. Marica je videla Zawilowskega prvič, odkar se je bil vrnil iz Italije, toda gospa Bigielova je govorila z njim vsak dan o gospodični Ratkowski, jo hvalila na vso moč ter ga opozarjala na to, kakšno hyalo ji je dolžan. Pri tem mu je dajala razumeti čimdalje jasneje, da je njegova dolžnost poravnati ta dolg tako ali drn-gače. Tudi pravični Swirski mu je na škodo svojim lastni rnnadam ponavljal isto — a Zawilowski je priznaval vse, samo da je, kakor ne bi hotel ali ne mogel izvajati iz tega posledic, govoril o zopetnem svojem odhodu, o svojim namerj anem dolgem potovanju, iskratka o rečeh, ki so ie po svo-
jem značaju izključevale udeležbo gospodične Ratkowske.
Niti sedaj, sedeča drug poleg drugega, nista govorila mnogo. Zawilowski je jedel mnogo ter z zanimanjem, da, nekamo neučaken zasledoval s svojim [»ogledom jedila, ki so jih prinašali na mizo in ki so jih najprej nu-dilj starejšim; gospodična Ratkowska pa ga je, zapazivši to, časih gledala z nekakim bolestnim sočutjem. Marico je začelo to nekoliko jeziti. Da bi navezala razgovor med njima, je dejala, -klonivši se čez mizo:
"Nedavno ste se vrnili s potovanja, povejte meni in btefki kaj o Italiji. Saj ti, Štefka, še nisi bila ondif" "Nisem bila," odgovori gospodična Ratkowska, "toda še nedavno sem '•itala nekak potopis, samo da citati in videti je dvojno.'*	^
In zardela se je nekoliko, ker se je izdala, da je bila čitala o Italiji prav tedaj, ko se je ondi imudil Zawilowski.
(Dalje prihodnjič.)
" * '- — — -- - — - " —-------»-I-i-HH'I 'lamuuuu
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati ▼ staro domovino.
BRZOPARNTKI
francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-ameriške proga,
kteri odplnjejo iz Ne»w Torka ▼ Evropo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA TOTTRATNE odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 2. aprila ob 10. uri predpol.
LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje IG. aprila ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN
(severonemški Lloyd):
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 17. marca.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marca.
KAISER WTLHELM H. odpluje dne 31. marca.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. aprila.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 14. aprila.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila.
KAISER WILHELM H. odpluje 28. aprila.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja.
KAISER WILHELM IL odpluje dne 26. aprila.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija.
KAISER WILHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija.
V HAMBURG (hamburško-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila.
DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija.
Sa ni pobliina ali janJU glede potovanja pilite pravočasno o*:
FRANK BAX8EK CO., 109 Greenwich St, New Teik,
kteri tub bods točno tu podofiD o potovanj XL
Daljo ao is na raspolago, kteri odplnjej©
T HAVRE (francoska proga).
LA RRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop.
V BREMEN (severonemški Lloyd): MAIN
odpluje dne 19. marea.
B ARB AROS S A odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST
odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja.
BARBAROS S A odpluje dne 21. maja.
NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija.
BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija.
PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija.
BARBAROS S A odpluje 27. junija.
V HAMBURG (hambnriko-ameriška nroca):
PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marca.
PATRICIA odpluje dne 4. aprila.
AMERIKA odpluje dne 9. aprila. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT i* odpluje 2. maja.
AMERIKA odpluje dne 7. maja.
BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja.
AMERIKA odpluje dne 4. junija.
BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija.
V TRST ALI REKO (Anstro-American Lin«):
LAURA
odpluje 31. marca.
ALICE odpluje 14. aprila.
ARGENTINA odpluje dne 23. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. maja.
V	ROTTERDAM (Holland-American Una):
NOORDAM odpluje dne 11. marca ob 12. opoldne.
STATENDAM odpluje dne 18. marca ob 10. uri dop.
NTEUW AMSTERDAM odpluje dne 25. marca ob 10. nri dop.
RYNDAM odpluje dne 31. marca ob 4. nri pop.
POTSDAM odpluje 8. aprila ob 10. nri dopoL
NOORDAM odpluje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj.
STATENDAM odpluje 22. aprila ob 10. nri dopoL
NIEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. nri zjutraj.
RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. nri dopol.
POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne.
NOORDAM odplnje dne 20. maja ob 8. uri dopoL
STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne*
NDEUW AMSTERDAM odplnje 3. junija ob 8. nri zjutraj.
RYNDAM odplnje 10. junija ob 1. nri popoldne.
POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj.
NOORDAM odplnje 24. junija ob 2. uri popoldne.
V	ANTWERP EN (Rad Star line):
FINLAND _ odplnje dne 14. marca.
VADERLAND odplnje dne 21. mana
ZEELAND odpluje dne 28. marea.
KROONLAND odpluje dne 4. aprila.
FINLAND odplnje dne IL apr.
VADERLAND odplnje 18. aprila.
ZEELAND odplnje 25. aprila.
KROONLAND odplnje 2. maja.
FINLAND odpluje dne 9. maja.
VADERLAND odpluje dne 16. maja.
ZEELAND odpluje dne 23. maja.
KROONLAND odpluje dne 30. maja.
FINLAND odpluje dne 6. junija.
VADERLAND odpluje dne 13. junija.
ZEELAND odpluje 20. junija.
KROONLAND odpluje dne 27. junija.
V SOUTHAMPTON (American Line):
ST. PAUL odpluje dne 14. marca.
NEW YORK odpluje dne 21. marca.
ST. LOUIS odpluje 28. marca. PHILADELPHIA odpluje dne 4. aprila.
ST. PAUL odpluje dne 11. aprila.
NEW YORK odpluje dne 18. aprila.
ST. LOUIS
odpluje dne 25. aprila.
PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja.
ST. PAUL odpluje dne 9. maia.
NEW YORK odpluje dne 16. maja.
ST. LOUIS odpluje dne 23. maja.
PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja.
Ako kds želi pojasnila Se o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par nika v New York.
KdoT naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nar^ v pisarno in spre mi na parnik brezplačno. Ako pe dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko u postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev i New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v gl» v-nih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York.

»J! I
hi« p
1
fc i dill rTi .mlllir....iilihi....iiillii...nilllii.»iilJlii..
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da
najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. 908 B. 75th St.. New York, N. Y.
IZ
JOHN KRACKE
EUCLID, O.
Pripecoša rojakom svoja izvrstne VINA, ktero v kakovosti nadkrilju jejo vsa droga ameriška vina.
Rndače vino (Concord) prodajam po 60s gslono; belo vino (Catawba) po 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO EA. VINO JE 60 GALON.
BRINJE V EC, za kterega sem im-partiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC 12.50 galona. DROŽNIK #2.75 g* Iona. — Najmanj« posod« za iganj« so 4% galone.
Naročilom j« priložiti denar.
Za obila naročila so
JOHN intAKER.
agnie Generale Transadaniipe
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni parniki so:]
?rOT?n,fe" ** dva '"jata..................14,200 ton, 30,000 konjskih mofc
LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "	**
La Touraine" , „ M ..................10,000 „ 12,000 "
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki adplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. nrfi dopolndne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. Y.
Ia Bretagne	10. marea 180* *LA TOURAINE	23. apr. 1908,
»LA TOURAINE	26. marea 1»** *LA SAVOIE	30. apr. 1908,
*LA SAVOIE	2. aprila 190« *LA PROVENCE	7. maja 1908.
*LA PROVENCE	0. apri 190§ *LA LORRAINE	14. maja 1908.
»LA LORRAINE	16. apr. 1906 »LA TOURAINE	21. maja 1908.
Pamika e zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M*	Kozminski, generalni ajrent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicnjjo, lil
MARKO KOFALT,
249|So. Front St, 8TEELTON, PA.
Priporoča sc Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macbt) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodoc listke za v stari kraj za vse bc ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr*. Marko Kofalt jc naš zastopnik za vse posle in ga n. lakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA NAJCENEJŠI DNEVNIK!
'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN
Rojakom l Pa"
naznanjam, da je za tamošnjl okraj moj
edini pooblaščeni zasfopniK za vse posle
4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
JfcjtjiatfiNfe. ^ft (OpUr pTŽpOTOČaiD.
Frank Sfikser.
1 II	jllffP "
m mi "(Hm Wm-
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkor~porirana v državi New York.)
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje in najftneje
denarje v staro domovino.
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. priviL avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za
vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako n«^naniio dot od in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj se izvestLo
obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, -NEW YORK.
rods'
#104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0