6LR5JL0 K0H1ERE15KEBR DRUŠTUR ZR mRRIB0R5K0 OBLR5T Dopise; rtaročlla In reklamacije je pošiljati: Konje-rejskemu društuu za marib. oblast, luanjkouci „Konjerejec“ izhaja Qkrat letno Člani društva sprejemajo list brez-pIačno.>.ldprpČ, nino letno ZO Din. Cenik inseratou na zahteuo žteu. 2. fDaribar, dne 15. marca 1925. Letnik I. Konjerejsko društuo za mariborsko oblast. Štev. 32. IVANJKOVCI, dne 1. marca 19 5. Uabilo k rečnemu občnemu zboru Kòn|erejskega društua za mariborsko oblast, kateri se vrši òne 30. marca 1925 ob 13. uri u restauraciji Narodnega čama u fDariboru. VStPOBJBD: 1. Odobritev zapisnika zadnjlega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika o delovanju društva v prette-cenemi letu. 3. Računsko poročilo in odobritev računov za Ii. ISM. 4. ^plitev predsednika, 2 podjpredsednikov in 12 članov glavnega odbora za détbo 3 M. 5. Volitev prcgledolvtalbev računov Za dobo 1 lelta. 6. Predlogi podružnic. 7. Siiičajnoeti. Občni zbor je. sklepčen, če Je zastopana /V članov. Če Ob določeni uri ni sklepčen; se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, kateri je pri vsakem številu sklepčen. Predsednik: Lovro Petovar 1. r. § 8. pravil pravil: Občni Zbor obstoji iz 1. članov glavnega odbora, 2. zastopnikov podružnic, 3. oblastnega/ referenta za kmetijstvo, veterinarsltlvo in strokovnega referenta za konjerejo, 4. pristojnega upravnika državne kobilarne ali žrebčame. -Brez pravice glasovanja pač pa z pravim razprave se labkio vsak član društva občnega zbora /udeleži. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii O. Ijcencouanju žrebceu. Poleg žrebcev na državnih plemenilnih postajah in onih v zasdbrai oakirlbi plemleni v Sloveniji precejšnje število zaisehinih— licecovandh—žrebcev. V Medjimrarju in Pičkumrjlui izključno le taki, v ostali oblasti miari-borslki jih jle lioenoovanih — 62, — nekaj’ tudli v območju ljubljanske oblasti , Licencdvdnjte, Ito je odbira in potrditev* plemtenjakov, ki so Zasebna last ionjerejceV, zadrug ali občin, se vrli vsako leto pred' početkom spuščaltale dobe po ‘komisiji, obstoječi iz diriž. organov in zastopnika konjčrejeev. Ta način plemen jen ja ij!e že star, ter vpeljan Skoraj v Vseh moderno urejenih državah. IZa državno upravo je najcenejši, ker razbremenjuje državni proračun; jle. pa tudi dober ini v prid konjereji salmi; ker Se ista sl temi osamosvoji in potstajla neodvisna odi državne podpore, zlasti v gimloitnih in težkih časih in tami'kjer drž. žreb-čarna ne more nastaviti zadostno število žrebcev. Seveda predpogoj temu jle, da se mOre Hicencovanje pravilno in strogo izvršiti. To par jle le mogoče, če je . v ondotmeiml Okolišu dosegla konjereja'gotovo višino, da ikonjerejicd rea vzgajajo umlnid svoje žrelbičke. ter. vzre-jujlej o plemenjake, ka so kos dvigniti in pospeSesyà^ onidotnio konjereje, ne pa isto poikVaritk Konjereje! sami' pa anorajo biti klonjerejekio naobraženi; imteti vesa-lje do konja, ter nekaj požrtvovalnosti in nesebičnosti Pri presoji ’ žrebcev antorajo biti nepristranski, * in ne sme bilk vsak v svoje'kl juse zaijubijem,koit se pri nas žal prečesto opaža. Kronovine bivše Avstr/o-Ogrske so uredile lictendo-vamje potom deželne zakonodaje. Potetanek teh zakonov sega v 80.-^90. leto devetnajstega sMetjlai. Pe njih se rUvnamk» še sedaj. Kimlallui pa izide tozadevni zakoni- ki bo merodajen za vso našo državot Najvažnejše določbe tega iieenoavailnegaJ izakona'so: Privatnik ne sime pripuščati svojega žrebca .niti ■brezplačno, niti proti plačilu na tuje'kobile,, ne.da hi nilu diala poprej e lioencovalna komisi ja v to ddvfoOjanje, Zatkdka lastnih kobili po neliceneovanem žrebcu zakon nč zabranjuješ Kdor hoče licenco- za svojlega: žrebca, imlora istega-pravočasno priglasiti' politični ob l asti, , ter ga ob določenem) roku prdpbljatd komisiji na pregled, Če je žrebec za jileme sposoben, zadostno star. (nflrzlo-krvnii. dopolnjeno 3. leto, toplokrvni dopolnjeno .4 leto) ih za dotični okoliš prikladen, m|u komiMjaizdapo-olbiastilo za pripnščamjie ali licenco;. veljavno za eno letb in le za dotični kraji - liicenóovàlha komisija obstoja-iz zastopnikov po-■ lifične "• otdaMj »rezkega velterinarjia, odposla.noa-pristojne žrebčarhe in konjčrejskegia društva; odnosnto on-dptnih konjérejloév. Lastnik ličenoovan ega žtebba je dolžan istega med ■pilemenilno dobo dolbiro krmiti, ga pripeljati' na pregled; izdajati lastnikom zaskočenih kobil: tpleimienilne liMe, . iter vod'iiti pleménilni zapisnik. Žrtebeo sé brez dovoljenja oblasti ne sme odprodati pred končano plememilno đabo. j Zato pai jte laistnik upravičen polbSlrati sibiočnino, tea* dobival, od državne uprave nagrado — subvencijo, po Vsakokrat razpoložljivih sredtetvih, če jo zadostil vsemi temi zahtevami in je njegov žrebec! zadkučil za-.dastoo število kobil (30). «Kdor se-ne rarvna po teh predpisih im isto tako tudi Lastnik, ki vodi svojo kobilo k nefliconcovanémhi — zai-kotnemu« «žrebidu) je po zakomu kazniv. To slo sìmérnice, )ki se jih drže licteneovalne komisije Že"'damie& Polefe teh pa mora jdtml «biti «merodajnih« še pièce j «dragih okolnosti. Odbira din. presoja imlaterijala éé morata izvršiti, vestno. LioencoValna -komiisija mora pèziti zlasti ma to, da me licenctuje žrebcev! z «podtel jivimi ri&paikarmä, (slabo «okostje'imi kopita, nepravilne stoje in hoje itd.). Salmo olb sebi umievmoi je, «da me mtore veljati povsiodi 'din visele j iste mteriiM Talko n. pr. mbra Mii odbira tpleemlenjiafcov tem) strožja, Sirni Več ddbirega materijala) je na razpolagi čim hol j «razvita j«e «konjereja v dotičneml "«okraju im Čimi mlam jše je pomanjkanje« dlobrih Žrebcev, bteidisli državnih ali zasebnih v okolišu. Zal pokrajine z mlalo imi slabo konjerejo ho zadoščali žrebec tsrtednjer kakovosti, kS> pri prvovrstni loomjereji niti daleko 'ne pride v poštev. Seveda je želeltdi, da ge tudi tu talk isréd&ùjii ptttemtenijlak naldomteištii takoj z'bioljšiinl, .kakor hiitrO je tàmia možnost. Radi teiga se izdaja liteencai tudi le-za eno plemtendiluo «dblbo. iPremliadie. im. sl'abb razvite žrebce malora «kóniMlja čestokrat zavrniti, da jih z préramilml prijpiušČamjem! «v razvtoju im rasti me zatremo. V !tienr .pogledd se marsikdaj igrcši1. Meneč «ja. Sa ji je« še mlad, saj bo že napravil, še da temin ali omemto «ličen cte1, drUgiO.leto pa s& dista kbmiMja prepričal, da je še sla-bejši kot jte bil prejšnje leto. Im zarod je po navadi še slabši od Staričev. Radi fega mtoramlo« biti piri odberi plemlenjiaJkbivi skrajno opretzmi. Naše kom j ere jake razmere eo damesl piale take«, dia imo«ra)moi Vzgajati «Ib prvovrsten mlaterijal, če hočemo, «da «postarne kbinjereflal zopet dob ličkam osma' parnoga «našega kmtetijstiVa im da bo imlel konjerejec Saj «haska od nje. Seda«ji pa k' našimi vzrejevalclemi: žrebicev-pl einten jakov. ..Slehernemu še mjegoVa «lafet «majlbbl j dopade. To' je pao «čToVeška stabbisi’. Če'«se izvrši« Idcencovahje po volji, -morda Še prizma komisiji!, da razuimleva stvter imi postopa« «objektivno. V «nasprotnem' slučaju pa) gre mlarsikdo tako «daleč ' V svoji. zaslepljenosti- im saimtoljtabju, da Očita komisiji pristransko postopanje, da' ste pritožuje •na poslance in ministre, da se mta godi krivica, kakor da bi imela kotoiši ja« kaj neposrednega 'dobička.od tega, cè Iiteèncuje eneiga žrebca več ali «rman j. Zal da' se, kakor «vse pri' nas, ubiral tudi to' ha politične strune. Priliko iimlam! bpazovatil delovataje« «takih precenjeval nih kotmiisij že lepo vrsto let im SizjiaViti moram], da so poslflopale vtedno objektivno, Večkrat preveč popustljivo-kbt preètrolgó. Silcer ni priziva proti sklepu iBcencovallnte komisije-im vendar je trn jedem, ki bedi' in vrši nadpregléd, ki odobri ali obsodi njeno .delovanje ih «ttì j'è inarod sam1, «to «so «naši komjerejci. (V nekako zadoščenje tat je že Večkrat bilo^ óei sem stvari! "plod izdiavanjiemi licence k'àkemlu- žrebcu, jeseni pa dobil njegov plemenilni zapisnik, ki je izkazoval 6—17 ali p,®-« zaskočenih ikbbil. Tako je sodai narod c« -vTednasti. tega ali onega žrebca. Iz-prej navedenega Judijasno Mèttìr, da ni1 obvezno, če je žrebec temo leto ali za en «lcra«j dobil «licenc», da bi jo «morali dobiti prihodnje «leto« ih ha drugem! imtestu (če je drugam; odprodam), ki «e od pbej-Šnjega razlikuje po komjtettejisikih prilikah. iSvoje vrstice sM-epaml s pozivom n a Vas, fconjer e j -ee, da v bodoče gojite dobre plemtenjalke, to, dia: bodite pri njih oceni napitem) samimi sebi odkriti in «se né vdajate mikakemhi samoljubju, murgeč upoštevajte nasvete nepristranskih Vami svetovalcev. Če žrebec ni za plemič, dajte, iga pravočasno skopiti, im hiiešto šlabegia plemenjaka boste imelVddbrd dtel&Vhb in igois|p|oidaa*«sko žival. To predvideva tudi «načrt novdga stofoarskega (živinorejskega)) «zakona«. Naloga vsakega posamtezuiilka, zlasti« pa pristojniji dbia&td je, «da zatremo in iztrebimo -vse • zakotne «pléni-é-nijake, ki šo «konjereji v teh zanjo itak težavnih in malo «dolbičkanosnih čateih «le v kvar. .Upravnik drž. žrehčdrri^f Šla j pah. 5eznam o popisu^konjeu u mariborski oblasti oa ödn 15. januarja 1925 (po srezih). Zap št. ji Ime sreza Konji nad 3'lela K o Kobile nad 3 leta n j j «Žrebci nad ! 3 leta- Žrebeta izpod 3 leta ■ ; Öa • Sl p C? ■ 1 Celje ........ 915 1.475 44 37/ 2.811 2 Dolnja Lendava . . . 122 1.182 33 485. 1.822 3 Dravograd 465; 474 42 : i 03 1.034 .4 Gornjigrad 415 405 ' 15 85 920 Ò Konjice . . . . . . 217 222 ■ S 53 5Ó0 6 Ljutomer 323 2 204 Š7 889 3.513 7 Maribor, desni breg . 549 947 • '53 234 1.783 8 . Maribor, levi breg . . 567 Hi ! Ò9 459 2.777 9 Murska Sobota . «. . . 17f 2.152 88 i 617 • '3,031 10 Ptuj . . ,« ,' .. ... lsi 3 861 147 f 319 Ic;5f879 11 Slovenjgradec . . ,. . 345 .440 15 83 S83 12 Šmarje pri Jelšah -• . . 192' 585 • 14 145 936 Skupaj mariborska oblast ■ 4 892. «5.592 665 -4 S 9 . 25.935 » - K IV ■r-wv/tt-ä' iiiiiiilailiiiliiiiiiiiutuiiiiiiiimiuiiiiiifiliHiiimiLumiiiiuuiiiiiiiiiHtuiHHiiiirMniiHmiiiliuii O mladinskih boleznih. Pod rnjdlmi razùmèino iražne.rhWtezn^.-|4r he - dopcišča-joi, da «e naraščaj ne more «r^zv^i paopada že pod poro domi «ali pa iklnialn.«.pe.P:0®0|dnii.aili pa milhdina he uspeva in« predčagho shira ter ste mora ikot utesipošobpa privesti na'klavnice. Takšne bolezni so edlem faktor, Jci povzroča velike zgufb-e v gospodarstvu. Vsem kontiere j-ceml je znamo», talko veliko1 število kobil ostaja vsmko leto brez žrebet. Nemci so že davno spoznali to veliko škodo im so začeli 11 1600 sišttemiatičen bbj proti tej nezgodi. V visaiki provinci (oblasti) itaoiajoi v Nemčiji posebno pa v Prm-«iji Kmeti jske družbe oz. zbornice svoji poseben vetteri-IIarakò -b akt eri jološkiil zavod!. Prvotna mjeigiova naloga ' je obstojaM- v bobbi pnòlti tmbferkulòzb Od1 L 1922 pa je Konjlerejskii odsek ■ KkntetdjsIkJe družbe dial izpodbudo, dlà Blòtise začeli- ti zavodi baviti znanstveno in praktično z nebrejlostjo kobil, V laboratorijih delfcujejo posebno iz-šoilmi vcterinabjli, kjil; pojedine slučaje študirajo v za-. vodu. An gredo na zahtevo tudi na stroške Kmetijske .družbe;.M posameznim! slučajemi, na posestvih, kjer jim :je haloga mstano)vi.ti vzrok, nebne j osti ali vzrok, radi katerega je kobila povrgla, dati navodila za lečen je, ki gai vodi potem veterinar do ti čn ega kraja do konca. Zanimivi so (podatki isfcatiistifce,. ki- jo je podla]! za 1. 192ß prof. Miésner za Prusijo.; ona poseduje okrog 1 • imilijtoni fcolbil, od! katerik se npotralbilja za pleme, dve ’tretjimi,' Odi’teh jih povrže samo polovica 'dloraisla |pn zckavia žrebeta. Pò povprečni ceni 450 zlatih mlark za eno žrCbe je zguba poljedelstva ma ta način za samo ■ PitiTisi jo Ogromna: M) milj. zlatih rpiark. Gotovo znaša) pnolcent zgube na jalovosti plemenih kobil tildi v naši oblasti 50. Sedlaj ko se je nadati, da začnejo maše oblasti samoupravno delovati, bilo M zelo priporočijivo; : akd bi se mlilslilo na sličmo tostamoivo. ■Začetek zamišljata-, si, tako, da se pošlje najprej mladega in nadarjenega veterinarja iz prakse na jedko 'leto na študij v. Jeden takšen zavod v Nemčiji. Pio povratku bila bi.njegova maloiga^ dal organizira v začetku tìkròanlnejsi baikterijološkii laboratorij, ev, v zvezi s kmetijskimi preižfcušovallščemi v Mariboru; iZ laboratorijem. v aveziii bi se evemtuailino moglo misliti tudi na mlalo .bolnico in stopnjevaje bi se laboratoriji spopoltnje-vatMise bavil z vsemi mladinskimi boleznimi. Ta veteri nar |btìi sei ob jedrnem) angažirali za' poijhdna predavanja V oWLafetö." Uspehi bi se poplačali mnogokratno, če amisilimoma uspeh v Prusiji, kjer se je od' 5908 jalovih kobil ua ta način že v prvemi letu 45 % zopet obrejilo. (Po Oesterr. tierärztl. Wodhenschrilft). P. I. 55. Naša današnja kmečka reja kasačeu u ljutomerskem srezu. Kais&ak.i koledar za leto 1924, katerega je izdala : Oemtrala; kasačkih društev Jugoslavije,. podaja v svoji I Statistik! viaBveseljivl diofcla® o sdšini ražVoja, ki jo; je dio? segla maša staroznana kmečka reja kasačev, ki je danes brez i Vsake konkurence. Medi 6 najbolj uspešnimi rejci Jugoslavije stoji Ivan Bundled, Veržej, na drugem* Alojz Slavič, Banovči, na tretjem! in Marko Slavič, KljučarOvicSi, na petemJ mestu. Med' vsemi konji, ki so največ poridirkali, stoji »Koketka« Ivan-a Bunded na dragem mlelstu. Že v letih 1921 in 1923 sta bila oba najhitrejša petletna seljačka konja v mašil pokrajini im to? »Stava*« (rejec Josip Vaupotič, Lokave»)' 1:37*4 ih »Lustä« (rejec Seguila, Hilaponci) 1:35. Najhitrejši triletni, konj Jugoslavije v letu 1984 je bila »Nadina« (rejec Marko Slavič, KLjučarovCi) Ìd9’7t najlhitrejši petletni pa »Koketkak (rejec Ivan Bunderl» .Veržej) z rekordnim časom L SÜßT im uspehom 1:8i S. Najhitrejša dvovprega sta bili dve kmečki kobili i. s.: »Lusfca« in »Koketka« 1:42*2 (v Zagrebu). ' Svanì Bunded, Veržej, stoji med najbolj uspešnimi vozači na tretjem mestu (10 zmiag)! Posebno omeniti je, dia je najhitrejša triletna žre-biloa Jugoslavije »Nadina« zrejena po Ijuitomierskem ee-ljlačkemžrelbicu »Blanko« po Feniksu iz Danice. Kazveseljiyo je nadalje dejstvo, da je maš priljtub* Ijeni licencirani aeljiačfci kaisačbi žrebec »Pozor« dosegel v dlnujgi dirki v Mariboru čas od 1:37, (kateregabo — .upajmo —• letos še izdatno izboljšal; z ozirom! na njegovo izredno dragoceno kri (z materine strani ameri-kamska Oharmer-kri, po očetu Morgam-fcri) in njegovo zunanjost bi bilo zelo želeti,, da bi se ta žrebec trajno obdržal za Ijtutomensko reji». V očigledi visoki kvaliteti in uspešnosti maše reje naj' navedemo še; doidlatek iz leta 1922: la dunajskega letnega poročila Die posneti, dia je lbi'1 dosežen najboljši čad četverovprege nla dtmnajskemi dirkališču (10 kani) leta 1904 Le. 2:01’6. Ob priliki cestne dirke V Maribora je dlosegla četverovprega g. Jankovilch-a, v kateri se je nahajala ljutomerska kobila »Šaliva« (rejec , Stumpf, Koboriči) na 18 krni dolgi progi kilometrski čas od 2i;00’2; kil je .torej za 1*4 eekjumd boljši od dunajskega časa. " r - IV letu 1924 so odnesli kaslači naše eeljiačke reje na Mariborsiki progi) odi 16 dirk* ki se bile za vse konje odprte, oeieml zmag. Sistemizirana) dirka: Ljutomerska bomjerejska nagrada ge je vozila 1L 1924 v drugič in je odnesel zmago in zasedel drugo, mesto »Orel II.« in »Slokol I.« našega rejca Alojk-a Slavič, Tretja je bila »Buffa«. V Kako zelo razširjena je ljutomerska seljačka ka-sačka rejiai, je razvidno iz dejstva; da je bilo 1. 1924 zaskočenih vi našemi srezu 147 kobil po kasačkih žrebcih, Število v pokrajinah Avstrije,, i. s. Gornje Avstrijsko; Štajersko; Borgen]and in Solmograško skopaj zaskočenih' seljačkih kobil zaostaja za 22 pred številom) v našemi srezu zaskočenih kobili 1 Nariveč jih ja zaskočil »Pozor« L s, 58. . Iz navedenega je razvidno, kako želo jè naša dragocena rejia vredna, da jo država po najboljših močeh podpira, da Kako omtagoči nadaljnji obstoj im razvoj te imiénitné reje. lllllllltlllllllitllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIMIfllll Reja toplohrunih konj v ljutomerskem srezu ee je začela proti ikonom 18. stoletja in se odi takrat oe-pretrgoma goji. 'Podlago za rejo. amteritkanskih kasačev je dal žrebec Radiante-Dexter po angleški (Norfoiker) Ikiaßaaki pasmi. Dekleta 1880 se je nahajal V sreza Ljatomler isa-mu polfertvmi materijal brez basaičke krvi. Po 1. I860 se je začelo za to rejo nporabitfil kasačko krti. Prve zalbe-ležbe o hitrosti tornja iz ljutomerskega sreza dlatdrajo jfz It 3883, torej1 Se od' konji brez kaeaičke krvi. Kako‘ se je hitpoist odi tegai časa dalje razvijalo; je razvidno iz naslednjega: L. 1883 hitrost konja po polkrvnem žrebcu 3 13 1894 » n"'---: j» ikasačkern žrebcu 2 18 1897 ' „ tt »• tt . . i. ti \ 1 51 1900 ü • • » 1 n a - . rt 1 47 1902- tt : n tt » 1 45 1903 .‘■"it » k n it . tt 1 41 L. 1906 n n n - tt : n 1:40’9 1922 tt it n tt 1:36 1924 rt 'r- '»• - tt' V 1:3 1*2 (Hitrost je -označena v minutah in sekundah za 1 Samt). Iz gornjih podatkov je jasno razviden razvoji in napredek ljutomerske kmečke kasoeke reje, katera razpolaga s konjiškim materijalom!, m se je vsled dolgoletnega požrtvovalnega dela ustvaril in ukoreni niji. Do današnjega dne je zaskočilo v ljutomerskem srezu 20 kasačkih žrebcev .vštevši Radautz - Dexter 4207 kobil Zaklad, ki ga imamo v toplokrvni reji1 ljutomerskega sreza,, je gotovo neprecenljive vrednosti. iZa povzdigo navedene reje je bilo velike važnosti uptan-ovdftev današnjega Kola jahača in vozača v Ljutomeru, (klil deluje od 1. 1875 do dlantes nepretrgoma. Letos proslavlja kolo petdesetletnico svojega obstoj«. Ob tej priliki se bo vršila na dirkališču Oven pri Ljutomeru •v drugi polovici avgusta jubilejna) dirka Večjega obsega; svojo vsakoletno spomladansko dirko v kasu in galopu pa priredi kolo dne 21. mlaja t-k Končno še omenjamo, da obstoja v Ljutomeru po-stedovakniica za prodajo toplokrvnih komij-kasačev, (G. Ivan Smodiš, Ljutomer). Illlllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!ll!ll!llllllllllll!lllllllilllllllilllllllllllll!!!!illllliillllllilllllll Kolo jahača in uozača u Ljutomeru ije obdržalo v nedeljo dne 25. januarja 1.1. «Svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 'lepo število rednih članov, častni predsednik g. Alfred Rossmamit in častni član g. Hinko Drvenik. Predsednik g. Fri» Zemljič se je po otvoritvenih ■besedah) spomnil v poslovnem) letu preminulih članov gg. Joško Rajha, Ludvika. Babnik in Josipa Herodi. Zborovalci, jimi zakldčejo s l avai Časlttni predsednik g. Alfred Rossmanit poda nato sliko razvoja kmetske kasačke reje ljutomerskega sreza. Uspehi te reje so: do> danes nedoseženi. Poročilu tajnika, g. Emlanuela Zelirakai, katero- se sprejme soglasno in poročilo blagajnika g. Rajko Ogrina, kateremu se izreče na predlog pregledovalcev računov gg. Alojzija Slavič in -Franja Galunder ab solutori k sledi volitev novega odbora. Na predlog, g. Franja Gatunder se izvoli soglasno novi, ožjii odbor i.s.: Gg. Fric Zemljič, Jan .Baukart, Fr. Repič, Rajko Ogrin, Fric Šumaki, dr. Tone Heric, Al. Škof, Alfonz Kukovec, Emanuel Zelnika, Franc Žitek, Marko Slavič, Ivan Bunderl in Mih« Filipič. Širši odbor pa tvorijo gg. Skuhala; Jurša, Bežan, Kreft, Do-nuanjko, Šiiubec, Žnidarič, Žajdala, Slana, Slavič Joško, Slavič Alojz, Galunder, Petovar, Filipič Ludvik, Heric, Vaupotič. "v ; ' ™ " V Članarina za leto 1925 ostane neizpremenjena in znaša 20 Din. Z ozinomi na to, d« proslavlja koilo letos petdesetletnico ■ obstoja; se je sklenilo prirediti v maju Vsakoletno spomludamskla dirko, v drugi polovici avguste pa jubilejno -dirka v večjiem -obsegu. Ob tej priliki bi naj bila elv. tudi razstava konj. Ojbčnlii zbor, kije potekel zelo animirano, zaključi predsednik g» Zemljič ob 1020 uri, llllllillllll!llllll!lllllllllllllllllllllll!ilililiill!ll!!llllllllll(llllll!lllllimillllllllllllllllllllll!li!lllill \ Razglaz velikega župana mariborske oblasti, oddelka za kmetijstvo, glede krajevne in stvarne pristojnosti državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani na ozemlju gornje oblasti. Po naročilu ministrstva za kmetijstvo in vode štesv. 62006/W'z dne 2. decembra t. 1. dbjaiViml V smislu členov 28, 20 in 30 pravilnika o ustrojstvu, kobilarn z dne 16. novembra 3023, Uradni list št. 360/109 po zaslišanju Konj ere jskeiga društva za mariborsko oblast kot interesnega zastopnika ikonjer-ejcev, sporazumno z gosp. upravnikom) dSržovne žrebčarne na Selu pri OUilukljaub sledeče: Vse ozemlje mariborske oblasti pripada v vprašanjih povtedige konjereje v območje državne žrebčarne na Selu pri .Ljlulbl j-and. V vseh zadevnih vprašanjih kakor oddajan je državnih žrebcev v zasebno oskibo, PO- mid'bo državi za odüau-p žireibcesv ditkt. se je torej v 'bodoče obračati aa xupravmilka imienoivaaie žirebčame. | V Mariboru, dine 20. decembra 1024, Štev. 3&79/E. Zia velikega župana: oblastni kmetijsikfcrefecrent : Inž. Joe. Zidanšek, s. r. Razòeliteu žrebceu • za plemembno poba J9Z5. a) mariborska oblast. NJ O c/5 Kiaj namestitve Številka, ime in pasma žrebca Opom- ba gjl 3v. Peter pod Sv. Gorami - 46 Kum, noričan 347 Brabant, noričan : zasebna -oskrba pr Arjavas | '71 Som, belgijec 1 98 Dobrač, noričan | f lic št. '59 Norbert, noiičan „ „ 60 Gumbert, noričan, 61 Ruder, belgijec ': ličen covani 1- -!v Gomiljsko 178 Albeit Brillant, noričan 17 Bob, belgijec ‘ Št. Jurij ob j. ž. 132 Gacha, belgijec 15 Salamon, belgijec 1 122 Norbert, noričan Cd •O ■ Vh t/l O pgj Trnova 62 Luis, belgijec 42 Biser, noričan - (L) C
. ■
Rogatec „ „ 64 Dahoman, arab polkrv. „ 65 Piinz Jougoslovan amer. dirkač o C a; , u
% ■ - V Ljutomer | 31 -Gidran, arab. polkrv. 9 Przedavit, angl. polktv. 41 Nonius, normanec 126 Blocksbeig, angl. polkrv. 6 Othello, amer. dirkač 103 Princ Dillon, amer. dirkač 1Ö9 Juriš, amer. dirkač • 110 Usjcpk, amer. dirkač drž. plemenilna postaja
B Mota 58, Pollux, noričan I
O Branoslavci 38 Furioso, angl. polktv. 10 Furioso, angl. pojkrv. ca u*
3 Orehovci 105 Ernst, noričan 189 Brillant, noričan m O ca
Sp* Mahove! 91 Sultan, belgijec 103 Sokol, belgijec G m a; . w
«J Jamna 96 Kum, noričan 56 Ktrmps, belgijec 450 Furioso, angl. polkrv. 'N
Stara novav as lic. št.- 40 Pozor, amer. dirkač ličen-
Llmatioše , „41 Emilion, noričan . covani
1 V- o Spodnja Polskava 28 Bogdany, angl. polkrv, . 3 Vajnard, belgijec ' 75 Hrast,'noričan 100 Belguš, noričan drž. plemenilna postaja
’ «O Stara Gora pri Št. liju 404 Herkul, noričan f61 Griming, noričan . -e
r v*-Ctf Vukovski dol - 66 Erhard, noričan 53 Kumps, belgijec c/} . o
s Spodnji Duplek 92 Lovro, belgijec 63 Artus Trum, noričan X> 9
Bik 441 Allod Norbert, noričan 8
Srez Kraj namestitve Številka, ime in pasma,žrebca j ^ )p#m- ba
U Šetarjeva 138 Kruger de St Jean, belgijec 202 Bläss, noričan 32 N'ckel de Sc., belgijec 84 Čarlis, belgijec ca X» O ca c \Q
O Poljčane 51 Vran, noričan 1ÖI Bogatin, belgijec OJ t/5 'ec
ja Trotkova lic; št. 4'^ Tronton, belgijec -
•p* Biš „ „ 43 Calvados, belgijec
u Spodnje Verjane „ „ 44 Gambrifins, belgijec *5
ca Jurjevski dol „ „ 45 Nickel, belgijec I1' „ „ 46 Marcel, belgijec 5> O o
Spodnja Korena . „ . 47 Galton de C., belgi oj ■ p o
Račje „ I 56 Bleguš, noričan TT'
Rogoza, „ „ 57 Buzan, aideneč
Ekspozit. Mozirje Čeplje 89 Buzan, belgijec ca & t/i o
•s 1 ä ‘5 C3. tsi mOC U~3 Dravograd 162 Nanos, noričan s 1 ■ -S 1 j
Ptuj , 2? Carabas, angl. polkrv.' •24 Carabas, angb polkrv. d,piem postaja
Mihovci 35 Marquis,‘belgijec
Spuhlja 106' Caroluš, noričan
Spodnje Jablance 83 Georg, noričan
Muretinči 74 Bari Printemps, belgijec
Gabernik 329 Geant Goiiat, belgijec || 69 Dren, noričan
Pleterje 445 Brillant, noričan
Podvinci 86 Srnjak, noričan ca
Trnovski vrh 119 Apollo, noričan 1 65 Bojan, noričan n * ■ - %-t
Zlatoličje 7 Prizren, noričan C/3
Gajovci 4 Razor, noričan O
Bukovci 4t Kras, noričan ca
Skorba 203 Max de L., noričan c
§llgjll Spuhlja '26 Georg, noričan X»
Rošnja 90 Carolus, noiičan c/i
0 Sejane! 79 Dan, noričan . ■ ca
i -4** v a. Hardelc 43 Silni, noričan 188 Bärnum, noričan
Bratonečice , 405 Asti Brillant, noričan
OshtšoVci 124 Georg, noričan . 81 Andre Berger, noričan
Središče 14 Piston, belgijec 30 Pollux, noiičan
Šalovci 8 Balsam Gregor, noričan
Barislavci lic. št. 48 Martin, belgijec
Janežovski vrh „ „ 49 Apollo, noričan
Turnišče „ „ 50 Monte Christo amer. dirkač ;
Slovenjavas „ „ -61. Kruger, belgijec . . ■ g > . S o
Podvinci lic., št. bi Calvados, belgijec i 1. - T OJ
Lešnica , „ 53 Marcel, belgijec...
Kliučarovci „ „ 54. Bravo, noričan
■ Ivanjkovci , „ „.,55. Bravo, noiičan
Zagojiči „ „ .58 Luno, noričan
a R s tl Sv. Martin ■ 5 Petun, noričan 125: Gambrinus, belgijec | '~xo: C w rO % -
Velenje 87 Artus Turn.noričan. 1 39- Geza, belgi] èc .rs °
oskica
I Srez Kraj namestitve Številka, ime in pasma žrebca Opom- ba
Pinlca lic., št. 4 Sedukeur. belgijec
Tiomelinci „ „ 6 Gy'urka, belgijec
Gornje Selišče . , 6 Orthalan, belgijec
Hotiza 49 „ . 7 Brabant, belgijec
Hotiza 2 „ „.8 Ruder, belgijec
Gaberje 33 „ * „ 9 Ruder, belgijec
, . > Gäbet j e . „ 10 Bismarck, belgijec .
M Gornja Bistrica 91 „ „ 11 Brabant, belgijec
•o Got njà. Bistrica 122 „Y. -12 Brabant. Bèlgi fee
Gornja Bistrica 121 „ .13 Brabant, belgijec
Crenšovci „ „ 14 Herko, belgijec
4» „ „ 15 Brabant, belgijec
-i Dobrovn|k „ „ 16 Nàcles, belgijec
Trnje 7 „ 17 Parpay, belgijec.
Trnje 95 „ „ 18 Parpay, belgijec
Zitkovci „ „ 19 Atlas, belgijec