ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931) IZYESTJE o šolskem letu 1935/1936 Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila Št. Vid nad Ljubljano, 1936 Založilo vodstvo zavoda Sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč) ■ n ' ■;/X. -v ■ •i.. ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931) IZ VEST) E o šolskem letu 1935/1936 Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila Št. Vid nad Ljubljano, 1936 Založilo vodstvo zavoda Sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč) ' Šolska poročila. I. Učiteljski zbor. rfi OJ Rodbinsko in krstno ime Značaj Stroka Raz- red- nik Učil v razredu po tedenskih ur OJ Druge obveznosti 1 Dr. Ratajec Anton direktor M. F. — — — — 2 Dr. Knific Ivan prof. M. F. VII fi.VIIa.VI 1 la; 11). lb3, IV3, V3,VI3,VII3 21 Varuh fizikalne zbirke 3 Pengov Franc prof. Pr. fi. m. — pr.V2; fi. III3; m. Ia3, Ilila, Ilb3, lila 17 — 4 Dr. Breznik Anton prof. Sl. 1. g. sl. V,, VI,, VII,, VIII, IG — 5 Dr. Jere Franc prof. L. G. sl. IV 1. IV,; gr. IV,, VIII,; sl. Ib5 17 Vnruli zbirke zn klas. jezike (> l)r. Samsa Ivan prof. L. G. sl. 11. — 1. liis; gr. VI,; si. las; til. VIII3 17 Varuh zbirke za žive jezike 7 I>r. Trrian Franc prof. Z e. Zg. VI Zg. IVa, Via, Vila; ze.IV2.VI2; etn.Vili 14 Varuh zcmlj. in zgod.zbirke 8 Omerza Franc prof. L. G. sl. — l.VII,; gr.VII, 8 — 0 Pavlin Jernej prof. Ve. St. verouk v vseh razredih po 2 uri 20 Varuh zbirke za verouk 10 Belec Franc prof. L. G. v la. Ilbo, Vö, VU; gr. V, 19 — 11 Šolar Jakob prof. Sl. Fr. —~ sl. Ihn, II!,, IV,; fr. liha, V3, VII, 21 Varuh franc, (lij. knjižn. 12 Dr. Čepon Anton prof. L. G. III la. Ih5, III,, VIII,; gr. III, 17 — OJ r- Rodbinsko in krstno ime Značaj Stroka Raz- red- nik Učil v razredu po tedenskih ur Ur ted. 1 Druge obveznosti 13 Miklavčič Maks prof. Ze. Zg. VIII zg. IIa2, IIb2, VIII,; ze. IIa2, 111)2, VIIIs 13 Varuh nttmiz-matične zbirke 14 Moder Anion prot. Pr. Ib pr. la2, Ibj, IIa3, I Ib.-,, V U, VII,.; kem. IV2,VII2 18 Vnruli prirod, zbirke 15 Strupi Alojzij su pl. Ne. 1. 11 a ne. Vlila; la. IIar, 8 Vuruli učit. in nem. (lij. knjižil. 10 Sever Janko supl. Sli. n. zg. 1. r. lih sl. 111)4; sli. la ., Ib2, IIas, Ilb2, 1112. IV2 16 Varuh slov. in srlirv. dij. knj. 17 Florjančič Jože supl. Ze. Zg. — zg. III3, V3; ze. Ia2, Ib», III2, V2 14 — 18 Sonc Viktor kontrakt. supl. Fr. prim. in jugsl. knj. la. Ia fr. Ia,->, Ibs, Ha», 11 Is, IV;,, VI:, 18 — 19 Arh Jože učitelj veščin Te. — te. 1—V po 2 uri, Vli; hi. IV2 17 Vnruli telov. orodja ‘20 Tomc Matija prof. Instr. vok. gl. — pe. las, 11)2, IIaa, IIb2, neobvezno pe. in gl. 8 Varil li pevske in glasb, zbirke ‘21 Kregar Stanko začasni uč. veščin Hi. — ri. Ia2, 11)2, IIaa, Hb..; um. Vlila 10 Varuh risarske zbirke 22 Hybäsek Vojteh stalni hon. uč. — — neobvezna godba — — ‘23 I)r. Justin Matej san. polk. v p. zdravnik — hi.VIi, Vlili 2 Hišni zdravnik Spremembe v šolskem, letu 1935/36. V začetku šolskega leta so bili nastavljeni: Florjančič Jože za suplenta zemljepisa in zgodovine, kar je potrdilo min. prosv. S. n. br. 44049 z dne 13. novembra 1935, Šonc Viktor za kontrakt, suplenta francoskega jezika s potrdilom min. prosv. S. n. br. 47257 z dne 11. decembra 1935 in Kregar Stanko za učitelja risanja, kar je odobrilo min. prosv. S. n. br. 44048 z dne 11. novembra 1935. Od 8. novembra do 31. decembra 1935 je imel direktor dr. Ra ta j ec Anton bolezenski dopust. Nadomestoval ga je kot vršilec dolžnosti direktorja prof. dr. Knific Ivan. Dne 13. februarja 1935 je umrl prof. Arh Luka. + Profesor Luka Arh. V letošnjem letu je zadela gimnazijo težka izguba. Iznenada, sredi dela je padel profesor Luka Arh. V ponedeljek, 10. februarja, je bil še v šoli in na izprehodu in je opravil vse svoje redne posle, naslednji dan je pred sv. mašo omagal in legel. Prihiteli so zdravniki, da rešijo življenje dragemu bolniku. Toda zaman so bili njihovi napori. Po dveh dneh velikega trpljenja je mirno izdihnil svojo blago dušo v četrtek, dne 13. februarja 1936. Pogreb gospoda profesorja Luka Arha v soboto, 15. februarja, je bil tako veličasten, da velika šentviška župnija že dolgo ni videla tako* lepega pogreba. Rekvijem za umrlega profesorja in vse pogrebne obrede je opravil sam prevzvi-šeni gospod škof dr. Gregorij Rožman; k pogrebu je prišel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, pokojnikov osebni prijatelj; okoli 80 duhovnikov, dalje častno število univerzitetnih in gimnazijskih profesorjev in nepregledna vrsta bivših in sedanjih zavodskih dijakov in še veliko drugega občinstva je spremljalo pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogreb je bil glasna priča, kako priljubljen je bil pokojnik ne samo v zavodu, temveč tudi daleč naokrog. Profesor Luka Arh se je rodil 15. oktobra 1876 v Kamni gorici v radovljiškem okraju. Izšel je iz preproste delavske družine. L. 1895 je po zrelostnem izpitu stopil v ljubljansko bogoslovje in bil 1899 posvečen v mašnika. Ko je škof dr. A. B. Jeglič iskal mladih duhovnikov, da jih pošlje na univerzo, kjer bi se pripravili za profesorsko službo na nameravani škofijski gimnaziji, se je takoj med prvimi oglasil Luka Arh. Izbral si je študij klasične filologije s slovenščino in tem naukom se je posvetil na univerzi na Dunaju, ki jo je obiskoval do 1903. Nato je bil leto dni suplent na državni gimnaziji v Kranju, ker škofijska gimnazija v Št. Vidu še ni bila odprta. Po tem poskusnem letu je nadaljeval svoje študije in napravil izpite, nakar je s šolskim letom 1906 nastopil službo profesorja na škofijski gimnaziji v Št. Vidu, kjer je ostal neprenehoma do svoje prerane smrti. Tako je bil pokojni gospod profesor eden izmed tistih zaslužnih profesorjev, ki so orali ledino na prvi slovenski gimnaziji v Št. Vidu. Za to težko delo se je dobro pripravil na dunajski univerzi. Pridobil si je obširno in temeljito izobrazbo predvsem v klasičnih jezikih, pa tudi v slovenskem in nemškem slovstvu. Ko je prišel prvič v šolo, smo se učenci nekoliko prestrašili njegove odločnosti in resnosti: trdo je šlo prve ure. Toda kmalu smo spoznali, da za to nekoliko trdo vnanjostjo bije zlato srce dobrega učitelja. Pri podajanju učne snovi je bil rajni profesor izredno jasen in natančen. Znal je vzbujati od leta do leta večje veselje za predmete, ki jih je učil. Višek smo pač dosegli v osmi pri Horacu, ki ga nam je podajal s tako vnemo in ljubeznijo, da so nam ostale te ure za zmeraj v najlepšem spominu. Horac s svojo zdravo življenjsko modrostjo mu je bil najljubši klasik. Pri vzgoji svojih učencev je bil prijazen in dober, toda brez vsake sentimentalnosti. V učencu ni nikoli gledal miselnega stroja, ki mora tako misliti, kakor mu profesor ukazuje. Večkrat je navajal besede starega Katona: Rem tene, verba sequentur. In to je pametno upošteval pri svojih učencih. Profesor Arh je bil učencem vodnik, kažipot na potu do izobrazbe; bil je učencem to, kar je umen vrtnar mladim rastlinam, ki vsaka potrebuje drugačne nege in pomoči. Mnogoštevilni učenci rajnkega profesorja Arha imajo na svojega učitelja najlepše spomine. 0 tem pričajo pogostni prijateljski sestanki, na katere so ga njegovi učenci vsako leto vabili in pri katerih je vladalo prav družinsko domače razpoloženje. Zadnja leta se je z veliko ljubeznijo posvetil predvsem pouku slovenščine v nižjih razredih. Slovenščino je sploh ves čas svojega učiteljskega delovanja najrajši poučeval. Pri tem predmetu je najbolj pokazal svoje pristno slovensko srce. Bil je Slovenec z dušo in telesom, ljubil domačo besedo s tako živo ljubeznijo, da ga je prav fizično zabolelo, kadar je slišal neslovensko besedo ali celo moral poslušati sprijeno slovenščino. S pravim ogorčenjem se je pritoževal nad takim govorjenjem. Ljubil je slovensko knjigo, bral in zasledoval vse knjižne pojave. Dve mizi v njegovi sobi sta bili polni slovenskih klasikov. Od Prešerna in Stritarja pa do Prijateljevih Duševnih profilov, vse si našel pri njem. Zlasti rad je imel slovenske pesnike, ki jih je znal zelo na pamet. Prešeren, Jenko, Gregorčič, Aškerc, Župančič so bili njegovi ljubljenci. Njegovi učenci so že v nižjih razredih veliko brali in dobili že tedaj primeroma široke poglede na slovensko slovstvo. Poznali so Levstika, Stritarja, Erjavca, Jurčiča, Murnika; Mohorjevo izdajo ? Gregorčičevih poezij so gotovo vsako leto vso predeklamirali. V mladih letih je profesor Arh tudi vodil literarno vzgojo v Mentorju. Odlične zmožnosti je imel rajnik tudi za petje in glasbo. Poleg slovstvene omike je najbolj ljubil glasbo. Z živahnim zanimanjem je spremljal naš glasbeni in pevski razvoj od Försterja, ki mu je bil pevski in glasbeni učitelj v gimnazijskih letih, pa do najmlajših skladateljev. Ob večernih urah smo večkrat slišali iz njegove sobe do*-vršeno igranje slovenskih svetnih in cerkvenih skladb. Njegov lepi glas in živahnost v besedi sta ga usposabljala za izvrstnega cerkvenega govornika. Rad je pomagal v dušnem pastirstvu; celo vrsto let je kot profesor opravljal nedeljsko in praznično službo božjo v bližnjih župnijah, kjer ga bodo ohranili ljudje v trajnem dobrem spominu. Ker je bil rajni gospod profesor tako vnet Slovenec, je bil tudi z vso dušo vdan domači slovenski zemlji. Daljni, tuji svet ga ni mikal. V počitnicah je najrajši hodil na svoj rojstni dom in preživljal počitnice med svojimi domačimi in kamnogoriškimi žebljarji. Usoda delavskega stanu mu je bila vedno zelo pri srcu. Sam je izšel iz delavske družine, zato je bil vse življenje prijatelj delavcem in vnet zagovornik njihovih zahtev po izboljšanju delavskega gospodarskega in socialnega položaja. Ker je delavstvu poleg vsakdanjega kruha potrebna tudi izobrazba in pošteno razvedrilo, se je z vsemi močmi trudil za zgraditev Prosvetnega doma v Kamni gorici in je v ta namen tudi iz svojih dohodkov veliko prispeval. Zato je njegova nenadna smrt prav bridko zadela tudi kamnogoriško delavstvo. Svojim tovarišem na gimnaziji je bil profesor Arh zvest in dober prijatelj. Bil je odkrita gorenjska duša, ki ni poznal zahrbtnosti in dvoreznosti. Tudi od tovarišev je rad sprejemal odkritosrčno prijateljsko besedo. Pri presojanju drugih ljudi ni bil nikoli malenkosten; imel je tisto mero odpusti j ivosti in širokogrudnosti, ki srečno združuje srčno dobroto in globoko izobrazbo. Učenci in profesorji težko občutimo izgubo, ki nas je zadela z njegovo smrtjo. Naj mu Bog poplača njegovo delo, nas pa ogreje za tiste velike vzore, ki jih je ljubil in ki jim je služil pokojnik! Prof. Belec Franc. II. Šolski letopis. 1935. Popravni izpiti po čl. 51 zakona o srednjih šolah so se vršili 26. in 27. avgusta s sledečim uspehom: I. a. Izdelali so: Brezovar Bojan, Cimerman Božidar, Doganoc Ferdinand, Dovjak Ivan, Jovan Izidor, Kajtna Martin, Kopač Milan, Mlinarič Milan, Oražem Jožef, Veber Franc in Wagner Anton. Izdelali niso: Boltar Franc, Šarabon Vinko, Šivic Nikolaj, Stupar Miroslav, Vrhovec Mirko in Žbogar Ludovik. Prijavila se nista: Pihlar Anton in Primožič Ivan. I. b. Izdelali so: Bavčar Anton, Budič Bogomil, Drnovšek Ivan, Mrcina Franc, Suhadolnik Jože, Turnšek Oskar in Višovnik Slavko. Izdelal ni: Hladnik Metod. II. a. Izdelali so: Bahovec Josip, Kogej Anton, Lozar Ivan, Medvešček Ivo, Milač Ciril, Novak Franc, Pipan Anton, Ropret Jožef in šušteiišič Jernej. Izdelal ni: Kopač Alojzij. II. b. Izdelali so: Berce Bogdan, Brajdih Stanislav, Levstek Ivan, Novak Ivan, Rebolj Franc in Škerjanec Filip. III. Izdelali so: Hojan Janez, Ivančič Ivan, Kregar Jožef in Štempihar Aleksander. Izdelal ni: Arko Janez. VI. Izdelal je: Klinc Franc. VII. Ni prišel: Trobec Jakob. Razredni izpit po čl. 52 zakona o srednjih šolah je napravil 28. avgusta učenec VII. r. Slapšak Božidar. K izpitu niso prišli učenci I. b razreda: Bračko Marjan, Juvan Boris in Radovan Franc. Popravni nižji tečajni izpit se je vršil 28. avgusta. Izdelala sta: Dolšina Stanislav in Lebinger Hinko. Vpisovanje za šol. leto 1935/36 je bilo 2. septembra. Dne 10. sept. je bila šolska maša v čast sv. Duhu in otvoritvena seja učiteljskega zbora. Dne 11. sept. se je pričel reden pouk. Dne 9. oktobra je bila ob 8. uri v kapeli slovesna komemoracija za rajnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Po cerkvenem opravilu je bila spominska svečanost tudi v dvorani, ki jo- je priredil PJS in ki je obsegala deklamacije, govor in pevske ter glasbene točke. Dan je bil pouka prost. Strokovne sejo so bile: 14. okt. za slovenski in srbskohrv. jezik, 15. okt. za nemški in francoski jezik, 16. okt. za zemljepis in zgodovino, 17. okt. za matematiko, liziko, kemijo in prirodopis, 18. okt. za latinski in grški jezik. Dne 31. okt. se je proslavil »Jadranski dan«. Istega dne zvečer so se pričele duhovne vaje, ki so trajale do 4. novemlbra zjutraj. Od 4. do 11. nov. se je vršila proslava »Dneva miru« po predpisanem redu. Dne 7. nov. je bila črna sveta maša za vse umrle profesorje in prefekte. Dne 13. nov. je zavod praznoval spomin hišnega zavetnika svetega Stanislava. Službo božjo, s primernim govorom je imel prevzv. gospod nadškof dr. Ant. Bon. Jeglič. Dan je bil pouka prost. Dne 16. nov. je zavod obiskal prevzv. gospod škof skopljanski dr. Iv. Fr. Gnidovec, nekdanji njegov rektor. Dne 1. dec. je bil praznik Zedinjenja. Ob 10. uri je bila šolska sv. maša z zahvalno pesmijo, molitvijo za kralja in državno himno. Od 1. do 8. dec. je bil »Obrtniški teden«. Dne 12. dec. se je vršila 2000 letnica Horacijevega rojstva. Profesor dr. Anton Čepon je opisal življenje, delovanje in pomen velikega rimskega pesnika, osmošolci so zapeli dve Horacijevi pesmi, ki jih je priredil prof. Tomc Matija po starih motivih, eden dijakov pa je deklamiral: »Exegi monumentum«. Dne 18. dec. se je vršila »Izseljeniška ura«. Dva dijaka sta deklamirala primerne pesmi, en osmošolec je govoril o temi: »Naši bratje in sestre v tujini«, pevci so pa zapeli pod vodstvom profesorja Tomca M. štiri pesmi. Božične počitnice so trajale od 3. decembra do 10. januarja 1936. 1936. Dne 27. jan. je bila svetosavska proslava. Ob 8. uri je v pevski dvorani prof. Sever Janko v izčrpnem referatu učencem pojasnil literarno delo velikega prosvetitelja sv. Save. Dan je bil pouka prost. Dne 31. jan. je bil sklep 1. polletja, 1. febr. pa se je pričelo 2. polletje 1935/36. Dne 4. febr. je bila Strossmayrova proslava. Dan je bil pouka prost. Dne 12. marca je zavod obhajal god prevzv. škofa g. dr. Gregorija Rožmana. Ta dan ni bilo pouka. Dne 4. apr. je umrl sedmošolec Šemerl Franc. Pogreb je bil 7. aprila in so> se ga udeležili vsi učenci. Zato prvi dve uri ni bilo pouka. Velikonočne počitnice so trajale od 9. apr. do bele nedelje 19. apr. Dne 26. apr. je bil ob 16. uri v veliki dvorani dijaški koncert. Prišlo je toliko občinstva, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Poslušalci so posamezne točke sporeda, ki so ga učenci izvajali pod vodstvom prof. Tomca Matije, poslušali z velikim zanimanjem in odobravanjem. Vstopnine ni bilo'. Dne 3. maja je bila javna telovadba učencev. Zaradi dežja se ni mogla vršiti na letnem telovadišču, ampak so marale v dvorani nastopiti le manjše skupine, ki so ob spremljevanju klavirja in pod vodstvom tel. učitelja Arha Josipa strumno izvajale posamezne proste vaje in vaje na orodju. Vstopnine ni 'bilo. Od 3. do 10. maja se je po vsej državi proslavil ;>Dan treznosti«. Dne 9. maja je bila proslava »Materinskega dne«. Dne 13. maja so imeli vsi razredi celodnevne ekskurzije. Ta dan ni bilo pouka. Dne 15. maja se je končal pouk v IV. in VIII. razredu. Od 17. do 24. maja je bil »Protituberkulozni teden«. Dne 28. maja je bila proslava 80 letnice Nikole Tesle. Dne 31. maja in 1. junija je bila v okusno okrašeni risal ni ci lepa risarska razstava, ki je pokazala veliko pridnega dela. Od 4. do 6. junija so bili popravni izpiti v IV. razredu. Izdelal je: Ivančič Ivan; izdelala nista: Kajdiž Stanko in Kambič Janko. Dne 6. junija so se zaključila predavanja. Dne 7. junija je prispel v zavod min. odposlanec dr. Stanko Škerlj, univ. prof. v Beogradu, na podlagi imenovanja min. prosv. Sn. br. 18763 z dne 27. maja 1986. Od 8. do 13. junija so bili nižji, od 8. do 17. junija pa višji tečajni izpiti. Dne 22. in 23. junija so bili sprejemni izpiti za I. razred. Dne 27. junija je bil sklep šolskega leta s sv. mašo, po kateri so učenci prejeli letna spričevala in izvestje. Zahvala. V teku šolskega leta so se razni prijatelji in dobrotniki spominjali našega zavoda in naših dijakov ter jim naklonili lepih in koristnih darov v knjigah, obleki itd. Ravnateljstvo se vsem kar najtopleje zahvaljuje za njihovo ljubeznivost in velikodušnost. Bog plačaj vsem! 111. Ekskurzije. I. a razred. 1. 12. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem. Vodila prof. Belec in razrednik. 2. 24. marca 1936. Poldnevna ekskurzija v zoološki oddelek ljubljanskega muzeja. Vodil prof. Moder. 3. 13. maja 1936. Celodnevna ekskurzija v Kranj. Učenci so si ogledali znamenitosti mesta, posebno groba slov. pesnikov Prešerna in S. Jenka, s Šmarjetne gore pa lepoto Gorenjske. Vodil razrednik. 4. 29. maja 1936. Poldnevna ekskurzija v okolico' Št. Vida. Namen: spoznavanje domače flore. Vodil prof. Moder. I.1> raasred. 1. 13. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na velesejmsko prireditev »Ljubljana v jesenk, ogledali zlasti razstavo JS. Vodil profesor Moder A. 2. 26. oktobra 1935. Poldnevna ekskurzija na Šmarno goro; razgled po horizontu. Vodil supl. Florjančič J. 3. 30. marca 1936. Poldnevna ekskurzija v Narodni muzej v Ljubljani; ogled zoološkega oddelka. Vodil prof. Moder A. 4. 13. maja 1936. Celodnevna ekskurzija preko Laz na Janče, preko Štange v Šmartno pri Litiji in v Litijo. Vodil razrednik. 5. 26. maja 1936. Poldnevna ekskurzija na šentviški hrib v smeri proti Toškemu čelu; ogled rastlinstva v mešanem gozdu. Vodil prof. Moder A. II. a razred. 1. 10. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na razstavo JS na velesejmu v Ljubljani. Vodil razrednik. 2. 25. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na šentviški hrib; ogledovanje jesenskega gozdnega rastlinstva. Vodil prof. Moder A. 3. 13. maja 1936. Celodnevna ekskurzija na Bled in v okolico: iz Žirovnice skozi Vintgar v Gorje, na Bled, v Lesce in Radovljico. Vodila prof. Jos. Arh in razrednik. 4. 25. maja 1936. Poldnevna ekskurzija v arheološki in prazgodovinski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani. Vodila profesorja Miklavčič M. in razrednik. II. h razred. 1. 13. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na velesejem v Ljubljano. Vodil razrednik. 2. 16. oktobra 1935. Poldnevna botanična ekskurzija v šentviški hrib. Vodil prof. Moder A. 3. 13. maja 1936. Celodnevna zabavnopoučna ekskurzija v Celje. Ogled mesta, gradu in muzejev. Vodil razrednik. 4. 25. maja 1936. Poldnevna poučna ekskurzija v Narodni muzej v Ljubljani. Ogled prazgodovinskega, rimskega in etnografskega oddelka. Vodila prof. Miklavčič in razrednik. IH. razred. 1. 10. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na velesejem v Ljubljano; ogled razstave JS. Vodili razrednik, pref. Jenko J. in prof. Moder A. 2. 28. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija v Repnje. Ogled cerkva in znamenj ter rojstne hiše Jerneja Kopitarja. Vodil profesor Pavlin J. 3. 13. maja 1936. Celodnevna ekskurzija v Novo mesto; ogled gospodarskih naprav na banovinski, kmetijski šoli na Grmu in znamenitosti Novega mesta ter okolice. Vodil razrednik. 4. 25. maja 1936. Poldnevna ekskurzija v Ljubljano; ogled ljubljanskih cerkva. Vodil prof. Pavlin J. IV. razred. 1. 10. septembra 1935. Poldnevna poučna ekskurzija na ljubljanski velesejem. Ogled obrtnih izdelkov, zlasti razstave JS. Vodil razrednik. 2. 28. septembra 1935. Poldnevna poučna ekskurzija v Kamnik. Ogledali mesto in okolico, zlasti Mekinje, posebej Žale in Mali grad. Vodil razrednik. 3. 13. maja 1936. Celodnevna poučno-zabavna ekskurzija v Novo mesto in okolico. Ogled gospodarskih naprav na banovinski kmetijski šoli na Grmu, znamenitosti Novega mesta, Prečne, Lueškega gradu, Luknje, izvora Temenice i. dr. Vodil razrednik. V. razred. 1. 10. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem. Vodil razrednik. 2. 25. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija v Škofjo Loko in Crngrob. Vodil razrednik. 3. 28. septembra 1935. Celodnevna ekskurzija v Planico in k Belopeškim jezerom. Vodil razrednik. 4. 6. maja 1936. Poldnevna ekskurzija v Županovo jamo. Ogledovanje podzemske jame in nato še bližnjega šentjurskega tabora. Vodil supl. Florjančič Josip. 5. 13. maja 1936. Celodnevna ekskurzija v Zagreb preko Celja, Rogaške Slatine in hrvatskega Zagorja. V Zagrebu ogled Kaptola, zoološkega vrta v Maksimira in nadškofijske gimnazije. Vodil razrednik. VI. razred. 1. 10. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija: obisk ljubljanskega velesejma. Ogled obrtnih izdelkov, razstave JS. Vodil razrednik. 2. 21. septembra 1935. Poldnevna ekskurzija v Crngrob in Škofjo Loko. Vodil razrednik. 3. 29. novembra 1935. Poldnevna ekskurzija v dramsko gledališče v Ljubljani; dijaška predstava Sofoklejeve drame »Kralj Ojdip«. Vodil razrednik. 4. 13. maja 1936. Celodnevna geološko-geografska ekskurzija v Črnomelj, Mihelo vas, Semič. Vodil razrednik. Vil. razred. 1. 23. septembra 1935. Poldnevna poučna ekskurzija v Kamnik; ogled mesta, Malega gradu, pokopališča (Medvedov grob), samostana v Mekinjah in arheološke zbirke g. Sadnikarja. Vodil prof. J. Šolar. 2. 12. oktobra 1935. Poldnevni poučni izlet v Stično (ob 800 letnici samostana) in na Muljavo (Jurčičev doni). Vodil prof. J. Šolar. 3. 29. novembra 1935. Predstava Sofoklejeve drame »Kralj Ojdip« v dramskem gledališču v Ljubljani. Vodil prof. dr. J. Samsa. 4. 13. maja 1936. Celodnevna ekskurzija: z vlakom do Žirovnice, čez Savo v Vintgar in na Bled; obisk blejskega gradu in otoka. Vodil razrednik. 5. 1. junija 1936. »Prva legija« v dramskem gledališču v Ljubljani. Vodil razrednik. VIII. razred. 1. 11. septembra 1935. Poldnevni izlet: ogled razstave Ljubljana v jeseni in pomorske razstave JS. Vodil prof. dr. Breznik A. 2. 23. septembra 1935. Poldnevni poučni izlet na Vrhniko: ogled zemljepisnih, arheoloških in slovstvenih posebnosti. Vodil prof. dr. Breznik A. 3. 14. oktobra 1935. Poldnevni poučni izlet na Jesenice in Slov. Javornik: proučevanje livarske tehnike v železnih tovarnah KID, ogledovanje industrijskega selišča. Vodil razrednik. 4. 29. novembra 1935. Obisk predstave Sofoklejeve drame »Kralj Ojdip« v Narodnem gledališču v Ljubljani. Strokovni uvod napravil in vodil prof. dr. Samsa Iv. 5. 29. aprila 1936. Poldnevni izlet v Ljubljano: ogled Jugoslovanske tiskarne, litografije in knjigoveznice KTD. Vodil razrednik. 6. 6. maja 1936. Poldnevni izlet, namenjen ogledovanju Narodne galerije v Ljubljani. Vodil St. Kregar. 7. 13. maja 1936. Celodnevni izlet v Škofjo Loko, na Ljubnik (1026 m), v Poljane in Tavčarjev dvorec na Visokem. Vodil razrednik v spremstvu St. Kregarja. IV. Učbeniki. v šolskem letu 1935/36. I. razred. Levičnik: Zgodbe sv. pisma I. Katehetsko^ dru'štvo>: Katoliški katekizem. Bajec in dr.: Slovenska čitanka in slovnica I. Rupel-Lesica: Srbskohrvatska vadnica I. Južnič: Francoska vadnica I. Radivojevič-Prijatelj: Osnovni pojmi zemljepisa. Šenoa: Geografski atlas. Verbič-Vales: Prirodopis živalstva. Kappus: Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja. Kunc: Aritmetika za I. in II. razred. Mazi: Geometrija za I., II. in 111. razred. Kramolc: Pesmarica za I. in 11. razred. II. razred. Levičnik: Zgodbe sv. pisma II. Katekizem kakor v I. razredu. Bajec in dr.: Slovenska čitanka in slovnica II. Rupel-Lesica: Srbskohrvatska vadnica 11. Južnič: Francoska vadnica II. Pipenbacher: Latinska vadnica II., 3. izdaja. Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja. Bučar: Zgodovina starega veka. Prijatelj in dr.: Zemljepis za II. razred. Atlas kakor v I. razredu. Prirodopis kakor v I. razredu. Aritmetika in geometrija kakor v I. razredu. Pesmarica kakor v I. razredu. III. razred. Jaklič-Vrečar: Lituirgika. Bajec in dr.: Slovenska čitanka III. Breznik: Slovenska slovnica, 4. izdaja. Rupel-Lesica: Srbskohrvatska vadnica III. Južnič: Francoska vadnica III. Košan: Latinska čitanka za III. razred. Latinska slovnica kakor v II. razredu. Bradač: Latinsko-slovenski slovar. Bradač: Grška vadnica. Bradač-Osana: Grška slovnica. Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslovanov I. Prijatelj in dr.: Zemljepis za III. razred. Atlas kakor v I. razredu. Kunc: Fizika za nižje razrede. Kunc: Aritmetika za III. in IV. razred. Geometrija kakor v I. razredu. IV. razred. Mlakar: Katoliški verouk. Bajec in dr.: Slovenska čitanka IV. Slovenska slovnica kakor v III. razredu. Rupel-Lesica: Srbskohrvatska vadnica IV. Južnič: Francoska vadnica IV. Golik: Caesaris Bellum Gallicum. Latinska slovnica kakor v II. razredu. Latinsko-slovenski slovar kakor v III. razredu. Grška vadnica kakor v III. razredu. Grška slovnica kakor v III. razredu. Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslovanov II. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije. Atlas kakor v I. razredu. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede. Aritmetika kakor v III. razredu. Pirc: Higijena za III. in IV. razred. V. razred. Svetina: Katoliški verouk I. Grafenauer: Slovenska čitanka za V. razred. Slovenska slovnica kakor v III. razredu. Južnič: Francoska čitanka za V. in VI. razred. Južnič: Grammaire franyaise. Pretnar: Dictionaire frangais-slovene. Perinovic: Izbor iz rimskih klasika I. in II. Latinsko-slovenski slovar kakor v IV. razredu. Rac: Izbor iz spisa Ksenofontovih. Mušič: Izbor iz povijesti Herodotove. Grška slovnica kakor v III. razredu. Dokler: Grško-slovenski slovar. Bučar: Obča zgodovina za V. razred. Bohinec in dr.: Občni zemljepis za viišje razrede. Atlas kakor v I. razredu. Bevk: Botanika za višje razrede, 2. izdaja. Kunc: Aritmetika in algebra za V. in VI. razred. Lapajne: Geometrija za V. razred. Sodnik: Logaritmi. VI. razred. Pečjak: Katoliški verouk II. Slovenska slovnica kakor v V. razredu. Poljanec: Istorija srpskohrv. jezika. Francoska čitanka in slovnica kakor v V. razredu. Golik: Izbor iz retoričkih i filozofskih djela M. Tulija Cicerona. Rac: Izbor iz djela Ovidijevih. Perinovic kakor v V. razredu. Latinsko-slovenski slovar kakor v V. razredu. Majnaric: Izbor iz Homerove Ilijade in Odiseje. G reka slovnica in slovar kakor v V. razredu. Bučar: Zgodovina srednjega veka. Čermelj: Kozmografija za VI. razred. Aritmetika in geometrija kakor v V. razredu. Logaritmi kakor v V. razredu. Higijena kakor v IV. razredu. VIJ. razred. Pečjak: Katoliški verouk III. Grafenauer: Slovenska čitanka za VII. razred. Živanovič: Primeri nove književnosti I. Slovenska slovnica kakor v V. razredu. Južnič: Grammaire fran^aise. Francosko-slovenski slovar kakor v VI. razredu. Kuzmič: P. Vergilije v izboru. Golik: Izabrani Plinijevi listovi. Perinovič kakor v V. razredu. Latinsko-slovenski slovar kakor v VI. razredu. Kuzmič: Platonova Apologija i Kriton. Mušic: Izabrani govori iz Demostena. Grško-slovenski slovar kakor v VI. razredu. Orožen: Zgodovina novega veka za VII. razred. Atlas kakor v I. razredu. Reisner: Fizika za višje razrede. Prezelj: Anorganska kemija za višje razrede. Kunc: Aritmetika in algebra za VII. razred. Logaritmi kakor v VI. razredu. VIII. razred. Medved: Zgodovina katoliške cerkve. Grafenauer: Slovenska čitanka za VIII. razred. Živanovič: Primeri nove književnosti II. Slovenska slovnica kakor v V. razredu. Pinter: Njemačka čitanka za VIII. razred. Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar. Golik: Qu. Horatii Flacci Carmina, 2. izdaja. P. Coni. Taciti Anna les. Perinovič kakor v VII. razredu. Latinsko-slovenski slovar kakor v VII. razredu. Kuzmič: Platonov Fajdon. Kuzmič: Sofoklova Antigona. Grško-slovenski slovar kakor v VIT. razredu. Orožen: Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred. Kranjec: Pregled zgodovine Jugoslovanov. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije. Atlas kakor v I. razredu. Fizika kakor v Vil. razredu. Higijena kakor v VI. razredu. Ozvald: Logika. V. Slovenske naloge. V. razred. 1.* Spomini na domači zapeček. — 2. Kakšne dogodke opevajo pesniki v romancah? — 3. Tička v kletki. — 4.* Moja pot po Jugo- * pomeni domačo nalogo. slaviji. — 5. Ali sem se do zdaj že naučil povesti brati? — 6. Junaki srbskih narodnih pesmi. — 7.* Stroj je spremenil vse človekovo življenje. — 8. Najblažja žena na svetu je mati (Meško). VI. razred. 1.* Spet smo v domu i’eda in učenja. — 2. Dramatski ustroj Shakespearovega Macbetha. — 3. Človeško telo — čudo stvarstva. — 4.* Mi smo sužnji zakona zato, da moremo svobodno živeti (govor). — 5. Označba Držičeve Tirene. — 6. Homerovi ljudje. — 7.* Pomen morja za naše gospodarstvo. — 8. Ljubezen materina nosi in ohranja svet (Meško). VII. razred. 1.* V odpovedi je moč človekove duhovnosti. — 2. Prešernov sonetni venec. — 3. Če prodiraš v naravo, če študiraš fiziko in metafiziko, iščeš Boga (dr. Milan Vidmar). — 4.* Jurčičevo delo za jugoslovansko idejo. — 5. Le v miru se razvija narodna kultura (naloga po ministrski odredbi). — 6. Kako se v Gorskem vencu kaže sočasno črnogorsko življenje? — 7.* V sodobnem svetu se je dvignil hladen razum, srce je otrpnilo. — 8. Prometna sredstva bodo izenačila svetove. VITI. razred. 1.* Narod, ki ovira splošen napredek, ni vreden, da živi (Cankar). — 2. Snov in oblika v Stritarjevih povestih. — 3. Povej, kaj si prebral in preštudiral, potem bom povedal, kaj boš govoril (Detela). — 4.* Postanek Jugoslavije je bil zgodovinska nujnost. — 5. Iznajdba tiska je največji dogodek v svetovni zgodovini (V. Hugo). — 6.* Vera je največja svetovna sila (pokažite na zgodovini). — 7. »Daj odgovor od svojega hiševanja.« — 8. Višji tečajni izpit. VI. Vzgojno delo. a) Vzajemno del« «loma in šole. Učencem škofijske klasične gimnazije, ki vsi stanujejo v zavodu sv. Stanislava, nadomešča internat domačo hišo. Tu imajo stalno nadzorstvo nad delom in vedenjem dijakov g. vzgojni vodja in gg. prefekti. Poslednji so v rednih stikih s profesorji posameznih razredov, da so obveščeni o napredku in delu učencev v šoli. A tudi starši učencev imajo reden dostop do profesorjev, da se z njimi posvetujejo o načinih, kako izboljšati uspehe sinov. Posebnih roditeljskih sestankov ni bilo na zavodu, ker so starši dijakov iz preoddaljenih krajev. Zato pa je gimnazija redno ob konferencah obveščala o slabih uspehih tudi starše. b) Dijaška društva, 1. Podmladek Rdečega križa. (Poverjenik Jože Arh, telovadni učitelj.) Rdeči križ zbira in organizira tudi šolsko mladino, da sodeluje pri namenih in ciljih tega človekoljubnega društva. Tu se mladina, ki je dovzetna za idealno delo, vadi v delih ljubezni do trpečega človeštva. Uči se gledati in spoznavati prilike, kje in kako more tudi ona pomagati; najprej v svoji bližnji okolici, med sošolci in tovariši. Tako se goji v mladem človeku čut usmiljenja, odpira spoznanje uspešne pomoči. Obenem se mladina vadi dela v organizaciji, nositi odgovornost za sprejeto delo in mesto. Naši Podmladka r ji so se tudi letos seznanjali z nameni in metodami Rdečega križa. Dobivali in brali so Glasnik, ki je prihajal mednje v 6 izvodih. Brali in razširjali so knjižice Podmladka: »Naše zdravje«, »Mladina, boj se ga :; itd. Letos je bilo zanimanje za Podmladek precej živahno. Od lanskega leta je naraslo število članov od 40 na 150. Po možnosti so plačevali članarino, ki je pa niso vsi zmogli. 2. Podmladek Jadranske straže. (Poverjenik supl. Sever Janko.) V podmladku je bilo organiziranih ‘211 učencev ali 60% vsega dijaštva na zavodu. — Poleg rednih sej in sestankov ter občnega zbora je priredil podmladek ob obletnici tragične smrti našega pokojnega viteškega kralja Aleksandra T. Zedinitelja svečano spominsko akademijo. Skupaj z Naravoslovnim krožkom smo imeli predavanje 0 postanku vulkanov s posebnim pogledom na naše jugoslovansko ozemlje. Predaval nam je prof. dr. Fr. Trdan. Predavanje so spremljale skioptične slike. — Mesca avgusta preteklega leta je 12 pod-mladkarjev pod vodstvom prof. Modra poletelo k našemu morju. Obiskali so Split, Šibenik in Sušak. O velikonočnih počitnicah je manjša skupina napravila izlet na Koroško h Gospej sveti, v Celovec in na Vrbsko jezero. Ob tej priliki smo izročili svojim slovenskim tovarišem v Celovcu večjo zbirko slovenskih del, ki so jih v ta namen darovali podmladkarji sami in zavodski profesorji, zlasti pa g. ban dr. Marko Natlačen. — Podmladek je poslal svojega delegata tudi na kongres PJS, ki se je vršil v Splitu, kakor tudi na mladinski tečaj PJS, ki se je po kongresu vršil ravnotam. 3. 95. p o družnica Po č i tn iške zvez e. (Pokrovitelj prof. Moder A.) Število učencev je padlo na 80. Vzrok je predvsem razmeroma visoka članarina in pomanjkanje denarja za daljša, potovanja. Podružnica sama ni imela prireditev, člani pa so se z zanimanjem udeležili predavanja prevzv. g. škofa dr. G. Rožmana o Ameriki, predavanj g. insp. Iv. Dolenca o Mostarju in Mostareili, g. prof. dr. Knifica o njegovi poti okrog Afrike in g. tajnika Zora o evharističnem kongresu v Ljubljani. Člani Počitniške zveze so tudi po večini člani mladinskega odseka SPD. VfL Učila. a) Učiteljska knjižnica. (Varuh suplent Alojzij Strupi.) Ob koncu šolskega leta 1935/36 šteje knjižnica 8602 deli v 22.000 zvezkih. Med letom je narasla za 193 del v 244 zvezkih. Večje število srbskih knjig je prejela knjižnica v dar od Prosvetne zveze v Ljubljani. Precej nabožnih in leposlovnih knjig je zapustil knjižnici župnik Martin Poljak v svoji oporoki. Domači gg. profesorji, zlasti gg. Franc Pengov, dr. Anton Breznik in rajni Luka Arh so darovali knjižnici več knjig in revij. Vsem darovalcem prisrčna hvala! b) Slovenska dijaška knjižnica. (Varuh suplent Sever Janko.) V šolskem letu 1935/36 je knjižnica narasla za 26 del oziroma 42 zvezkov, in sicer deloma z nakupi, deloma z darovi. Tako je iz zapuščine pokojnega župnika Martina Poljaka dobila, 10 knjig, nekaj knjig so darovali prof. Franc Omerza in Jak. Šolar, g. dr. Tine Debeljak in četrtošolec Pleško. Učiteljski knjižnici je bilo izročenih 15 knjig. Ob sklepu šol. leta šteje knjižnica 1277 del v 4672 zvezkih. Knjižnica je naročena na Doni in svet, Mentor, Mladiko, knjige Družbe sv. Mohorja in na knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne. Vsega je bilo izposojenih 4638 knjig, in sicer so si izposodili osmošolci 192, sedmošolci 392, šestošolci 603, petošolci 756, četrtošolci 943, tretješolci 788, drugošolci a-razreda 385, drugošolci b-razreda 457, prvošolci 122 knjig. Vsem darovalcem prisrčna hvala! c) S r b s k o h r v a š k a dijaška knjižnica. (Varuh suplent Sever Janko.) Knjižnica se je pomnožila za 16 del, ki jih je poklonila Prosvetna zveza v Ljubljani. Ob zaključku šolskega leta šteje 442 del v 741 zvezkih. Učenci so si izposodili 563 del. — Prosvetni zvezi iskrena hvala tudi na tem mestu! č) N e m š k a dijaška knjižnic a. (Varuh suplent Alojzij Strupi.) Knjižnica šteje 872 del v 2302 zvezkih. Učenci so si izposodili 326 knjig. d) Francosk a dijaška knjižnic a. (Varuh prot. Šolar J.) Knjižnica šteje ob sklepu šolskega, leta 600 zvezkov; v teku leta je narasla za 64 zvezkov, po večini darovanih. Izposojenih je bilo 714 knjig. e) Veroučna zbirk a. (Varuh prof. Pavlin Jernej.) Zbirka se je pomnožila za 64 slik, 91 razglednic, 3 zbirke slik, 1 zemljevid in 1.knjigo. Zdaj šteje 1049 slik, 2751 razglednic (iz sv. pisma, liturgije, cerkvene zgodovine in misijonov), 11 zbirk slik, 3 zemljevide, 4 knjige, 6 načrtov, 1 molitveno zastavo in 16 cerkveno-zgodovinskih svetinj. f) N a z o r i l a za klasične jezike. (Varuh dr. Jere Franc.) V zbirki je 23 stenskih slik grških in rimskih starožitnosti iz kolekcije: St. Cybulski, Tabulae, quibus antiquitates Graecae et Ro-manae illustrantnr. g) Nazorila za žive jezike. (Varuh dr. Samsa Ivan.) Zbirka obsega 12 stenskih slik iz zaloge učil K. Janški, Tabor (Češkoslovaška). Stenski zemljevid slovenske dialektološke karte po prof. Ramovšu. Stenski zemljevid Francije (Vidal Lablache, Paris, A. Colin); 6 stenskih slik >Tableaux auxiliaires Delmas ; 184 razglednic francoskih mest in 1 stenski načrt Pariza; stensko sliko Shakespearovega gledališča in 6 franc, napevov na stenskih slikah. h) Zemljepisna in zgodovinska zbirka. (Varuh dr. Trdan Franc.) Ob zaključku šol. leta 1985/36 je zbirka vsebovala: 1 pridvižni zemljevid, 3 zemljepisne oble, 45 stenskih kart in 132 zemljepisnih slik, generalnih in specialnih zemljevidov in načrtov, 22 zgodovinskih stenskih kart za stari, srednji in novi vek, 36 zgodovinskih podob in tabel ter 50 dijaških samostojnih izdelkov. i) Numizmatična zbirka. (Varuh prof. Miklavčič Maks.) Letos smo pridobili 12 novih novcev, ki so izpopolnili skupine ogrskega, turškega, bolgarskega in novogrškega. denarstva. Celotna zbirka hrani sedaj 1745 kosov kovanega denarja in svetinj, nekako polovica od tega iz antične dobe, poleg tega pa okrog 150 vzorcev zlasti medvojnih bankovcev. Zavod je v tem letu naklonil zbirki pro-storno in prikladno novo omaro, ki bo v njej mogoče zbrano gradivo pregledneje in dostopneje urediti. j) Prirodo pisna zbirka. (Varuh prof. Moder A.) Zbirka obsega: 1. za živalstvo: 255 zidnih in 20 stereo-skopskih slik; 4 prave in 18 shematičnih modelov; 151 nagačenih živali in okostij; 97 preparatov v tekočini; 92 suhih in 45 mikroskopskih ter ca. 1500 hroščev in metuljev; 1 zidno karto za zoogeografijo Jugoslavije. Nov je 1 preparat v tekočini (98) in 1 suh preparat (93), dar osmošolca Mušiča. 2. za rastlinstvo: 266 zidnih slik; 16 shematičnih modelov; 9 poskusnih priprav; 119 suhih preparatov in dvoje herbarijev s številnimi rastlinami; 38 mikroskopskih preparatov ter 20 stereo-skopskih slik. 3. za rudninstvo: 512 rudnin. Pomnožila se je za 3 rude in 1 manjšo kolekcijo rad iz Amerike, dar prevzv. g. škofa dr. G. Rožmana. Šteje skupno 515 predmetov. 4. za geologijo in paleontologijo': 1 geološko karto kralj. Jugoslavije; 20 živalskih in rastlinskih okamenin. Narasla je zbirka za 1 geološki prerez Mesabi pokrajine (Amerika), dar prevzv. g. škofa dr. G. Rožmana, in 2 živalski okamenini (dar dij. Predaniča), torej šteje skupno 23 predmetov. V celoti šteje zbirka ca. 3351 starih in 6 novih predmetov, skupno ca. 3357. k) Prirodoslovna zbirka. (Varuh prof. dr. Ivan Knific.) Povečala se je zbirka za 6 elektronk in 4 rentgenograme; obnovilo se je več kemikalij. Stanje: zidnih slik 7, rentgenogrami 4, stereoskopičnih slik 20, modelov, strojev in pristrojev 252, kemikalij 50. 1) Telovadna zbirka. (Varuh Arh Jože, telovadni učitelj.) Stanje zbirke je naslednje: 3 bradlje, 1 drog, 5 naskočnih desk, med temi sta 2 prožni, 1 konj z višino 1.10—1.50 m, 1 koza z višino 1.05—1.40 m, 2 plezalni lestvi, 5 plezalnih drogov, 1 plezalna vrv, 1 viseča pletena lestva, 2 opremi s 3 vrvicami za skok v višino, 1 trapez, 1 krogi, 3 blazine, 1 stojalo za vodoravno lestvo', 1 mera 4 m za skoke v daljavo, 1 stolček za skok v globino, 1 palica iz bambusa za skoke, 1 kopje, 2 železni krogli za suvanje 4 kg in 7.25 kg, 175 železnih ročk 1—20 kg, 50 železnih in 30 lesenih palic. V zbirki so še: 1 disk, 1 žoga za nogomet, 1 vrv za vlečenje, kolebnica, strelni lok, paličice za štafeto. Skupno število vseh predmetov je 302. m) Risarska zbirka. (Varuh uč. ris. Kregar Stanko.) Zbirka obsega: 35 sad rovih odlitkov, 284 lesenih modelov, 26 umetnih sadežev, 573 nalepljenih listov, 80 suhih mladik in storžev, 114 lončenih in steklenih modelov, 150 nagačenih živali, školjk, pol-žark, metuljev in ptičjih peres, 87 kovinastih modelov, 60 kosov narodne obleke in orodja, 250 papirnatih modelov, 10 teoretičnih del in zbirk predlog in 245 kosov sobnega inventarja. n) Pevska in godbena zbirka. (Varuh prof. Matija Tomc.) Zbirka cerkvenih skladb se je v 1. 1035/36 pomnožila za 32 partitur, 11 mešanih zborov in 1 moški zbor. Sedaj šteje 44 latinskih maš, 1368 skladb za mešani zbor, 263 za, moški ozir. deški zbor, 98 pa za enoglasno petje. — Zbirka svetnih pesmi je pa narasla za 6 pesmaric, 5 mešanih zborov, 2 moška in 2 deška zbora. Sedaj šteje 74 pesmaric, 116 mešanih, 184 moških ozir. deških zborov, 58 skladb s spremljevanjem klavirja ali orkestra in 4 spevoigre. — Godbena zbirka se je pomnožila za eno orkestralno skladbo. Šteje torej 41 šol za razne instrumente, 33 duetov, 20 tercetov, 29 kvartetov, 61 sekste-tov, 17 oktetov, 13 skladb za mali orkester, 220 skladb za veliki orkester in 8 skladb za razne instrumente. VIII. Poročila o zdravstvenem stanju. V letošnjem šolskem letu je bilo zdravstveno stanje zavoda zadovoljivo. Vsakoletna epidemija influence je letos zavodu prizanesla v večjem obsegu; nevarnost je bila hitro preprečena, ker so se prvi primeri influenčnih obolenj takoj javili v bolnišnico, kjer so se pozdravili in ni bilo možnosti razširjanja te bolezni po zavodu. Pouk o profilaksi in organizacija sanitetne službe se je redno vršila. Umrl je en dijak, ki je, vrnivši se prezgodaj od doma kot rekonvalescent po akutnem sklepnem revmatizmu s komplikacijo srca, bil nepreviden v telesnem naporu in mu je srce nenadoma, onemoglo. Redni pregled dijakov se je vršil kot vsako leto pri sprejemu in med letom. Higijeno je v VI. in VIII. razredu poučeval zavodski zdravnik. Skioptične slike in praktične vaje so dijaštvu dokaj pripomogle do razumevanja tega predmeta. Vseh obolenj je bilo v teku leta 129, vsi so, razen enega, ozdraveli. V teku leta se je od nekod zanesel en primer škrlatinko, ki se je pa takoj strokovno obravnaval. Izolacija, transport v bolnišnico, desinfekcija in profilaktično cepljenje vseh v poštev prihajajočih dijakov je bilo takoj izvršeno, tako da je ostal ta primer osamljen. Dr. Justin Matej, hišni zdravnik IX. Kvalifikacija učencev. (Debeli tisk pomeni odličen, ležeči prav dober uspeli.) I. a razred. (Razrednik supl. Šonc Viktor.) a) Izdelali so: Arh Josip, Srednja vas pri Bohinju, Radovljica. Avguštin Josip, Reteče pri Škofji Loki, Kranj. Bermež Marjan, Ljubljana. Čop Josip, Kamenje, Boh. Bistrica, Radovljica. Fon Stanko, Lesce, Radovljica. Glavič Josip, Škofije, Št. Vid pri Stični, Litija. Grahek Zvonko, Črnomelj. Hribar Josip, Ihan, Kamnik. Istenič Milan, Dobračeva, Žiri, Logatec. Jereb Karel, Osijek. Klopčič Janez, Vrhpol je, Moravče, Kamnik. Končina Milan, Gorenja vas, Litija. Legan Alojzij, Karani potok, Trebnje, Novo mesto. Majnik Janez, Žužemberk, Novo mesto. Novak Viktor, Velike Poljane, Kočevje. Perko Gabrijel, Begunje pri. Lescah, Radovljica. Pirnat Branko, Ljubljana. Repinc Janez, Savica, Boh. Bistrica, Radovljica. Slokan Marij, Hrastnik, Dol, Laško. Stelo Anton, Tunjice, Kamnik. Šivic Nikolaj, Mokronog, Krško. Virant Matija, Pance, Lipoglav, Ljubljana-okolica. Vrhovec Anton, Dravlje, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Zdolšek Franc, Sv. Jurij ob juž. želez., Celje. b) Popravni izpit bodo delali: Berlic Franc, Zg. Tuhinj, Kamnik, iz francoščine. Brychta Oto, Nem. Crnja, iz francoščine in latinščine. Gorenc Anton, Litija, iz srbohrvaščine in francoščine. Gregorič Anton, Podklanec, Sodražica, Kočevje, iz francoščine. Juvan Boris, Litija, iz srbohrvaščine. Langus Pavel, Sl. Javornik, Kor. Bela, Radovljica, iz francoščine in latinščine. Makarovič Alojzij, Kokra, Kranj, iz francoščine in latinščine. Mirt Pavel, Stara vas, Videm ob Savi, Brežice, iz francoščine. Mrak Dušan, Gor. Logatec, iz francoščine in latinščine. Prestor Marjan, Vel. Loka, Št. Lovrenc, N. mesto, iz latinščine. Prevc Robert, Jesenice, Radovljica, iz latinščine. Sodja Janez, Zabreznica, Breznica, Radovljica, iz latinščine. Šribar Tugomir, Litija, iz srbohrvaščine in francoščine. Živič Vekoslav, Ljubljana, iz srbohrvaščine in francoščine. c) Nista izdelala: Domiter Bogdan, Celje. Rozman Jože, Zvirče, Podbrezje, Kranj. Neocenjen je ostal: Rant Janko, Kranj. Število učencev: 41. I. h razred. (Razrednik prof. Moder Anton.) a) Izdelali so: Avguštin Florjan, G (Kleši če, Rateče, Kranj. Bantan Jožef. Dol pri Hrastniku, Laško. Barlič Bogomir, Toplice, Zagorje, Litija. Bobnar Jožef, Hraše, Smlednik, Kranj. Cerovšek Jožef, Veliki trn, Krško. Dobrovoljc Janez, Verd, Vrhnika, Ljubijana-okolica. Gaberc Ihidolf, Begunje, Radovljica. Grasselli Jožef, Sv. Jakob, Sv. Jurij o. j. ž., Celje. Hörtner Boris-, Pakrac, Savska banovina. Hribovšek Franc, Radovljica. Jelenec Anton, Novo mesto. Kac Milan, Dolnja Lendava. Lavrač Anton, Podlipovica, Kolovrat, Litija. Majzelj Viktor, Št. Jernej, Krško. Molk Stanislav, Dolnji Logatec, Logatec. Nečemar Franc, Brod, Sv. Križ o. Krki, Krško. Oblak Milan, Ljubljana. Peternel Stanislav, Kranj. Pogačar Jožef, Graben, Kamnik. Pretnar Anton, Radovljica. Robas Aleš, Cerklje, Kranj. Skobe Franc, Hotemež, Radeče, Krško. Schaubach Janez, Graz, Avstrija. Smolej Janez, Javomiški Rovt, Jesenice, Radovljica. Stefanciosa Maks, Rogatec, Šmarje pri Jelšah. Šarabon Vincenc, Tržič, Kranj. Šmalc Matija, Breg, Ribnica, Kočevje. Štupar Mirko, Križevska vas, Metlika. Vrbinec Franc, Sap, Šmarje, Ljubi jana-okolica. Zajec Janez, Ljubljana. Žbogar Ludvik, Strnišče na Dravskem polju, Ptuj. b) Popravni izpit bodo delali: Gorenc Jožef, Novo mesto, iz francoščine. Habič Herman, Javor, Ljubljana-okolica, iz francoščine in la tinščine. Markež Jožef, Sava, Jesenice, iz srbohrvaščine in latinščine Rantaša Stanislav, Krčevina, Maribor d. br., iz latinščine. Rojc Janez, Ljubljana, iz srbohrvaščine in latinščine. c) Niso izdelali: Cepuder Bogdan, Murska Sobota. Kofol Rafael, Bohinjska Bistrica, Radovljica. Laharnar Bojan, Leše, Radovljica. Število učencev: 39. II. a razred. (Razrednik supl. Strupi Alojzij.) a) Izdelali so: Avguštin Vinko, Radovljica. Berce Oton, Osek, Gorica, Italija. Burja Anton, Bled, Radovljica. Doganoc Ferdinand, Velike Lašče, Kočevje. Drnovšek Rudolf, Vine, Zagorje ob Savi, Litija. Hočevar Ivan, Velike Lašče, Kočevje. Hribar Jožef, Ljubljana. Jazbec Evgen, Sebenje, Križe pri Tržiču, Kranj. Kopač Milan, Škofja Loka, Kranj. Langerholc Jožef, Puštal, Škofja Loka, Kranj. Malavašič Jožef, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Mavrič Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica. Mrlak Janez, Žibrše, Gor. Logatec, Logatec. Novak Stanko, Vaše, Preska, Ljubljana-okolica. Potočnik Franc, Godič, Mekinje, Kamnik. Praintz Drago, Zgornje Dobe, Loče pri Beljaku, Avstrija. Rajgelj Jožef, Srednje Bitnje, Šmartno pri Kranju, Kranj. Resman Jožef, Radovljica. Sodja Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica. Stine Matija, Novi lazi, Kočevska Reka, Kočevje. Štempihar Miloš, Ljubljana. Urbančič Anton, Čatež pod Zaplazom, Novo mesto. Vidrih Jožef, Vipava, Italija. b) Popravni izpit bo d o delali: Brezovar Bojan, Št. Rupert, Krško, iz slovenščine in latinščine. Cimerman Božidar, Loke, Trbovlje, Laško, iz latinščine. Dovjak Ivan, Dobrova, Ljubljana-okolica, iz latinščine in zgodovine. Jovan Izidor, Ljubljana, iz francoščine in latinščine. Ločniškar Franc, Turjak, Kočevje, iz francoščine. Perko Jožef, Tržič, Kranj, iz francoščine. Rebolj Dalian, Ljubljana, iz prirodopisa. Rodič Miroslav, Mali dol, Križište, Bakar, iz francoščine in latinščine. Terčelj Dušan, žapuže, Šturje, Italija, iz srbohrvaščine in latinščine. Wagner Anton, Radovljica, iz slovenščine in latinščine. c) Nista izdelala: Kajtna Martin, Litija. Rovan Jožef, Loke, Trbovlje, Laško. Število učencev: 35. II. b razred. (Razrednik supl. Sever Janko.) a) Izdelali so: Cankar Josip, Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica. Dolinar Zvonimir, Zagorje ob Savi, Litija. Felicijan Justin, Trbovlje, Laško. Hribovšek Ivan, Radovljica. Jeglič Josip, Podtabor, Podbrezje, Kranj. Krajnik' Franc, Suha, Stara Loka, Škofja Loka. Kužnik Edvard, Foresciti, Pa., Amerika. Lasič Alojzij, Veliki Nerajec, Dragatuš-Črnomelj. Lovše Ivan, Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica. Oblalc Ludvik, Lipnica, Škofja Loka. Oven Franc, Sadinja vas, Sostro, Ljubljana-okolica. Penič Albin, Mengeš, Kamnik. Perz Edvard, Konec, Stara cerkev, Kočevje. Ravnik Stanko, Nemški Rovt, Boh. Bistrica, Radovljica. Rehberger Josip, Breg, Preddvor, Kranj. Sedmak Josip, Zenon, Trnovo pri Ilirski Bistrici, Italija. Steiner Ivan, Zagorje ob Savi, Litija. Šuštaršič Janez, Mengeš, Kamnik. Valjavec Nikolaj, Dobrepolje, Kočevje. Vidic Jožo, Radovljica. Vršaj Egidij, Čatež pod Zaplazom, Novo mesto. Zupančič Andrej, Kolovrat, Kamnik. Žerovnik Andrej, Vaše, Preska, Ljubljana-okolica. b) Popravni izpit bodo delali: Aubrecht Josip, Žalec, Celje, iz francoščine. Bavčar Anton, Petrinja, Fara, Kočevje, iz francoščine. Budič Bogomil, Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana-okolica, iz francoščine. Keršmanc Anton, Bevke, Ljubljana-okolica, iz francoščine in latinščine. Mrcina Franc, Podmolnik, Sostro, Ljubljana-okolica, iz francoščine in matematike. Podreberšek Jaka, Ljubljana, iz francoščine in latinščine. Prijatelj Peter, Zamostec, Sodražica, Kočevje, iz francoščine in matematike. Suhadolnik Jože, Borovnica, Ljubljana-okolica, iz francoščine in latinščine. Škufca Franc, Katje, Hinje, Novo mesto, iz matematike. Višovnik Slavko, Bohinjska Srednja vas, Radovljica, iz francoščine in matematike. c) Nered ovan je ostal: Turnšek Oskar, Graz, Avstrija. Število učencev: 34. III. razred. (Razrednik prof. dr. Čepon Anton.) a) Izdelali so: Ahačič Marjan, Tržič, Kranj. Albrecht Anton, Kamnik. Berce Bogdan, Osek, Gorica, Italija. Beznik Vinko, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica. Bogataj Jernej, Log, Škofja Loka, Kranj. Brajdih Stanko, Planina pri Rakeku, Logatec. Bučar Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica. Furman Ladislav, Ljubljana. Gabrijel Mirko, Vel. Ševnica, Trebnje, Novo mesto. Golob Anton, Dvor, Šmartno, Litija. Hladnik Marjan, Žiri, Logatec. Hostnik Alojzij, Podroje, Šmartno, Litija. Jelenec Jožef, Vel. Lašče, Kočevje. Jereb Rok, Lučine, Kranj. Klemen Oton, Podlipovica, Kolovrat, Litija. Klemenčič Martin, Gor. Suhor, Suhor, Metlika. Kopčavar Vinko, Selca, Kranj. Levstek Ivan, Sv. Gregor, Kočevje. Lotrič Stanko, Radeče, Krško. Malavašič Alfonz, Št. Jošt nad Vrhniko, Ljubljana-okolica. Mavec Marjan, Ljubljana. Novak Ivan, Preloka ob Kolpi, Črnomelj. Novak Štefan, Prikrnica, Moravče, Kamnik. Oman Srečko, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana-okolica. Palme Anton, Ig, Ljubljana-okolica. Peršin Franc, Ljubljana. Pipan Anton, Škofja Loka, Kranj. Polanc Ivan, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica. Potočnik Leopold, Sv. Lenart, Kranj. Rant Pavel, Kranj. Šmidovnik Janez, Tunice, Kamnik. Štangl Vladimir, Lancovo, Radovljica. Štibemik Franc, Pece, Št. Jurij, Ljubljana-okolica. Umek Miha, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Zajec Jožef, Mala Loka, Ihan, Kamnik. Ziherl Stanko, Škofja Loka, Kranj. Zovič Alojzij, Dol. Logatec, Logatec. Zupan Ivan, Podkuže, Kranjska gora, Radovljica. b) Popravni izpitbodo delali: Batagelj Desimir, Ljubljana, iz latinščine in grščine. Deršek Rudolf, šiška, Ljubljana, iz francoščine in grščine. Gogala Matevž, Grad, Bled, iz francoščine in grščine. Karlin Alojzij, Suha, Stara Loka, iz grščine in matematike. Kocjančič Igor, Ljubljana, iz latinščine. Lenče Srečko, Kleče, Ježica, iz francoščine in latinščine. Lozar Ivan, Dobe, Kostanjevica, Krško, iz grščine. Milač Ciril, Prevalje, Dravograd, iz francoščine in grščine. Molk Avguštin, Dol. Logatec, iz francoščine in fizike. c) Ni izdelal: Ahačič Jožef, Senično, Križe, Kranj. Število učencev: 48. IV. razred. (Razrednik prof. dr. Jere Franc.) a) Izdelali so: Bregant Alojzij, Jesenice, Radovljica. Brejc Josip, Velike Lašče, Kočevje. Breznikar Franc, Ustje, Šmartno, Litija. Cepuder Milan, Stara Loka, Kranj. Čopar Josip, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija. Doganoc Josip, Velike Lašče, Kočevje. Drenik Ferdinand, Ševnica, Trebnje, Novo mesto. Erman Anton, št. Vid, Ljubljana-okolica. Gortnar Anton, Češnjica, Selca, Kranj. Groznik Alojzij, Dolenja vas, Št. Vid, Litija. Hladnik Ignacij, Petkovec, Rovte, Logatec. Homan Janez, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Jakše Alojzij, Rašica, Vel. Lašče, Kočevje. Javornik Aleksander, Ljubljana. Jerman Jakob, Moste, Komenda, Kamnik. Jerman Ludovik, Moste, Komenda, Kamnik. Kappus Janez, Kranj. Kastelic Anton, Št. Viti, Litija. Klarič Janez, Maverc, Fara pri Kostelu, Kočevje. Krašovec Franc, Struge, Kočevje. Kregar Josip, Vižmarje, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Lipar Janez, Mengeš, Kamnik. Matjašič Janez, Ljubljana. Medja Franc, Srednja vas, Radovljica. Mehle Josip, Sela, Šmarje, Ljubljana-okolica. Mikuž Miroslav, Šmarje, Ljubljana-okolica. Okorn Dušan, Maribor. Pavli Viljem, Moravče, Sv. Križ, Litija. Pleško Franc, Ljubljana. Remic Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica. Rigler Franc, Dol. Logatec, Logatec. Rogelj Anton, Sadinja vas, Žužemberk, Novo mesto. Štempihar Aleksander, Ljubljana. Štirn Vincencij, Stanežiče, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Šuštar Alojzij, Grmada, Trebnje, Novo mesto. Šušteršič Alojzij, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Tominc Janez, Kamnik. Trdan Alojzij, Sušje, Ribnica, Kočevje. Zovič Marijan, Ljubljana. Zupanc Sava, Labud, Avstrija. b) Popravni izpit bodo delali: Ivančič Ivan, Retje, Sodražica, Kočevje, iz matematike. Kajdiž Stanislav, Žirovnica, Radovljica, iz latinščine. Kambič Janko, Grad, Bled, Radovljica, iz latinščine. c) Neredovan je ostal: Podgornik Savo, Maribor. Število učencev V. razred. (Razrednik prof. Belec Franc.) a) Izdelali so: Ahačič Metod, Tržič, Kranj. Bitenc Anton, Podgora, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Čop Anton, Jesenice, Radovljica. Dolšina Stanislav, Podsmreka, Vel. Lašče, Kočevje. Gabrovec Stanko, Kamnik. Hrušovar Gabrijel, Zg. Hudinja, Celje. Kepic Matija, Ljubljana. Klinar Anton, Slov. Javornik, Radovljica. Klinar Janko, Slov. Javornik, Radovljica. Kosta Ladislav, Stmišče, Ptuj. Kozina Vladimir, Zapotok, Sodražica, Kočevje. Koželj Alojzij, Podkoren, Kranjska gora, Radovljica. Lebinger Hinko, Litija. Levstek Franc, Gora, Kočevje. Markež Valentin, Jesenice, Radovljica. Pekolj Ivan, Artmanja vas, Dobrnič, Novo mesto. Petrač Leon, Kropa, Radovljica. Pleničar Dušan, Litija. Pogačar Andrej, Kamnik. Pungartnik Janez, Lukovica, Brdo, Kamnik. Ravnik Vladimir, Nemški rovt, Boh. Bistrica, Radovljica. Rupnik Janez, Hotedršica, Logatec. Sirk Franc, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija. Sojar Anton, Vič, Ljubljana. Suhadolnik Stanislav, Borovnica, Ljubljana-okolica. Štangl Branko, Dvor, Šmihel nad Pliberkom, Avstrija. Štrukelj Mihael, Zapuže, Št. Vid, Ljubljana. Šuklje Stanislav, Dol. Lokvica, Metlika. Torkar Franc, Kršič, Mekinje, Kamnik. b) Popravni izpit b o d o delali: Erman Josip, Gaj, Št. Janž, Krško, iz francoščine. Hočevar Janez, Vrh, Št. Rupert, Krško, iz francoščine. Klemenčič Franc, Trebelno, Krško, iz francoščine. Klinar Blaž, Jesenice, Radovljica, iz francoščine. Klinar Valentin, Hrušica, Jesenice, Radovljica, iz francoščine. Palme Josip, Ig, Ljubljana-okolica, iz francoščine. Pohar Alojzij, Poljče, Begunje, Radovljica, iz francoščine. Rabič Adolf, Ljubljana, iz francoščine. c) Neredovan je ostal: Konjar Jakob, Smlednik, Kranj. Število učencev: 38. VI. razred. (Razrednik prof. dr. Trdan Franc.) Izdelali so: Absec Anton, Mihela vas, Črnomelj. Aleš Edvard, Pulj, Italija. Brezovar Milan, Št. Rupert, Krško. Brezovar Vladimir, Št. Rupert, Krško. Bric Dominik, Dobrova, Ljubljana-okolica. Černe Pavel, Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica. Drenik Franc, Begunje, Logatec. Ferkulj Jožef, Rapljevo, Struge, Kočevje. Gogala Mirko, Šmarje, Ljubljana-okolica. Habjan Janez, Sp. Luša, Sv. Lenart, Kranj. Hladnik Leopold, Žiri, Logatec. Jarc Peter, Strahinj, Naklo, Kranj. Jazbec Stanko, Sebenje, Križe, Kranj. Kocijan Jožef, Vižmarje, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Kvaternik Franc, Osilnica, Cabar. Lotrič Janez, Sp. Sorica, Kranj. Lozar Anton, Novo mesto. Malavašič Rudolf, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Mavsar Jožef, Straža, Št. Rupert, Krško. Nadrah Jožef, Mrzlo polje, Stična, Litija. Novinec Jožef, Gor. Bušinec, Toplice, Novo mesto. Oblak Franc, Rigelj, Sv. Gregor, Kočevje. Pavlič Jožef, Loke, Šmartin v Tuh., Kamnik. Pavlič Stanko, Stari trg, Logatec. Smolej Jožef, Griže, Št. Vid, Litija. Štiherle Alojzij, Rovte, Ovsiše, Radovljica. Tavčar Franc, Rovte, Št. Lenart, Kranj. Zajec Ivan, Zadvor, Sostro, Ljubljana-okolica. Zupančič Janez, Kaleč, Višnja gora, Litija. Žitko Aleksander, Matenja vas, Planina, Italija. Neredovan je ostal: Lavrač Vladimir, Podlipovica, Kolovrat, Litija. Število dijakov: 31. VII. razred. (Razrednik prof. dr. Ivan Knific.) a) Izdelali so: Avguštin Alojzij, Radovljica. Bukovec Valentin, Vrje, Smlednik, Ljubljana-okolica. Gole Jožef, Zagorica, Dobrnič, Novo mesto. Gole Jožef Milan, Gorenja vas, Dobrnič, Novo mesto. Golob Peter, Polica, Naklo, Kranj. Kastelic Franc, Martinja vas, Št. Lovrenc, Novo mesto. Kmet Janez, Gorenji Podšumberk, Sela, Novo mesto. Lokar Franc, Polje, Višnja gora, Litija. Mihelič Franc, Dane, Ribnica, Kočevje. Modic Jožef, Matena, Ig, Ljubljana-okolica. Omejec Viktor Slavko, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Perčič Jožef, Paradišče, Šmarje, Ljubljana-okolica. Perčič Stanislav, Želimlje, Ljubljana-okolica. Polda Anton, Zabrezno, Gorje, Radovljica. Prijatelj Jožef, Dol. Nemška vas, Trebnje, Novo mesto. Rožman Janez, Laboviče, Kamnik. Seljak Vojnimir, Stara vas, Žiri, Logatec. Starc, Jožef, Curili, Metlika. Štrubelj Alojzij, Pa rad išče, Šmarje, Ljubljana-okolica. Vilhar Jožef, Veliki Otok, Postojna, Italija. Žlebnik Leon, Materija, Italija. b) Popravni izpit bo delal: Frakelj Franc, Dražgoše, Kranj, iz francoščine. c) N i i z d e 1 a 1 : Klinc Franc, Zdenska vas, Dobrepolje, Kočevje. Število učencev: 23. VIII. razred. (Razrednik prof. Miklavčič Maks.) Izdelali vsi. Amlolšek Andrej, Karlovica, Velike Lašče, Kočevje. Arhar Ivan, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Benkovič Nikolaj, Kamnik. Erjavec Karel, Podsmreka, Višnja gora, Litija. Fister Franc, Bistrica, Podbrezje, Kranj. Humek Miloš, Ljubljana. Iskra Anton, Begunje, Radovljica. Malavašič Roman, Št. Jošt, Ljubljana-okolica. Markič Janez, Strahinj, Naklo, Kranj. Mušič Anton, Mengeš, Kamnik. Predanič Edvard, Mrzlava vas, Čatež, Krško. Pustotnik Franc, Srednja vas, Sela, Kamnik. Saje Josip, Žabjek, Št. Lovrenc, Novo mesto. Seljak Josip, Podlipa pri Vrhniki, Ljubljana-okolica. Slapšak Božidar, Radovljica. Strle Anton, Sv. Vid nad Cerknico, Logatec. Tavčar Martin, Trebija, Stara Oselica, Kranj. Urbančič Mihael, Dragomelj, Sv. Jakob o/S., Kamnik. Vrabič Ladislav, Bistrica pri Tržiču, Kranj. Vrolih Franc, Frajštajn pri Sp. Polskavi, Maribor d. b. Število učencev: 20. f Šemerl Franc Tik pred velikonočnimi počitnicami je nenadoma posegla smrt v vrste naših dijakov: dne 4. aprila je po hudem srčnem napadu izdihnil sedmošolec Šemerl Franc. Pokojnik je že dlje bolehal in se zdravil na domu. A strah, da bi utegnil zamuditi leto, ga je prezgodaj prignal v šolo. Bil je pač vesten in je skušal s pridnostjo nadomestiti pomanjkanje posebne nadarjenosti. Prav zato mu je bilo učenje resno in težko delo, za njegovo oslabelost pretežko. Trde preizkušnje življenja — bil je brez staršev — so mu utrdile voljo, da se je prebijal prav s kraševsko vztrajnostjo (bil je doma iz Planine pri Rakeku) skozi vse težave v šoli in doma. Prav nič si ni prizanašal, nič se miloval, stisnil je zobe in delal. V razredu se nikoli ni rinil v ospredje, ostal je zmeraj tih, skromen in miren; zato je bil pri vsen tovariših priljubljen in so njegovo izgubo začutili vsi kot težak udarec. Sošolci so mu okrasili mrtvaški oder in ga stražili; ob grobu so se poslovili od njega s pesmijo, govorom in solzami. Naj počiva v miru njegova duša, mi pa ga ohranimo v lepem spominu! X. Statistika učencev. 1. Statistika učencev po uspehu po popravnih izpitih v šolskem letu 1934/1935. Razredi I.» I.l) II. a ll.b 111. IV. V. VI. VII. VIII. Vseh V°/o Odlični 4 11 C 3 0 0 4 8 5 8 01 10-99 Prav dobri 13 12 12 17 19 17 17 13 12 19 151 42-06 Dobri 18 10 14 14 22 10 14 3 0 4 127 35-37 1. Izdelali so torej .... 35 3!) 32 34 47 39 35 24 23 31 339 1)4-42 2. Ponove razred 9 C ‘2 — 1 1 — — 1 — 20 5-58 3. Izgube pravico do red. šol. — — — — — — — — — — — — Vseh . . . 44 45 34 34 48 40 35 24 24 31 359 100 2. Številčno stanje učencev v šolskem letu 1935/1936. V raz- redu Vpisanih v začetku šolskega leta Naknadno vpisali ili in doseljenih Sku- paj Prenehali biti učenci te vsled šole Od vseh vpisa-nili učencev je ostalo novin- cev ponav- ljalcev vseh pre- stopav druge šole izključen ja po §43 smrti raznih drugih vzro- kov Sku- paj I. 79 6 85 — 85 5 — — — 5 80 II. 70 — 70 — 70 1 — — — 1 69 III. 50 — 50 — 50 o — — — 2 48 IV. 45 — 45 — 45 1 — — — 1 44 V. 38 — 38 — 38 — — — — — 38 VI. 32 — 32 — 32 1 — — — 1 31 VII. 24 — 24 — 24 — — 1 — 1 23 VIII. 20 — 20 — 20 — — — — — 20 Vseh 358 (i 3G4 — 3(>4 10 — 1 — 11 353 3. Število ocenjenih učencev oh koncu II. polletja 1935/36. Razred Od vpisanih učencev je Niso prišli do konca 11. polletja in niso ocenjeni v teku leta po Število ocenjenih učencev ostalo § 52 § 54 Skupaj ob koncu II. polletja I. 80 1 — 1 79 II. 69 1 — 1 68 III. 48 — — — 48 IV. 44 1 — 1 43 V. 38 1 — 1 37 VI. 31 1 — 1 30 VII. 23 — — — 23 VIII. 20 — — — 20 Vseh 353 5 — 5 348 4. Število učencev po uspehu oh koncu šol. leta 19’55/'56. Razredi I.a l.l) II. ti II.h III. IV. V. VI. VII. VIII. Vseh V % Odlični 4 (S 4 G 10 7 7 5 7 (i 02 17-56 Prav dobri 11 12 11 K) 13 18 15 17 12 11 130 3(»-83 Dobri 9 13 8 7 15 15 7 8 2 3 87 24-65 1. Izdelali so torej 24 31 23 23 38 40 2» 30 21 20 279 79-04 2. Delajo popravni izpit . . 14 5 10 10 9 3 8 — 1 — 00 16-99 3. Delajo razredni izpit (§52) 1 — — 1 — 1 1 1 — — 5 1-42 4. Delajo razredni izpit (§54) 5. Ponove razred 2 3 2 — 1 — — — 1 — 9 2-55 6. Izgube pravico do rednega šolanja Vseli . . . 41 3!) 35 34 48 44 38 31 23 20 353 100 XI. Izpiti. a) Višji tečajni izpit. G. minister prosvete je z odlokom Sn br. 1873 z dne 27. maja 1936 imenoval za svojega odposlanca pri tečajnem izpitu univ. profesorja v Beogradu dr. Škerlja Stanislava. V izpitnem odboru so bili: g. ministrski odposlanec kot predsednik, ravnatelj dr. Ratajec Anton kot podpredsednik, kot člani pa: za narodni jezik prof. dr. Breznik Anton, za nemški jezik supl. Strupi Alojzij, za latinski jezik prof. dr. Čepon Anton, za narodno in občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije prof. Miklavčič Maks. Pismeni izpiti so se vršili: 8. junija za narodni jezik, 9. junija za latinski jezik, 10. junija za nemški jezik. Izmed predloženih nalog je izpitni odbor izbral: 1. za narodni jezik: Jugoslovanska zemlja v naši književnosti; 2. za latinski jezik: Livius, Ab urbe condita 1. II. c. 40; 3. za nemški jezik: J. G. Droysen, Geschichte Alexanders des Großen, 475—476. Za višji tečajni izpit se je priglasilo 20 pripravnikov, ki so vsi dovršili VIII. razred na tukajšnji klasični gimnaziji in so delali višji tečajni izpit prvič. Na podlagi pismenih izdelkov in splošnih ocen je izpitni odbor po členu 16. a) pravil o v. t. izpitu oprostil ustnega izpita 7 pripravnikov. Ostali pa so delali ustni izpit dne 15. in 16. junija 1936. Po opravljenih izpitih je izpitni odbor odločil v smislu člena 24. pravil: 1. zrelost in sposobnost za fakultetni študij se prizna 18 pripravnikom; 2. dva pripravnika morata delati v avgustu tega leta popravni izpit, eden iz narodnega, drugi iz latinskega jezika; 3. odklonjen za leto dni nihče. Višji tečajni izpit so napravili: 1. Anrtolšek Andrej, sin Franca, trgovca, r. 29. oktobra 1917. 2. Arhar Ivan, sin Ivana, posestnika, r. 5. maja 1918. 3. Benkovič Marijan Nikolaj, sin Valentina, poljedelca, r. 7. decembra 1915. 4. Fister Franc, sin Janeza, drž. cestarja, r. 27. januarja 1916. 5. Mušič Anton, sin Franca, mizarja, r. 14. januarja 1917. 6. Predanič Edvard, sin Franca, gozdarja, r. 16. sept. 1917. 7. Strlo Anton, sin rajnega Jožefa, poljedelca, r. 21. jan. 1915. Vsi navedeni so bili oproščeni ustnega tečajnega izpita. 8. Erj avec Karel, sin rajnega Josipa, fotografa, r. 28. februarja 1915. 9. Humek Miloš, sin Martina, višjega sadjarskega nadzornika, r. 6. septembra 1917. 10. Islcru Anton, sin Antona, delavca, r. 27. julija 1916. 11. Markič Janez, sin Petra, poljedelca, r. 1. septembra 1916. 12. Saje Josip, sin Alojzija, poljedelca, r. 31. januarja 1916. 13. Seljak Josip, sin Janeza, poljedelca, r. 22. marca 1914. 14. Slapšak Božidar, sin Julija, šol. upravitelja, r. 16. okt. 1917. 15. Tavčar Martin, sin rajnega Martina, trgovca, r. 7. februarja 1917. 16. Urbančič Mihael, sin Mihaela, tesarja, r. 25. maja 1916. 17. Vrabič Ladislav, sin Gregorija, višjega sodnega oficiala, r. 8. januarja 1916. 18. Vrolili Franc, sin Josipa, žandarmerijskega narednika, r. 13. septembra 1915. Popravni izpit imata: Malavašič Roman iz narodnega, Pustotnik Franc iz latinskega jezika. V izpitnem odboru za nižji tečajni izpit so bili: predsednik direktor dr. Ratajec Anton, odnosno razrednik dr. Jere Franc; člani: za slovenski jezik Šolar Jakob, za latinski jezik dr. Jere Franc, za narodno zgodovino in zemljepis Jugoslavije dr. Trdan Franc, za matematiko dr. Knific Ivan. Pismeni izpit iz slovenskega jezika je bil 8. junija. Učenci so pisali nalogo: Sava popisuje svojo pot od izvira do morja. Ustni izpiti so se vršili 9., 10., 12. in 13. junija. Po opravljenih popravnih izpitih dne 4. in 6. junija se je priglasilo za izpit 41 učencev, ki so v šol. letu 1935/36 izdelali četrti razred na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. I. Po členu 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu so bili tečajnega izpita oproščeni: b) Nižji tečajni izpit. 1. Doganoc Josip, 2. Javornik Aleksander, 3. Jerman Jakob, 4. Jerman Ludovik, 8. Mehle Josip, 9. Pleško Franc, 10. Remic Janez, 11. Štirn Vincencij, 12. Šuštar Alojzij. 7. Krašovec Franc, 5. Kappus Janez, 6. Klarič Janez, II. Nižji tečajni izpit so napravili: 1. Bregant Alojzija 15. 2. Brejc Josip, 16. 3. Breznikar Franc, 17. 4. Cepuder Milan, 18. 5. Čopar Josip, 19. 6. Drenik Ferdinand, 20. 7. Erman Anton, 21. 8. Gortnar Anton, 22. 9. Groznik Alojzij, 23. 10. Hladnik Ignacij, 24. 11. Homan Janez, 25. 12. Ivančič Ivan, 26. 13. Jakše Alojzij, 27. 14. Kastelic Anton, Kregar Josip, Matjašič Janez, Mikuž Miroslav, Okorn Dušan, Pavli Viljem, Rigler Franc, Rogelj Anton, Štempihar Aleksander, Šušteršič Alojzij, Tominc Janez, Trdan Alojzij, Zovic Marijan, Zupanc Sava. III. Popravni izpit bosta delala v avgustu: 1. Lipar Janez iz matematike, 2. Medja Franc iz matematike. IV. Odklonjen za leto dni ni bil nobeden. XII. Odredba za šolsko leto 1936/37. 1. Popravni in razredni izpiti se bodo pričeli v torek, 25. avgusta, ob 8. uri. Do takrat morajo biti v zavodu vsi, ki imajo popravni izpit. Za pripustitev k popravnemu izpitu je treba vložiti s 5 din kolkovano prošnjo na ravnateljstvo in priložiti za vsak predmet, iz katerega kdo dela izpit, kolek za 10 din. Prošnje naj se z letnim spričevalom vred pošljejo najkasneje do 31. julija. Popravni nižji in višji tečajni izpiti bodoi 28. in 29. avgusta. Tudi za te izpite na j se učenci pri javijo s 5 din kolkovano vlogo do 31. julija. 2. Vpisovanje za šol. leto 1936/37 boi v torek, 1. septembra. Za vpis se zahteva: a) prijava (ki joi oskrbi ravnateljstvo), b) zadnje letno spričevalo, c) 100 din (za kolek na prijavi, zdravstveni fond in obrabo učil). Zaradi težkih gospodarskih razmer ravnateljstvo dovoljuje, da se oddaljenejši učenci vpišejo pismen o. V tem primeru naj pošljejo priporočeno po pošti ravnateljstvu letno spričevalo in 100 din tako zgodaj, da dospe pošiljka do 1. septembra na, gimnazijo. Glede starosti pri vpisu v posamezne razrede veljajo naslednje določbe zakona o srednjih šolah: V L razred se smejo vpisati samo taki dijaki, ki so v tekočem letu dopolnili ali bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 in največ 13 let. Ob vpisu v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17, ob vpisu v VIL razred pa ne starejši od 19 let. Za vpis v V. in VII. razred dovoljuje kr. banska uprava, spregled starosti, če ne presega predpisanih let za 2 leti. Te prošnje je treba takoj ob sklepu šolskega leta (kolek za 5 din) po ravnateljstvu predložiti kr. banski upravi, prosvetni oddelek v Ljubljani, in jim priložiti rojstni in krstni list ter letno spričevalo. 3. Vsi učenci naj pridejo v zavod v sredo, 9. septembra. V četrtek, 10. septembra, bo ob 8. uri sv. maša v čast sv. Duhu, v petek, 11. septembra, se pa prične redni pouk. 4. Učenci se opozarjajo na čl. 39 pravil o vedenju, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena o praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času. Ravnateljstvo. t ' - ' i: ,■ . . •• , 1 Iv. ■ v -i j ■ -- ■ . - ■ '■ ■■ : ■ #> ■ "■E* . . - - - v, X L ' . ?• ■ tir ■ — ■ AV v • . • _ • , • A ■ . - ? . i - v».>•• f •- . ■/ .■ •; p -‘v.. ' " v'-v.. > * . -' - . \ ■- 'l . • 'j - : ... - ■ . . ’ ' •• '■ - 7’ ■ H. "t-- '!• v •'■'U -v.-c r . ■ ■ • ,-T •' , • 1 ' ’ • , • V • ' • v ' > 'l * > • . - ' [ < ■ • . 1 - ' ' ■' : *y [*■ ■ - > - v > • ■ v.. .•/,- ■/ '\v , - , ■ ■ • • ■ • - ■ ■ ... -•< M «»/ , ... v.' •/ , ■ ■ ■ ■ ■ . . ( ^ W. 'V . •: f . - • : ; y .• <5 ’ ■ - '.