Uradniški i« u pravniški prostori t 8667 8. UwTMial« Off lot of PebUUtion: >667 South UwndaU Ay t. Telephon«, Rockwell 4604 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE trro--Y Chicaro, ni, torek, 3. januarja (January 3), 1933. Subscription |6.00 I Y—r»y STE V.—NUMBER 1 Jnevnim ie kampanj* "Buy «upajmo ameriško ¡To bo pomagalo, da k premaga depresija in Ceneno tuje Razdirja Bmeri blago! čim prej , ^ameriAko^dabovočde, ¡a za ameriške delavce in več je- la za ameriške ljudL Bodimo ekonomsko patriptični! _ Kupujmo ameriško blago — s čim? Dvanajst milijonov brezposelnih dcšavcev inime a čim kupiti. Zakaj ntso gospodje, ki iih je Bog postavil za skrbnike ameriške dežele, toliko patriotih ni da bi povedali tem dvanajstim ali trinajstim milijonom brezposelnih delavcev, kje naj vzamejo ameriški denar, da si kupijo ameriškega kruha, ameriške čevlje in "skunar" ameriškega piva? . Vgkaj so gospodje tako ne-sra&ni. da se norčujejo iz siromak^. / * • • Zdaj je tehnokracija na dnevnem redu. Vtetor A. Olander, tajnik-bla-gajnik Itfinoiske delavske federacije, se Je tudi navdušil za tehnokradjo. Napisal je članek, v katerem pravi, da je Ameriška delavska federacija že pred leti opozarjala, da ameriško gospodarstvo drvi v prepad. Federacija a svojim Greenom in ostalimi nazadnjaki je torej slutila, da pride blagoslovljena tehnokracija, ki reši Ameriko baš pet minut do dvanajstih. Morda bo tehnokracija tisti bat, ki lopne ameriška unije, da se zdramijo in pridejo akozi stranska vrata jgf— socialistično Aco*»*yy_iof «t ^»oia) rate of po.Uy« provhM for to —ction 1108, Act of Oct. rosi ja JE z« KUOttLA PMO PETLETKO Razvila Je težke induMrije, rie pa lahkih in posledica Je pomanjkanje živil. Sovjetska u-nija ima eadaj 211,000 kolektivnih ta 5300 državnih kmetij **_ Moskva, 81. dec. — Sovjetski načrt petletnega gospodarskega dela, ki je bil skrajšan na štiri leta in tri meseca, se danes zaključi. S stališča sovjetskih voditeljev je bil načrt uspešno izvajan, kajti podlaga sa industrializacijo dežele je zgrajena. Dokler ne bodo objavljene komplettoe in končne številke, kar se bo «godilo šele čez par tednov, se ne bo moglo ugotoviti aktualnih uspehov. Industrijska produkcija v tem letu se je sicer zvišala za 20 odstotkov, toda ni dosegla določene kvote 84*7%. Mrzlični npskusi, da ae dežela industriali^ra, so prinesli veliko trpljenje ruskemu prebivalstvu. Sovjeti so posvečali največjo pozornost razvoju težkih industrij, ne pa lahkih in posledica je pomanjkanje živil in obleke. Tekom petletke je sovjetska vlada investirala 87 odstotkov kapitala v težke industrije in samo IS odstotkov v lahke, vsled tega je ostala živilska industrija daleč zadaj. Na podlagi uradnih števtik je sovjetska Rusija sedaj navtre-tjem mestu v produkciji premoga, v produkciji Jekla pit na drugem. Dežela ima sedaj 811,000 kolektivnih kmetij in 5,80* dr- Japonska se boji kon\pnizma - Obetajo ee izgredi, ker bs*t podeželskega prebivalstva nara Tokio, 31, dec. —. V prepriča nju, da se bo komunistično gibanje na Japonskem pojačilo i prihodnjih mesecih, kei sta Ki tajska in sovjetska Rusija obno^ vili diplomatake odnošaje, vidi jo japonske vladne avtoritete veliko nevarnost, ki preti deželi v prihodnjem letu. Tendenca desničarskih elementov, ki hočejo a terorizmom prisiliti vlado na uveljavljanje nekaterih socialnih in političnih reform, ki naj bi odpravila u AMERIKA BO MORALA POZABITI DOLGOVE Tudi Rftotfrvelt bo govoril o "ko-kktanju" dolgov, pod roko pa Jih bo zaišal, če ne črtal. — Tesna zveza med dolgovi in mednarodno trgovino New York. — ( Rooseveltova pa sa bo nem vzhodu in tega Japonska še ^ avojih diplomAtakih «^p. ni pozabila. | nIkih RjldI ^ „^Uk poga- Mnogi domnevajo, da bo Pel- jjmj ^ kon¿ni raBu)ut u> da ping služil aovjetom kot basa širjenje komuniatične propagande na Daljnem vzhodu. Obtožbe, da japonske politične stranke ignorirajo ljudske in* terese, so resnične. Politiki tekmujejo med seboj in nekateri napovedujejo resne izgrede med kitajskim prebivalstvom. Nepokoj med kmetskim prebivalstvom izvira is raznih vzrokov. Razlika med cenami, katera mora kmet plačevati za industrijske produkte, in cenami, ni se privlečejo. • ♦ ♦ Cikaški "Daily Times," ki sa tudi navdušuje za tehnokracijo, piše, da je ta reč eilno enostavna. Samo dve vprašanji sta. Prvo: ali moreta biti dve stvari istočasno na istem mestu? Najstarejša matematična resnica je, da je to nemogoče. Torej je nemogoče, da bi Amerika istočasno absorbirala v point meri človeško energijo in mehanično e-nergijo. Eno ali drugo. ' Drugo vprašanje: kako se naj prosperiteta vrne, če ljudje nimajo dela in zaslužka? Kako se naj dvanajst mllijbnov brezposelnih delavcev vrne na delo, Če ni dela za nje? Dela pa ni, ker t*h dvanajst milijonov delavcev —in trideset milijonov bankrotiranih farmarjev—nima denarja, da hi pokupili blago, ki leži.v »kladitti* in bi s tem dali tovar-narjem kapital za novo produkt cijo. "Times" pravi, da bo ti dve vprašanji držala v ospredju in zahtevala pošten odgovor od od* govornih organov. Pravilno! Caa je te, da U liati Postavijo v ospredje vsžns ekonomika vprašanja, sport in raz-n< Plitve senzacije pa naj porinejo v ozadje, te samo to Je košček revolucije. • • • N'eki člankar v Harper's Ma-irazinu piše, da je slavna Kor-poracija za finančno rekonstrukcijo zdajala bankirjem nekaj čez »00 milijonov dolarjev v zadnjih devetih mesecih. Poleg tega je «netala tehniškim In zavarovalnim družbam nekaj čez 800 milijonov dolarjev. Neka železniška družba je . tem. "poaoji- ^ BUi€*» Poldrugo mU ardo je u HoovwVkorp* t>™klrjem in ^niškim baronom zato. da bo- hrJ**?:n Produkcijo v tek in brezposelni deUvri K# delo. Saj Wk> Waj preji " " ^"»iWo milijonov lin sa že-vla-U- _ 000 državnih kmetij, Število traktorjev se je povečalo od 26,-740 na 147300, obdelana zemlja pa od 279410,000 akrov na 336,-900,000 akrov. voool Bi i' [ 2aH preMnlJo m^mmmmmmmmmm Poeebna komUrfJa nsAavlja načrt sakonov glade kontrole nad Industrijami Rim, 81. dec. —- Kontrolo nad industrijami in omejitev produkcije v nekaterih industrijah, kar nkj bi ublažilo krizo, pripravlja premijer Mussolini preko posebne komisije. On pravi, da je prišel čas, ko Je treba znižati produkcije, ker ni trgov za produk te. Komisija, ki jo je imenovalo ministrstvo za korporacije, že ae-stavtja načrte zakonov, kameri bodo stopili v veljavo prihodnjo stkrnilad^ ' V4^5nand Je," pravi Muesolini * ¿foji Izjavi, "da kriza ovira MT-ciativo, vziic temu so tudi v tej depresiji nekatere industrije povečale produlrMo, namesto da bi jo znižale. "Italijanske industrije bodo morale najti nove trge, kakor hitro bo to dovoljevala ekonomska situacija, toda industrijska ekspanzije, katero i/girajo bankirji, ne pa tovarnarji, fašistična vlada ne sme tolerirati." ' delavci bodo dobili 2 r« PognaH . t. Da-kot Je krat mora zmanjkati milijonov in milijard. Kaj bo potem? Kje bodo gospodje jemali, da bodo sebi dajali ? * • • V prvih enajstih mesecih tega Ista J» v Chicagu ¿ez 3000 o-seb umrlo nasilne smrt L Avto ima največ žrtev, bilo pa Je 700 samomorilcev 1 In samomorilk Dan sa dnevom poročajo listi o samomorih. Značilno Je to, da večina propadlih bogatinov ae o-smrti s skokom na ulico is viao-kih poslopij. Zdi ss, ds js smrt to vrsto najslajša sa propad U> špekulante. Največ ostalih morilcev Je me4 delavci; največ tok ustreli» obesi aH zaduši s plinom. Značilno Js tndi to, da kronični moralisti ni* ne moralizirajo terikoli drugi deželi. Časopisje primerja sedanjo situacijo na Japonskem s položajem v Nemčiji po končani svetovni vojni. Pravijo, da je morala Nemčija podvseti drastične korake, da je zatrla terorizem, in slične koraka bo morala pod-vzeti tudi Japbnaka. Znanstveniki debatirajo kosmičnih žarkih MiHikan In Compton imata vaak svojo teorijo o značaju tok žarkov Atlantic City, N. J., 31. dec. . Kosmični žsrki so bili včeraj predmet debate na zborovanju Ameriške asociacije za napredek znanstva. Nasproti sta si stola profesor Robert A. MillUcan, ki je prejel Noblovo nagrado sa odkritja v flaiki, in njegov bivši učenec, profesor Artfcur H. Compton, ki js tudi dobil Noblovo nagrado, ker je odkril takozvan Compto-nov učinek. Predložila »ta nasprotujoči hipótesi glede značaja koamičntti žarkov. Dr. Millikan Je trdil, da so kosmični žarki protoni, svetlobne kroglice, ki sličijo gamma žarkom v radiju. Ti žarki ne vsebujejo elektrike in potujejo s brzino Delavstvo v Kan-sasu ob protekcijo V bunkrotu SO tri cavitrbvalnice In poškodovani d^avd ne de* be odškodnina. — Operatorji pravijo, da ao "broke" - Waakington. -n Zvezni delavski department poroča, da so delavci v Kansaau ob vso protekcijo v slučaju poškodbe kot rezultat poloma treh zavarovalnih družb in "obubožanja" premogovnih operatorjev. Bankrotirane družbe so imele pretežni del tega bisnisa v državi. Priaadati so delavci pri podjetjih, ki so imela savarovalne pogodbe a temi družbami, ki ao suspendirala vaa izplačila. Premogovni operatorji pa pravijo» da jim slabo finančno 6tanje i| dopušča, da bi imeli svoje delavce zavarovane v smislu državnega zakona. u i Kansas ima privatno odškodninsko zavarovanje, kol tudi vse ostale države v Uniji rasen O-hia. Ta itkušnja s privatnimi zavarovalnicami le pokaauje pomanjkljivost sedanjega zavarovalnega sistema in glaano govori o potrebi vladnega zavarovanja po načinu drŽave Ohio. ameriško ljudstvo najbrž ne bo vedelo, te so bili dolgovi brisani ali te reducirani. „;> > Rooseveltovl ekonomski svetovalci ee prav dobro zavedajo temeljnih dejstev v svesi s vladnimi in privatnimi mednarodnimi dolff>vi, trgovino in tarifo. Ta dejstva so, da je bedasto sa* runjerati uvoz tujeg* blaga y visoke tarife, obenem pa pričakovati povečanje eksportne trgovine, ki je V te- privatnih dolgov. Vsa mednarodna trgovina se vrši v glavnem na basi izmenjavanja blaga med deželami. Drugače sploh ni mogoče. V njej igra zlato ls vlogo drobiža, za poravnavanje bilanc. Zlata ima Amerika pa ie danes skoraj polovica svetovne zaloge, že radi tega je isplačitev dolga v zlatu nemogoča, na drugi «treni se pa Amerika brani sprejemati blago tako v trgovinske namene kot v svrho poravnave dolgov. Jn če bi prietala na slednje, bi se dilema ne zmanjšala, ker bi v tem-slučaju trpela pa notranja industrija in trgovina. Za restavriranje kapitalizma, ki > na robu popolnega poloma. Je rešitev ne le toga vprašanja, ampak tudi odprava ekonomskega nacionalizma, ki ss tresli v tarifnih zidovih, je nujna potreba. Tudi ni s tem mogoče dolgo odlašati. V nasprotnem slučaju Ja šs večja anarhija neizogibna, kakor tudi diktatura ene ali druge vrsto. Rasvoj bližnje bodočnosti zsvlsi v glavnem od Amerike, ki dominlrs vss kapitalistični svet. Koliko se toga zaveda Rooaevelt s svojimi svetovalci, bo pokazalo še leto 1M8. Na drugi strani pa Je profesor Compton zatrjeval, da so komični Žarki elektroni ta istega sna- Poljaka bo plaéala obrok aa prhralal iol| Oiika vlada Je tudi Mpanila, da bo plačala de) ob(£*l aa »voje dolgove v Aatrikli Varita, - Poljaka vlada je včeraf naznanila, da bo plačala obrok 11,400,000, ki aar pade 1. a, 924. To naananilo Je sledilo poročilom» da namerava Poljska plačati obrok na svoje dolgove, ki je aapadel 15. decembra Poročila se bila zanikana In neki visok vladni uradnik Je isjavil, da ae bodo otvorila pogajanja glede plačila toga obroka, ko doape novi poljeki poslanik v VVsah-ington. Atene, Grčija, SI. doc. — Po seji kabineta Je bilo naznanjeno, da bo grška vlada plačala $67,-000, kar predstavlja 80% obresti na dolg, ki ga Je Grška napravila v Združenj državah 10. novembra 1028 Pretorla, Južna Afrika, 81. dec. Daf»y De Melker, ki Je zastrupil/ svojega sinit; Je bila včaaai Justtfteirana. Obsojena Je bila na smrt 36. novembra na obravnavi ki je trajala šest tednov in katera Je sbudita velikansko zanimanje širont dežele. Mitkor Je bila obtožena tudi se-strupljenja svojih dveh prejšnjih mož, toda porotniki so Jo sposnsli sa nekrivo. ^ Wall atrast ugiba a vzrokih membe v načelnlštvu National, največje sveta. — Velika vtotine v Buenos, Airas, 81. dec.—Najbolj vroč dan v zadnjih dveh poletjih v ton mestu Je bil včeraj, ko Je temperatura dosegla 1014 Stopinj Fahrenh- ita. New York. — M A»«., MKtfMKK OF THZ KKUWUTW) rBKMt. 4» VM J» • UM t« ti. .«J.U Domač drobiž Slovenski druWvxml tajnik Cleveland. — George Pančur, tajnik društva »V. Jožefa št. 189 KHKJ, J« bil na «veti večer oropan za 1300 dr uit veneta ases-menta, ko ne je pozno zvečer vračal domov iz društvenih prostorov. Na dvorišču njegovega stanovanja aU ga čakala dva ma-aklrana bandita, mu pokazabi revolver in zahtavala denar. Mora! je dati vse, kar je imel pri sebi, nato sta roparja pobegnila v avtu. Pančur sumi, da so roparji dobro poznali njegovo taz-merje z društvom in vsa stvar je bila dobro organizirana. Roparja sta mu vzela tudi knjige. 8nrt «Carega naseljenca Cleveland. — Umrl je George Pod jed, star 63 let in doma iz Vokia pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo, v starem kraju pa več bratov ih sestefr Ril Je ¿lan društva «t. 03 »NPJ. Bivši rudarski upravitelj Pajeič «Mri Walsenburg, Colo, — Iiouls Pajnlč, ki je bil svoječasno delničar In upravitelj Gimeback Mining Co. v Idahu, slovenskega zlatega rudnika, je umrl pred ' nekaj dnevi. Podrobnostjo njegovi smrti fte niso znane. Star Je bil 66 let in doma iz Goriče vasi pri Ribnici. Dvajset let je pro-spektal v raznih rudniških oko-liiih. V zvezi s tem poslom J« pred par leti obiakal Chlcago In Clevebind. Hlab božič oropanega rojaka Cleveland—Rojak Anton No-vosad Je le atiskal 1500, prihranek zadnjih let. Denar je imel •hranjen doma. Toda nekdo je moral Izvedeti sa njegovo "banko," kajti par dni pred božičem seje »plazil neznan tat v stanovanje, prebrskal vse kote In končno Je nate! in odnesel ves No-voaadov denar. Rojak, ki Ja uMrrlil »imi. i; v umobolnici Ročk 8prings, Wyo. — Tom tošek, ki Je v zadnjem poletju svojega sina. Je bil te dni odpaJJait U zaporov v umobolnico, Zmračil se mu je um. Mlada rojakinja umrla Kly. Mlnn. — Ans ltenko, roj. Pogorele, fltara 21 let In rojema tu. Je pred kratkim umrla v zavodu sa jetično, Mllwauicee. VVb. ZajHiftča mota. otroka In "ml«» Farno pokopali« r—farma Jollet. — Tu kaj Anin »lovenska fara Je Imela že dalj ^a«s večji kes trtnljltta. ki je bilo namenjeno za farno pok<»|»all*če. Cerkveni odlair Je zdaj sklenil, ds Je to semljttčc na raspolago f«. renom. kl M br*t drla. ds si *s-dljo krompir in dru»rr pridelke, ko pride jarnilad. Hipoteka spravila rojaka v »||. H Chlcago. — John Volk. 1210 8. Kidgcttav ave.. Je b|| uulnje dni odveden na pollcljiiko postajo v Ciceru mrudi nekih nerodnosti v sveti s transakcijo neko hipoteke ali prve vknjižbe. Krance» Tavčar eeamljeea Cleveland. — Iz LJubljane po. nočejo, da je tamkajšnja polki-ja zaslišala France« Tavčarjevo is Chkača, o kateri Je bilo provfm prijateljem . Ren Id, lit—V Proftveti št 292 John Lahgerholc veliko pl€e in odgovarja L. Mahkovcu in ss-govarja John Leerlsa in U. M. W. A. Kot je razvidno iz njegovega dopisa, mu niao illlnojski Progressive Miners of America nič kaj pri srcih V zadnjem odstavku se tudi glasi:.,. ko ljudstvo člta take "lepe reči" o de-lavskih voditeljih, da ga mine vse veselje do organizacije. • . . Ni čuda toraJr^a unije nazadu-1*1$;" /< t Da, reamčno ae naš dopisnik lahko Joka nad illlnolaklmi pre-mogarJI, ker "ne morejo in no-č<;ioM več capljati sa Uko "poštenim in vsvlšenlm" voditeljem kskor Je John Lewis. Večina delavcev, ne aamo premogarjl, ve, da J. Lewla je eden največjih raketi rje v In- razdirač kar Jih je bilo v zgodovini delavstva. Nepopisno veliko gorja je povzročil premogarjem in njihovim družinam, tisoča in tisoče otrok strada in smriuje zaradi I*wiss, pa ae dopisnik še drsne ga zagovarjati 1 Ali le ne ve, zakaj Je v Penni U. M. W. A propadla, in tako v Ohiu, W Va. In v drugih drftavah? fte ne ve sa varok? AH mu le ni no, zakaj so ae v Ulinoiau premogarjl uprli In kdo je kriv, da so as? On zvrača krivdo tudi na premogarje. Je reanica, da je velike takih kot Je dopianik Ae danea tudi pri naa in m razlikujejo illinoiaki od pena-xylvanaklh niti sa laa. Illinoiaki skeb Je pripravljen svojo mater predati sa t cente, pennajrlvan Ali dopianik nič ne čita, ali mogoče aamo U. M. W. Journal? V omenjenem listu z dne h dec. 1982 je na prvi strani slika, kako illinoiaki progresivni maj-narji izgledamo z imenom "Wild-eat" In drugimi jako lepimi priimki. Želeti Je, da al dopisnik sliko -in drugo dobro ogleda. Dopianik tudi pravi: "Piti dve Eti na stavki. Je Junaško, toda t% to junaštvo ni pomagalo, )ter so baroni premoga navozili pkebe od vseh Mirih vetrov." Ali more biti še danea kdo tako naiven (dopisnik Je še), da ne bi verjel, da Je bilo vse tisto delo in importirsnje skebov I^919? Ali ni bil ie takrat naji čas, da bi dobil 6 urno d*Io? Ali ni bila tekrat jesen in vsi premogarji organizirani — "in na stavki"? In kaj Je takrat J. Lewis atoril? A ko dopianiku ni Znano, Je škoda nJemu tudi zdaj razkladati. Vae od takrat do danea Je rasbijal U. M. W. A. Ker «a je vselo celih lf let, se mu zdi, da bi moral še enkrat biti gotov, zato pa danes šs s večjo togoto napada kot Je pa kdaj prej. Zaklel as Je, da hoče iko premogarsko organised zdrobiti za vaako ceno, bila ali taka. Naš J. L. tega ne vidi, ali noče videti. Zakaj ao v fleldtt glasovnice ukradli? kaj je Lewis s svojimi lewiao ci s oboroženo silo, z telesno pestjo hotel potianiti mizerno pogodbo v naša grla? V Illinoiau nismo alepi, da vsega tega ne bi videli, zato pa ni bilo drugega izhoda, kot da ae organiziramo. Dopisnik pa naj si zaporniki. da kdor ni s nami, Je proti pam. ps nsj bo kdor hode, ker Kuaij vaak< jo sii i»ka 1, »11 HO- goli Spring- urn Hi? fl&w lewiaov^ 'nitu zdaj gre sa naš obstanek. | do "6sH smo sa enkrat zavrgli )« pravimo aamo: "Bomo zmagali!" Nova organizacija ima sposobne in ssvedne voditelje, kl ao pripravljeni šrtvovat ae, ksr so tudi dokasali (ne kakor J* Lewia). Nova unija ima vae pogoje, da poatane velika organizacij*, Viljem Satov, nekdanji Cika žen, kj je vodil gradnjo tnrko-mansko-sibireke železnice, je bU zdaj imenovan za pOmošnei komiaetga tešklh industrij sovJetakiVjadL močna, kakor je bila nekdaj U. M. W. A. Priporočam, da zavedni premogarjl agitirajo kolikor Je* mogoče med vso ameriško publiko, da ae naročijo s tednik "Progreaaive Miner Stane $1.00 na leto, ftOC za po leta. Tam so vse podrobnosti novi organizaciji Ta list je danes še dosegel cirkulacijo 88,000 tedensko; mesec nasaj je bilo aamo 18,000 naročnikov. Ravno-tako tudi članatvo napreduje. Dopianik imenuje tudi Hoo-verja. kajzerja in J. Lewiaa. Naj ker še aam sebe zraven dene, da ste v politiki vsi enaki Priča je njegov dopis ali odgovor. Ni verjetno, da je Hoover, ksjzer ali Lewis še kdaj bi ali je danes socislist, Uko tudi nobeden ni, kdor katerekoli izmed teh sagovarja. Ljudje, kateri ao danes socialisti, ^ko imajo osebne koristi od tega, drug dan so še solidni demokratje šli repulikanci, is jim to bolj nese. Pred volitvami pravi: aem aocialist. na volilni dan pa haj( s avtomobilom, katšri nosi izredno velik napla: "Vote for Roosevelt and Horner," in Nna-blrall ao volilce po hišah in vozili jih ns volišče. To so ti So-claliati! Nadalje tudi piše, da ae L. M sdi, da Je sramotno za tlate, k s Lewiaovo unijo dršijo. DS sramotno je sploh tu v III. Nac bo odkrito povedano: aram jih naj bo, pa bil kdorkoli. Vam dam grdo ime: skebi in poboj-niki. Ko bi Lewiaove akebake golazni ne bilo v 111., ml bi ie € urno dalo imeli. Torej, J. Lan hole naj neha še enkrat do-plaovati, ker s svojim pisanjem veliko škoduje nsprsdkn delav-atva. ^ - . | K. Kraly, Progressive Miner Dodatek: Dopisnik al bo gotovo me! roke, ko bo Isvedek ds je John Lewis podpisal pogodbo s U. M. W. A. in 111. Coal operatorji (a kolikimi?) sopet sa znižano mezdno lestvico, katera sedaj ekslstirs v Indian! sa 2 Isti, do 1. marca 1986. In se js pohvalil, da je s tem uničil popolnoma P. M. A. Pa se Je zelo smotil Ravno s tem je zadaj earn sebi ssdnji udarec. Kar Je glavno, popolnoma je ignoriral 6 urno delo. TOREK. 8. JANUARJA. Zatto, U st m tijo iz- i--Žlit trem Znanost neutrudno bije boj za resnico in mora v tej borbi oso bito nastopiti proti zmotam, ki so tako ukoreninjene, da bodo o stale v svetu neovrlerie. Ugoto vitev, ki jo dojene posamezen raziskovalec, ostane običajno o-me jena na osek krog. splošno* t pe še dalje tava v zmotah, ki se podedujejo iz roda v rod. IŠZNE VESTI Chicago, 8J. dec. — V zadnjih je podalo resigna-cijo m členov Čikaške policije, med temi dva poročnika in 27 sartentov. Vsi ti so upravičeni do pokojnine. V tem let« je 811 policajev vstopilo v pokoj, 186 vst kot l iftll Pierrle, S. D. V tednu pred botičem je bilo v tej drtavi prodna* na javni draibi nad eno vssh farm — nad akrov — radi Ali je bila lena grškega modrijana Sokrata res tako neznosna ¿enska, da Je njeno ime še danes zapopade zle in sitne zakonske polovice? Nemški filolog Zeller se je lotil probleme, kako bi Sokratov! šeni vrnil šest in ni pri tem dognal nič drugega, nego da tiči vsa sasmehijiva sa-ničljivoat v nenavadnem začetku imena, ki a? v grščini piše z X. Teško ai Je predatavljati, da bi bil pridni in modri profesor a to evojo' razlago rea odvrgel krivico slabega slovesa Sokrato-ve šene, pač pa si lahko vsakdo misli, da bi bil vrli mož apoj trud lahko plodooosneje naložil. •Pač pa je zelo mogoče, da Kaan-tipe ni bila nič alabša ali pa nič boljša nego druge šenake in ji je legenoa le zato obesila neprijetne lastnosti, da bi ae poleg nje tem aijajneje bleatela Sokra-tova 'modra uvidevnoat In mirno ravnodušje. i ■ ". Pitagorov izrek ' - . • Vsak šokrček ae muči z učenim Izrekom, da Je kvadrat nad hipotenuzo enak vaoti kvadratov nad obema katetama. Marsikdo izmed njih zato ni nič kaj naklonjen grškemu matematiku Pitagori, ki mu pripisujejo, da je prvi odkril to učeno pravilo. Pti tej priliki je bil mož Uko vesel, da je dal bogovom v zahvalo takoj žrtvovati sto volov. Neki še-gavl sodobnik je dodal temu izrek, da se posihmal tresejo vsi voli, kadarkoli kdo odkrije kako novo' pametno stvar. Te podrobnosti so tako določne, da bi na njih temelju vsakdo mislil, da je res Pitagora duševni oče tega izreka, kar so verjeli tudi še stsrl Grki. Vss stvar pa je pra-vljiea in moderna raziskovanja so dokazala, da je-Pitagora le kot učitelj razširil poznavanje tega matematičnega pravila. Odkril pa ga je okoli t 300 pred našim štetjem matematik Ev-klid, torej dobrih 200 let pred Pitagorom. Evklidov dokaz za izrek nam je ohranjen, kako ga Je p« izvajal Pitagora, pa nam nI znano. V ostalem ne vemo niti gotovo, dali je Pitagora, čigar ime je ovekovečeno z izrekom, ras živel. Aleksandri Jaka knjižnica Obžalovanja vredna okoliščina, da nam je od grške znanosti in alovatva ostalo le razmeroma silno malo, je privedla do domneva, ds je bils največja afeksan-drijsks knjižnica uničena ob priliki Osvojitve Aleksandrije po Arabcih 21. decembra 1. 640. V zvezi a tem se je stvorila takoj bajka, da je kalif Omar dal u-ničiti knjižnico, češ: Ako vsebujejo te knjlrfe kaj drugega nego \ koran, ao škodljive, ako voehuje-'jd ifto, so pa odveč, zato naj se o. Baje so potem res ce-me&ecev kurili vsa alek-ska kopališča z zakladi fh spisov starega veka. ovanje je prišlo na pomoč obrekovanim Arabcem in dognalo, da so ti na tem herostrastvu popolnoma nedolžni. Največja a-leksandrijska knjižnica, ki so jo ustanovili Ptolomejci leU 208. pred našim štetjem, Je pogorele popolnoma slučajno 1. 47, ko Je Cssar osvojil mesto. Ogenj je u-tsoli 400,000 rokopisov. Zgodovina vs povedati še o drugi, takisto salo bogati aleksan-drijskl knjižnici,, ki pa Jo je na-menoma uničil škof Teofll v boju a pagsnl. Morda js pri sevzet-ju mesta po Arabcih trpela še kaka droga knjižnica, veodar je nesporno zgodovinsko dejstvo, da ao bfll glavni zakladi znanoeti uničeni ša dai Arabci 1 H obdeftltev in Om izrek, ki lit pe Omarjevi smrti dva M- niaatelia Kar mul o januar A; Radio Je prodrl na skrajni ruski sever, kjer dsnee poeluiajo koncerte Is Moskve, ve« tiso« milj proč. , • \ \_ , BANKIR PUSTIL ROČK K F BL LKKJKVO INSTITUCIJO (Nad»lj«Y»nJ« ■ 1. strani.) Čijl. V sadnjem finančnem poročilu ne omenja vrednosti teh bon do v. Cc bo to posojilo kdaj lsterjala. je odvisno od poteka dogodkov — če se bo kapitall-tem rehabilitiral ali se pa ra»-bil na čereh sedanjega kaosa in snarhije. Ogromna ladjs Chase National, člje prornoftenje Je 1.1090 snaAalo dve milijardi 748 milijonov, ae torej nahaja v nevarnih vodah. Bankir Wigglna je bil njen kspltan od 1011, ko je banka imela 106 milijonov pre-motenja. Kaj Je varok njegove reslgnscije, Je mano le oftjemu krotku te banke. Mogoče se čuti prentsregs (je v 5ft. letu), da bi vodil krmilo v tekočih vrtin»-cih; mogoč« je dobil broo, ali pa Je reslgnlral, ker je spoanal. da nima on več končne besede pri upravi tega finančnega ko-losa. hmrtvo v f tmvi Ottawa, Kanada. -» Kanadska vlada Je Imenovala Robert J. Tallona, podprtdaednlka Kanadskega kongresa strokovnih unij ln ferieznlčsrjs po poklicu, xs oflclelpegs delavakega sastop-nlka na mednarodni Konferenci v 2enevlf ki Je sklicana, da ras-pravlja In ukrepe o skrsJAshJu delovnika na 40 ur v tednu. Konferenco sponsorira Mednarodni urad dela Lige narodov In se prične 10. jannarja. Sprlngfletd, III., SI. dec. — Rldgeljr-Karmere State bsnks, kateri nač^luje governer Loule F. ftmmerson, je vN r*J saprls vrata. Vlagatelji so zadnje dni dvigali vloge In tako J« morala banka prenehati a poslovanjem. Zato je verjetno, da bo moda s "JoJom" kmalu doeegU vUek in ae nato — kljub prvemu navdušenju— izgubila bret vsakih sledov. Resnih «'asov, v katerih *i-vlmo, bi bilo to najbolj vredno! -(kh). ir V* FBOSVET» tqrbk, s. januarja. ŽELEZNA PETA Ira Vek. Ali ko tulite, ne razjasnjujete svojega polo-iaja tako brezobzirno, kakor sem tedaj to jaz «toril. Da je vala želja, izcejati dobičke od drugih, vi tega na poveste. In ttelfričite samo zato, ker drugi prešejo iz vas ftobičfck, ki ste ga naredili, tudi ne poveste. Ne, zato ste preveč zviti. Vi govorite nekaj čiste drugega. Vi ponavljate politične govore malokapitalistov, kakor dela to gonpod Calvin. Kaj je rekel? Ponovim naj nekatere njegove izreke, ki so mi, ostali v spominu. "Kar ta drfava potrebuje, je povratek k temeljem amerikanskih metod — svoboda ta vse," "duh svobode", v katerem je ta narod bil rojen ;" "vrnimo se k temeljnim resnicam naših prednikov." Ako govori, "svoboda za vse", misli t tem svobodo, izpreftati za sebe dobičke, kar mu sedaj onemogočujejo veliki trusti. Neokusno pri tem je to, da ste te isreke ponavljali tolikokrat, da sami verujete v nje. Vi hočete le ime-■ ti samo priloinost, delati dobičke, a tte to lepo pokrili t plaščem; ali pri tem ste se lami hipnotizirali, ter zahtevate svobodo. Vi ste nesramni in dobičksželjni, ali nimb valih fraz vm je zapeljal na tir, ki )e patrijoUki. Val pohlep po dobičku, ki je čista sebičnost, se je spremenil v nesebično skrb ta trpeče člove-Itvo. Odložite krinke, vtaj tu med seboj in bodite enkrat polteni Pogledite stvari v obrat in »ugotovite jo t iskrenimi besedami." Pri miti je bilo ta hfp dovolj tarudelih in imemih obratov. Tudi precejinja mera strahu je bila videti na njih. Nekoliko so se bali tega bretbrkega mladega človeka ter biča njegovih besed, kateremu je bilo silno dopadljivo imenovati vso to reč i pravim imenom. Gospod Calvin je odgovoril točno. "In taka j ne? Zakaj bi ne mogli kreniti na-taj na pota naših očetov, ki so ustvarili to republiko? Mnogo resničnega ste povedali, gospod Everhard, pa četudi je bilo neprijetno. Ali mi se tU med sabo hočemo poratgovoriti. Odložiti hočemo krinke in sprejeti resničnost, kakor jo je ugotovil gospod Everhard. Ret je, da tiočemo uničiti trust zato, da mi zopet ob-drftlmo za sebe tvoje dobičke. Pa zakaj bi tega tudi ne storili? Zakaj ne? Vpratam, tekaj ner "Ah, naposled pridemo tej reči do jedra," je Tekel Ernest zadovoljno. "Poekusiti hočem povedati, taka j ne, čeravno bodo moje besede preeej trde I Poglejte, vi ste nekoliko Itudirali trgovino, ali ¿/av nič eocijalnega razvoja. Vi se nahajate mredi prehodne periode gospodarskega razvoj a. Ali vi ga ne ratumete, in tato vsa ta zmelnjaVa. Zakaj ae ne boste vrnili nasaj k staremu? Ker se ne boste mogli. VI ne 'morete narediti, da bi voda tekla na breg in ne morete ukatati naj te povoden j gospodarskega ratvoja sopet stisne nataj v kanal is katerega je isatopila. Jotua je ukatal toln-cu obstati nad Gibeonom, ali vi Jotua ne morete nadkrillti. VI hočete da te solnce na nebu vrne nataj. Vi hočete da te naj začne čas od večera k jutru. V očigled strojev, ki prihranjujejo delavno lilo organizirane produkcije, povllane podjetnosti, hočete vi gospodarsko solnce ta celo generacijo In Ae več potianitl nataj v tiste čase, ko nI bilo velekapltallstov, nobenih strojev, nobenih fteletnic — v čase, ko se Je cel kup malokapitalistov pobijal med eeboj v gospodarski anarhiji, in ko je bila produkcija primitivna, »okorna, neorganizirana in draga. Verjemite mi, da je bila naloga /otue lažja in pri tem je imel le v pomoč Jehovo. Pa tudi malokapi-taliste je zapustil bog. Solnce malokapitalistov zapada in nikdar več ne vtlde. Da ga vsaj ustavite? Niti te moči nimate. Obeojeni sto, da izginete t povija družbe. To je ukaz ražvoja. On je beseda "božja. Trusti so močnejti, kakor svobodno tekmovanje za dobičkom. Pračlovek je bil bojazljivo bitje in se je skrival po jamah v pečinah. Ali združil se je v tolpe in se bojeval zoper svoje mesojedne sovražnike. To so bile zveri, ki so se borile med seboj. Pračlovek je bil preganjana Žival in vsled tega je izvojeval gospod-stvo nad živali. Človek je ustvarjal vedno večje zveze. Trdno osnovane prganizaclje proti svobodnemu tekmovanju! To je borba tisočletja, v kateri je svobodno tekmovanje bilo vedno premagano. Kdorkoli se postavi na stran svobodnega tekmovanja ta dobičkom, propade." "Ali trusti sami so vendar tudi nastali it svobodnega tekmovanja za dobičkom," mu je segel v besedo gospod Calvin. i "Ras je," mu odgovori Ernest. "In trusti sami so zadulili to svobodno tekmovanje. Zato tudi niste večf po vaših lastnih izjavah, posestniki mlekarn." Prvikrat se je omizje nasmejalo. Smejal se je tudi sam gospod Calvin. "In ker smo ravno pri trustih," nadaljuje Ernest, "zspomnimo si nekatere stvari. Ugotovil bom nekatere trditve in če ne boste soglašali, povejte! Molk pomeni soglašanje. Ali je res, da strojna statva stke več blaga in cenejše, kot ročna V' ^ Ernest obmolkne. Nikdo ne oporeka. "Ali ni potem zelo nespametno razruliti stroje, da bi začeli zopet naporno In drago metodo ročnega tkalstva?" Pokimali so soglasno. "Ali morda ni res, da organizacija, ki jo poznamo kot trust, uspelnejle in ceneje proizvaja, kot tisoč med seboj konkurirajočih ae malih družb?" Nikdo nI oporekal. "Ali ni potem nespametno uničiti-to cenejšo in uspelnejlo organizacijo?" v . Dolgo časa ni nikdo spregovoril/ Nato se je oglasil Kowslt: "Kaj pa naj storimo? Uničitev trusta. je edino sredstvo ta nas, da tbežimo njegovemu gospodstvu." Ernest je v trenutku vtplamtel. "Pokazati vam hočem drugo pot," je vzkliknil. "Te čudovite stroje, ki tako uspešno ifrpo ceni delajo, nočemo rasrušiti. Mi jih ho&emo nadzorovat!.. Svojo korist hočemo it vleči it njih. N4J delajo ta nas. Razlastiti hočemo sedanje lastnike teh tovrstnih strt>jev in pre-vteti stroji v svojo last. To, gospoda, ;je socializem, večje združenje kot so trusti, večja gospodarska in socialna organitecijs, kot jo dosedaj svet le ni vigel. To je tudi v soglasju t razvojem. Orgsnjtaclja se treča še z večjo organizacijo. To je stran tmagovaleev. Pridite k nam socialistom in borite se na strani zmagovalcev." Slišijo se ugovori. Glave se stresajo. Mrmranje. (Dells prihodnji!.) I Vuk: Po «nks se« W/ _ (Beležke is popotiiega dnevnika.) Tem glasovom se pridružuje čudno žvižganje vetra, ki se lomi ob boke klančeve. Večno, monotono, bretkončno lumenje ln bučanje, uglašeno od odmevov od bližnjih sten, se tliva vse skupaj v nekako nenavadno harmonijo — v nekako divjo podzemeljsko godbo ... Ta godba nam Je ostala dolgo v spominu. In ta hladen vid teh ogromnih sten; in nekaka čarobna svetlega in njene sence, ki v rasnih oblikah padajo na površino reke; In reltfski žarki, ki se odbijajo od površine, ki nam, kakor v kaklnem ogledalu kažejo v globini slike sten, povečavajoč njihovo le itak ogromno veličino, In divja godba valov — vse to vzbuja nenavadno sliko, ki vzbuja človeku v možganih vsakovrstne prtkasnl. človek se čuti v tej gorostasnl pri rodi zelo majhnega In slabega ,, . No, niso samo tu veljčlne pri-rode, nego tudi umetnosti, katerih dela eo človelkega tiuha In človelklh rok, ki je s svojo genialnostjo tekmoval s prtrodo in to seio uspešno. To eo ostanki tnamenite In v zgodovini po-znane T raj s nove ceste na jugo- munskl strani tudi krasna Se-čenjeva cesta, ki s svojim drt-nim načrtom prekaša celo Tra-janovo cesto. "Trajanova cesta je morala stati Rimljane mnogo truda ln Žrtev," je rekla Tea. "Preden so jo izsekall v te akale, je poginilo nešteto življenj, kaj?" "Pa kdo ee je v rimskih časih zanimal za življenja," je rekel Zdravko. "Saj še ee danes kdove kako ne tanlmajo?" "Kaj je to oesto začel Trajan?" je vprašal Mate vi Teln spremljevalec Je rekel: "Začel Jo Je le Tiberij 28. leta po Kristu. Trajan jo je pa I. 102 dovršil, ker se je pripravljal na pohod proti Dačke-mu kralju Dekabalu." •Človek čuti ree, kljub vsem žrtvam, ki so bile prisiljene, da umrejo ta to eeeto, nenavadno spoštovanje nad tem starim, gigantskim narodom Rimljanov," je pripomnil Zdravko. "Kakšne nemogoče možnosti eo IivrŠevall. In če ee pomisli, da nleo ImeU na ratpolago paroli rodov, ne dinamita, ne strojev ta vrtanje In lomljenje skal,., nego eo delali samo t telesnim orodjem, nekakimi drogovi.. "In le poglejte dobro," je o-posoril Teln spremljevalec, kako so a temi drogovi vsekali v stene galerije po 2 metra široke. Ob krajih eo itdolbli tisočero MJriogtetih lukenj, v katere P«t Petletni filmski zvezdnik Bnater Phelps v Hollywoodu. Začel je igrati v filmih, ko je bil stsr In do danea je nastopil v šestih slikah. Deček je sin zemljiškega trgovca. m ' | ii" i ■« !■ Slovenski obali. Tu je na ro- vzidava)! močna bruna, pokrili jih t deskami ln t tem še povečali širino ceste!" Tea Je rekla: * 'Ta rimska cesta, kakor ee vidi, je fla polovica po izsekanih galerijah, a druga polovica, pa, it neke vrtte lesenega mostu, ki Je vlael nad vodo!? In to v dolžino nekoliko ur?!" "Saj te še sedaj vidi, le pogledite," je rekel Teln spremljevalec, "te itkleeane galerije v steni, ki služIjo sedaj kot sfa brodarjem, ki proti toku vlečejo ladje. In rasločujejo se tudi luknje, dve vrsti, vidite, od katerih večje eo bile sa bruna, a manjše pod njimi pa sato, da eo ee podpirala bruna." Trajanova cesta skoti klanec Je bila dolga 16 nemških milj. A povsod, kjer ee je obala širite, in kjer je Išhko Imela bela sveto s okcuco, to bile utrjene vojaške strašnloe. — "Seče njiva cesta, ki Jo vidite tam na drugI etrani obale," je pokazal Teln spremljevalec, "vodi od Ratjaša čet Oršavo. Teče neprestano ob obali a na osklh ln skaiovltih krajih, kakor v Katanu, je Iteekana v steno, ali narejena a stebri. Visi, rekel bi, skoraj neprsotano nad munako vodo, tato Je tudi ograjena. De* lal jo je Inženlh VašarMji 1137-40., a to na predlog grofa SečenJIje. sate neel tudi njegovo ime. v . . Tudi s^enjiv* cseU je veliko ustvarjanje človeških rok. Preko mnogih vijaduktov, sko-^ « zi raznovrstne galerije, v skalo vsekane, skoti predfre, pod ska-lovitimi velikani, ki vise nad glavo, se ta cesta vfje v raznovrstnih oblikah, ter pri vsaki krivini kaže nove, pestre slike.' Po drzovitosti Izvedbe* tekmuje z rimsko oesto . , , Inženirju Sečenjijevu^je Donavsko parobrodno društvo vzidalo v Kazanu lepo spominsko plolčo z napisom, posnemajoč "Trajanovo ploščo", katero so na jugoslovenski strani vzidali svojemu imperatoru rimski 4e-gionarji, slaveč tako njegovo ime . . . Pri neki krivulji, ko smo pluli iz Dolenjega klanoa, nasproti mestu Ogradine, smo nenadoma sapledali na steni jugoslovanske obale tgodovinsko znamenitost, Trajanovo ploičo, ki še 18 stoletij oznanjuje slavo In veličino Rimljanov in sla-vo njihovega imperatorja Ner-ve Trajana. Plošča, vtidana v skalo, a o-krog nje veliki kameniti okvir, katerega ob strani držita dva krilata genija, a jo podpira sklonjena, herkulejslca postava človeka, nosi ostro itklesan napis: "I«p. Cuht Dtvl Nctvm V. N»rv» Trajanu* Auf. U*rm. Poni I f SMtoui Trlb Tot. 11X1. Fstor PalriM ooa. I1U. M«« tU--1--Don--bu. •e - a---•--- Zadnji dve vrsti sta poškodovani in ae danes več ne morete čitati. Vendar je Tejin spremljevalec rekel, da je stalo: Hofltb d tlmrU DmiM VImb PaUrfMit. Tea je gledala svojega spfem ljevaka, ki je itgovarjal latln-tke besede, kškor Rimljan in rekla: "A po našem, kako?" "Po našem f* In je prestavil: "Imperator Cezar, božanstve-nega Nerve sin. Nerva Trajan, Avgust Germanih, vrhovni duhovnik, narodni sastopnik četrtič* oče domovine, kontul četrtič, premagavši planinske in donavske stene, je zgradil to cesto." "Vidimo Oršavo," je rekla Tea, in si nadela roko na oči. "To ee pravi," je rekel qjen spremljevalec, da plovemo is Dolenjega klanca. $ In tam, na jugoslovenski strani je Tekija. Majhno mestece. Tu je na mu-čeniškem kolu izdihnil slavni Koča s 60 svojimi tovariši, ki eo jih Turki obkolili na Kočnem bregu" pri Dobri in Jih, po strašnem, boju, t vezane odvlekli v Tekijo In nataknili žive na kole..." . Nasproti T ae pošiljajo ttate Pregreta. NAROHNIKIi pozor \ pi*/a>« 14 js sa sa esVIsfei Ta otok je bil »skeč najvažnejša strategične točka na Dolenji Donavi in lastniki tega o-