Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Ljubljana, 27. maj 2024 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023: poročilo o uresničevanju Financer: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu MVI). Poročilo je pripravil mag. Andrej Sotošek (Andragoški center Slovenije). Poročilo temelji na poročilih izvajalcev o izvedenih programih in dejavnostih v podporo izobraževanju odraslih in finančnih poročil pristojnih ministrstev ter v sodelovanju z MVI. Poročilo o realizaciji LPIO 2023 so v skladu s 45. členom ZIO-1 pripravili: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu MVI), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: MZ), Ministrstvo za kulturo (v nadaljnjem besedilu: MK), Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MZI), Ministrstvo za okolje, prostor in energetiko (v nadaljnjem besedilu: MOPE), Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: MP) in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM). Vsebinski pregled: dr. Tanja Rupnik Vec Besedilni pregled – lektoriranje: Jasmina Spahalić Tehnično urejanje: Franci Lajovic Ljubljana: Andragoški center Slovenije, zanj: dr. Nataša Potočnik, 2024 E-izdaja: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/letni-program-izobrazevanja-odraslih-2023-porocilo-o- uresnicevanju/ ________________________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 199879939 ISBN 978-961-7116-61-8 (PDF) Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU KAZALO VSEBINE 1 Povzetek glavnih ugotovitev ............................................................................................................. 5 2 Uvod ................................................................................................................................................. 7 3 Finančni okvir in realizacija .............................................................................................................. 8 4 Temeljni cilj in krovni kazalniki ReNPIO 2022–2030 ...................................................................... 13 4.1 Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let po anketi Aktivno in neaktivno prebivalstvo v zadnjih 4 tednih ........................................................................................................... 14 4.2 Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU po Anketi o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO): ............................................................................................................ 15 4.3 Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU po anketi Aktivno in neaktivno prebivalstvo v zadnjih 12 mesecih:.................................................................................... 15 4.4 Stopnja udeležba odraslih v priložnostnem učenju v starosti od 25 do 64 let v VŽU po Anketi o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO): .............................................................................. 16 5 Pregled realizacije po prednostnih področjih in ciljih ReNPIO 2022–2030 .................................... 17 5.1 Prvo prednostno področje - Splošno neformalno izobraževanje odraslih ............................. 17 5.1.1 Cilj: Zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšanje splošne izobraženosti odraslih ....... 17 5.2 Drugo prednostno področje - Izobraževanje za pridobitev izobrazbe ................................... 28 5.2.1 Cilj: Zvišati izobrazbeno raven odraslih ............................................................................. 28 5.3 Tretje prednostno področje - Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela . 33 5.3.1 Cilj: Povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela ... 33 5.4 Četrto prednostno področje - Raziskave in razvoj ................................................................. 40 5.4.1 Cilj: Okrepiti razvoj in raziskave na področji izobraževanja odraslih ................................. 40 5.5 Peto prednostno področje - Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih ........................ 49 5.5.1 Cilj: Izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih ........................... 49 6 Sklep s predlogi ukrepov ................................................................................................................ 53 7 Priloga - Letna poročila sodelujočih ministrstev ............................................................................. 54 8 Viri .................................................................................................................................................. 54 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Finančna realizacija LPIO 2023 po ministrstvih .............................................................. 8 Preglednica 2: Sredstva v LPIO 2022 načrtovana in realizirana po prednostnih področjih in dejavnostih ................................................................................................................................................................. 9 Preglednica 3: Načrtovana LPIO in realizirana poročila ministrstev sredstva ministrstev po prednostnih področjih v letu 2023; indeks predstavlja razmerje med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi, izraženo v odstotkih .............................................................................................................................................. 10 Preglednica 4: Načrtovana in realizirana sredstva in delež teh po prednostnih področjih v LPIO v obdobju med 2020 in 2022; razmerje med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi v dveh zaporednih letih ........................................................................................................................................................ 11 Preglednica 5: Udeležba odraslih v programih VŽU od leta 2014 od 2023, v izbranih državah EU ..... 14 Preglednica 6: Udeležba odraslih v VŽU v letih merjenja z AIO, v izbranih državah EU ...................... 15 Preglednica 7: Udeležba odraslih 25 - 64 v programih VŽU v letu 2023, v izbranih državah EU ......... 15 Preglednica 8: Stopnja udeležbe odraslih v programih priložnostnega učenja v letih 2007, 2016 in 2022 merjena z AIO v izbranih državah ................................................................................................ 16 Preglednica 9: Odrasli, vključeni v javnoveljavne izobraževalne programe, v katerih ne pridobijo izobrazbe, v letih 2020, 2021, 2022 in 2023 .......................................................................................... 18 Preglednica 10: Odrasli, vključeni v javnoveljavne izobraževalne programe, kjer ne pridobijo izobrazbe v letih 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023: ...................................................................... 19 Preglednica 11: Vključenost odraslih v neformalne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi izobrazba v letih 2021, 2022 in 2023 .................................................................................... 19 Preglednica 12: Udeležba odraslih v starosti od 55 do 64 let v programih VŽU v izbranih državah EU v letih merjenja z Anketo o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UOI) ............................................. 23 Preglednica 13: Udeležba odraslih v VŽU od 65 do 74 let (ANP4t), izbrane države EU ...................... 23 Preglednica 14: Udeležba odraslih v VŽU od 25 do 64 let (ISCED 0-2), v letih merjenja po UIO, izbrane države EU ................................................................................................................................. 24 Preglednica 15: Delež odraslih od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi ............................................................................................................................................................... 25 Preglednica 16: Odrasli vključeni v program OŠO ................................................................................ 28 Preglednica 17: Odrasli vključeni v program OŠO v starostni skupini 45–55 let .................................. 28 Preglednica 18: Število in deleži prebivalcev z nedokončano osnovno šolo ........................................ 29 Preglednica 19: Delež prebivalcev, starih od 25 do 64 let, z dokončano najmanj štiriletno srednjo šolo ............................................................................................................................................................... 30 Preglednica 20: Prebivalci po starostnih kategorijah glede na štiriletno srednješolsko izobrazbo ....... 30 Preglednica 21: Vpis študentov višjih strokovnih šol od študijskega leta 2019/20 do 2023/24 ............ 31 Preglednica 22: Letni kazalniki za dvig izobrazbene ravni .................................................................... 32 Preglednica 23: Brezposelni, udeleženi v programih APZ .................................................................... 33 Preglednica 24: Število in delež NPK v programih APZ ........................................................................ 33 Preglednica 25: Letni kazalniki za usposabljanje in izobraževanje za potrebe dela ............................. 34 Preglednica 26: Razvojni programi na področju izobraževanja odraslih financirani iz programa Evropske unije Erasmus+ ...................................................................................................................... 44 Preglednica 27: Dejavnosti in kazalniki učinka četrtega prednostnega področja: raziskave in razvoj.. 49 Preglednica 28: Število udeležencev v svetovalni dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba ................ 49 Preglednica 29: Načrtovana in realizirana udeležba oz. ure izvajanja posameznih dejavnosti podpore izobraževanju odraslih po posameznih ministrstvih ............................................................................. 50 KAZALO GRAFOV Graf 1: Deleži odraslih, ki so dosegli prvo raven in manj pri besedilnih in/ali pri matematičnih spretnostih, v Sloveniji v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami in povprečjem OECD ................ 22 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 1 POVZETEK GLAVNIH UGOTOVITEV Poročilo o uresničevanju Letnega programa izobraževanja odraslih LPIO 2023 je postavljeno v kontekst resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 2022/2030). Na temelju poročil ministrstev ter podatkov Statističnega urada Republike Slovenije prikazuje realizacijo kazalnikov na posameznih področjih Resolucije. Finančnemu poročilu sledi prikaz realizacije ciljev po posameznih prednostnih področjih. FINANČNO POROČILO. Z nacionalnim proračunom je bilo, na temelju predlogov različnih ministrskih resorjev, za namene financiranja LPIO 2023, načrtovanih 48.897.452 EUR, s spremembo proračuna pa še nekoliko več, namreč 49.494.462 EUR. Od tega je bilo realiziranih 54.107.445.26 EUR, kar znaša 109,3 %. Realizacija je bila po posameznih resorjih različna, in sicer: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) 105 %, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) 91 %, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) 105,6 %, Ministrstvo za okolje, prostor in energetiko (MOPE) 121,9 %, Ministrstvo za zdravje (MZ) 141,4 %, Ministrstvo za kulturo (MK) 94,5 %, Ministrstvo za pravosodje (MP) 80 %, Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) 113,7 % in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) (111 %). Realizacija sredstev po posameznih prednostnih področjih je bila na področjih splošnega neformalnega izobraževanja odraslih, izobraževanje za pridobitev izobrazbe in dejavnosti v podporo IO višja od načrtovane, občutno nižja pa je bila na področju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za potrebe dela. Spremljanje uresničevanja LPIO smo v nadaljevanju umestili v kontekst ciljev in kazalnikov, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030. Glede na objavo podatkov EUROSTAT-a (25. 4. 2025) smo preverili zgolj nekatere kazalnike. Krovni kazalnik, tj. stopnja udeležbe odraslih v programih VŽU v starosti od 25 do 64 let po Anketi o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP 4 tedne) je v letu 2023 padla na 19,9 %, glede na leto 2022, ko je bila 21,6 %, kar predstavlja še vedno visoko udeležbo glede na pretekla leta, in je višja od povprečja EU 27 (12,7 %). Prvič pa je dodan kazalnik, ki je sicer tudi opredeljen v ReNPIO, to je udeležba odraslih v programih VŽU po ANP v preteklih 12 mesecih: v letu 2022 je bilo v Sloveniji vključenih 36,2 %, kar je več od povprečja EU (25,1 %). V letu 2023 smo dodali tudi preglednico in podatke glede udeležbe v priložnostnem učenju odraslih v Sloveniji po anketi Usposabljanje in izobraževanje odraslih (UIO). Podatki nam kažejo, da je bila vključenost 74,1 %, kar je bistveno višje od povprečja EU 27 (64,2 %). PRVO PREDNOSTNO PODROČJE – splošno neformalno izobraževanje odraslih sledi cilju zviševanja ravni temeljnih zmožnosti in izboljšanja splošne izobraženosti odraslih. Na tem področju je opredeljenih šest kazalnikov, glede na dostopne podatke pa v tem poročilu navajamo zgolj tri: 1. vpis odraslih v javnoveljavne izobraževalne programe, v katerih ne pridobijo izobrazbe, vpis v splošno neformalno izobraževanje in 3. vključenost odraslih v VŽU. Vpis v javnoveljavne programe, v katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, se je v letih 2022/23 zvišal za 7 %, kar je posledica dejstva, da so se iztekli projekti ESS na tem področju, novi pa se še niso začeli izvajati. V splošno neformalno izobraževanje je bilo vključenih 14.383 udeležencev, kar je dvakrat več od načrtovanih 7.000. Vključenost odraslih, v starosti med 65 in 74 let, v programih VŽU, se je, sledeč podatkom ANP, v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem, zmanjšala in dosegla 6,7 %, s čimer je še vedno dosežen cilj ReNPIO 22–30 (5,5 %). DRUGO PREDNOSTNO PODROČJE – izobraževanje za pridobitev izobrazbe sledi cilju zvišanja izobrazbene ravni odraslih. Na tem področju sta opredeljena dva kazalnika: prvi se nanaša na delež vključenih odraslih v program OŠO v starosti od 45 do 55 let, drugi pa se nanaša na delež odraslih v starosti od 25 do 64 let, z dokončano najmanj štiriletno srednjo strokovno izobrazbo. Ugotavljamo, da se nominalno zmanjšuje število odraslih z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo. Vpis odraslih v program OŠO se je ustalil nekoliko nad 1.000 udeleženci. Se je pa vpis povečal v letu 2023, saj je bilo vpisanih 1.224 udeležencev (2022 je bilo vpisanih 1.027). V starostni skupini 45–55 let vpis pada (v letu 2022/2023 je bilo zgolj 30 udeležencev), kar je v nasprotju s predvidenim 2-% letnim zvišanjem vpisa. 5 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Narašča pa odstotek odraslih v starostni skupini med 25 in 64 let z najmanj dokončano srednjo šolo. V letu 2023 je ta delež znašal 65,5 %. Če se bo ta trend nadaljeval do leta 2030, lahko pričakujemo, da bomo dosegli zastavljeni kazalnik v naslednjih štirih letih. TRETJE PREDNOSTNO PODROČJE – strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe trga dela sledi cilju povečanja usposobljenosti prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela. Na tem področju sta opredeljena dva kazalnika, in sicer: delež vključenih v APZ, ki so vključeni v programe izobraževanja in usposabljanja ter delež podeljenih NPK v okviru APZ. Ugotavljamo, da število brezposelnih oseb na letni ravni pada, se pa nominalo zmanjšuje tudi število vključenih v aktivnosti APZ, njihov delež se je ohranjal zadnji dve leti, v letu 2023, pa je padel na raven 20,7 %. Po letu 2020 se povečuje odstotek brezposelnih, ki so pridobili NPK v okviru aktivnosti APZ; v letu 2023 je ta delež padel in znaša 2,9 %. Nadaljevanje trenda padanja vključenosti brezposelnih v programe APZ, bi onemogočilo realizacijo kazalnika resolucije (5,4-% delež brezposelnih, ki so pridobili NPK v sklopu APZ v letu 2030). ČETRTO PREDNOSTNO PODROČJE – raziskave in razvoj sledijo cilju okrepitve razvojne in raziskovalne dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. Na tem področju so opredeljeni trije kazalniki. Prvi kazalnik se nanaša na raziskavo PIAAC, v kateri Slovenija v letu 2022 ni sodelovala. Drugi kazalnik predpostavlja izpeljavo treh CRP-ov. V letu 2023 se je zaključil prvi med njimi: Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj – VŽU preboj. Poleg CRP-a je potekal v letu 2023 tudi raziskovalni projekt na področju izobraževanja odraslih, z naslovom Udeležba prebivalcev v izobraževanju odraslih (VŽU): stanje, značilnosti in kavzalnost (razlogi). Rezultati raziskave so bili objavljeni konec leta 2023. Ob omenjenem so v letu 2023 potekali ali so se zaključevali štirje razvojni projekti za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanju odraslih, katerih rezultati še niso objavljeni: 1. Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, 2. Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026, 3. LIFE-IP Care4Climate, 4. Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj). Dodali smo tudi pregled razvojnih programov na področju izobraževanja odraslih, financiranih iz programa EU Erasmus+. PETO PREDNOSTNO PODROČJE – dejavnosti na področju izobraževanja odraslih; to področje sledi cilju izboljšanja in krepitve dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. Kazalnik se nanaša na odstotek odraslih, vključenih v svetovalno dejavnost, ki naj bi se do leta 2030 povečal za 20 %, glede na leto 2020. Obseg svetovalne dejavnosti na letni ravni se je v zadnjih treh letih povečeval, v letu 2023 se je delež zmanjšal za 10 %, glede na leto 2022, a kljub temu načrtovano 20-% povečanje do leta 2030 ni ogroženo. Število svetovancev se je povečalo za 16 %. Tako smo tudi v letu 2023 blizu postavljenemu kazalniku 20 % povečanja obsega svetovalne dejavnosti v javni službi do leta 2030. 6 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 2 UVOD V skladu s 44. členom Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) (Uradni list RS, št. 6/18) (v nadaljnjem besedilu: ZIO-1) se izvajanje nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji določi z letnim programom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada). Z njim se opredelijo: - cilji in kazalniki na letni ravni, - ukrepi po prednostnih področjih, - obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu za izvajanje letnega programa, - pristojna ministrstva za izvedbo letnega programa in - način spremljanja izvajanja letnega programa. Letni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: LPIO 2023) je sprejela Vlada Republike Slovenije na 29. redni seji s sklepom št. 60302-1/2022/3, z dne 22. 12. 2022. LPIO 2023 sledi ciljem, ki jih je določila Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030, ki jo je sprejel Državni zbor RS 23. 3. 2022, objavljena pa je bila 8. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 490/22), (v nadaljnjem besedilu: ReNPIO 2022–2030). Podlaga za LPIO 2023 sta bila tako ReNPIO 2022–2030 in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 – ZJF-I, 97/23 in 123/23 – ZIPRS2425). Skupno poročilo o izvajanju LPIO 2023 je pripravil Andragoški Center Slovenije, ob sodelovanju MVI, na osnovi poročil pristojnih ministrstev o izvedenih programih in dejavnostih v podporo izobraževanju odraslih. Poročilo o realizaciji LPIO 2023 so v skladu s 45. členom ZIO-1 pripravila naslednja ministrstva: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: MVI), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Ministrstvo za okolje, prostor in energetiko (v nadaljnjem besedilu: MOPE), Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: MZ), Ministrstvo za kulturo (v nadaljnjem besedilu: MK), Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: MP), Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MZI) in Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov (v nadaljnjem besedilu: UOIM). Izvajalci, ki so bili izbrani za izvajanje LPIO 2023 in sofinancirani iz državnega proračuna oziroma sredstev Evropskega socialnega sklada, so izvajali izobraževalne programe za odrasle (v nadaljnjem besedilu: programi) v okviru petih prednostnih področij: (1) Splošno izobraževanje in učenje odraslih, (2) Izobraževanje za zviševanje izobrazbene ravni odraslih in (3) Izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela, (4) Raziskave in razvoj ter (5) Dejavnosti potrebne za izvajanje izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti). 7 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 3 FINANČNI OKVIR IN REALIZACIJA Finančni okvir za načrtovanje aktivnosti, programov in dejavnosti po posameznih proračunskih postavkah so sodelujoča ministrstva načrtovala na podlagi Proračuna Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor RS za leto 2023. Sodelujoča ministrstva so vse ukrepe in realizacijo aktivnosti, programov in dejavnosti opredelila v skladu s sprejetimi finančnimi sredstvi na posameznih proračunskih postavkah posameznega ministrstva. Ta načrtovana sredstva in realizacija po posameznih proračunskih postavkah so bili vključeni v LPIO 2023. Na podlagi poročil sodelujočih ministrstev o realizaciji finančnih sredstev smo pripravili ustrezne primerjalne analize po ministrstvih, po prednostnih področjih za leto 2023 in primerjalno za pretekla leta. Rezultati analiz so nam pokazali uspešnost porabe javnih sredstev in doseganje zastavljenih ciljev skozi doseganje opredeljenih kazalnikov na posameznih prednostnih področjih. Okvirni obseg javnih sredstev v LPIO 2023 in realizacija Iz državnega proračuna Republike Slovenije se je za izvajanje LPIO 2023 zagotovilo 71.044.486 EUR. Okvirni obseg sredstev, ki so jih ministrstva načrtovala in realizirala v letu 2023, je razviden iz preglednice 1; načrtovanje in realizacija sredstev po prednostnih področjih v letu 2023 iz preglednice 2; realizacija sredstev ministrstev po prednostnih področjih v letu 2023 iz preglednice 3 in načrtovana ter realizirana sredstva po ministrstvih in prednostnih področjih v obdobju 2021–2023 iz preglednice 4. Preglednica 1: Finančna realizacija LPIO 2023 po ministrstvih LPIO 2023 REALIZACIJA Delež Spremenjen Delež Delež Indeks Zap Proračunsk Sredstva v v LPIO v EUR Realizirano v v . št. ESS realizac i uporabnik EUR LPIO EUR LPIO (v %) ije (v%) (v%) 1. MVI 11.709.727 24,0 21,5 11.709.527 12.198.555,63 105,0 22,6 2. MDDSZ 8.533.192 17,5 22,2 8.533.192 7.782.440,81 91,0 14,4 3. MKGP 14.062.326 28,8 10,6 14.062.326 14.861.051,02 105,6 27,5 4. MOPE 237.445,14 0,5 10,9 237.445,14 289.524,02 121,9 0,5 5. MZ+ZZZS 10.428.008 21,2 0,0 10.428.008 14.749.038 141,4 27,3 6. MK 985.188 1,8 52,4 1.582.397,81 1.301.838,12 94,5 2,4 7. MP 1.120.565,88 2,5 73,2 1.120.565,88 897.171,83 80,0 1,6 8. MZI- AVP 201.000 0,4 0,0 201.000 228.500 113,7 0,4 9. UOIM 1.620.000 3,3 0,0 1.620.000 1.799.325,83 111,0 3.3 SKUPAJ 48.897.452 100 19,9 49.494.462 54.107.445.26 109,3 100 Vir: Poročila ministrstev Obseg sredstev LIPIO se je na letni ravni med letom zaradi različnih vzrokov (rebalans proračuna, prerazporeditve …) nekoliko zvišal, iz prvotno načrtovanih 48.897.452 EUR na 49.494.462 EUR, kar znaša nominalno 597.010 EUR. 8 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Dejanska načrtovana sredstva po ministrstvih nam kažejo enak obseg sredstev, glede na načrtovana sredstva v LIPIO 2023 pri vseh ministrstvih, razen pri MK. Med letom so se načrtovana sredstva na MK povečala za 597.209,81 EUR. Celotna sredstva so bila realizirana v 109,3 %. Najslabše so sredstva črpala MP (80 %), MK (94 %) in MDDSZ (91 %), najbolje pa MZ+ZZZS (141,4 %) in MOPE (121,9 %). Glede na pretekla leta je v strukturi, pri skoraj vseh ministrstvih, delež ESS sredstev bistveno padel. To je rezultat zaključka ESS perspektive v letu 2022 in zamika začetka črpanja sredstev v novi ESS perspektivi 2023–2027. Tri ministrstva (MZ+ZZZS, MZI-AVP in UOIM) so načrtovala in porabljala le nacionalna sredstva. Izjema je MP, pri katerem je delež ESS sredstev kar 73,2 %. Primerjava načrtovanih in realiziranih sredstev v LPIO 2022 in 2023 pokaže bistven upad sredstev v letu 2023. V letu 2022 so bila načrtovana sredstva v višini 71.044.485 EUR in realizirana v višini 67. 789.155 EUR, kar znaša 95,54 % realizacijo. V letu 2023 je bilo načrtovanih le 49.494.462 EUR, od katerih je bilo realiziranih 54.107.445 EUR, kar pomeni 109,3-% realizacijo. Tako so se načrtovana sredstva v letu 2023 znižala za 21.550.024 EUR, kar pomeni 30,04 % upad sredstev. Ker se je v letu 2022 zaključevala Evropska finančna perspektiva, nova pa se še ni začela in se tudi sredstva nove finančne perspektive 2023–2027 niso aktivirala. So pa ministrstva v letu 2023 porabila sredstva ob zaključku stare perspektive. Če je to ključni razlog za zmanjšanje sredstev v letu 2023, se bo pokazalo v letu 2024. Dejstvo pa je, da se delež nacionalnih sredstev, namenjenih izobraževanju odraslih, zmanjšuje in razvoj izobraževanja odraslih ostaja odvisen od črpanja evropskih sredstev. Okvirne višine sredstev, ki so jih ministrstva načrtovala in realizirala po prednostnih področjih in dejavnostih, so razvidne iz preglednice 2. Preglednica 2: Sredstva v LPIO 2022 načrtovana in realizirana po prednostnih področjih in dejavnostih Delež Deleži Razmerje med Prednostna področja in dejavnosti Načrtovana (%) v (%) v Realizacija načrtovanimi in sredstva vseh vseh realiziranimi sred. sred. sredstvi (%) Prvo prednostno področje: splošno neformalno izobraževanje odraslih 18.309.351,94 36,8 22.552.516,08 41,8 123,2 . Drugo prednostno področje: izobraževanje za pridobitev 5.440.123,00 11,7 6.271.843,23 11,6 115,3 izobrazbe. Tretje prednostno področje: strokovno 22.304.423,14 usposabljanje in izpopolnjevanje za 44,9 21.768.990,73 40,2 97,6 potrebe dela. Četrto prednostno področje: 22.200,66 0,03 22.375,83 0,04 104,2 Raziskave in razvoj. * Peto prednostno področje: dejavnosti na področju izobraževanja odraslih 3.349.863,09 6,6 3.491.719,37 6,4 104,2 . SKUPAJ 49.494.462,00 100 54.107.445,28 100 109,3 Vir: Poročila ministrstev * sredstva za raziskave in razvoj niso bila v LPIO 20232 načrtovana na posebnih samostojnih proračunskih postavkah MVI, temveč v slopu drugih že obstoječih proračunskih postavk financiranja MVI in ARRS. Tako je potekal v letu 2022 dvoletni raziskovalni CRP projekt – VŽU Preboj. Poteka med 1. 9. 2021 in 30. 9. 2023, financiran s strani ARRS in MVI (povezava: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2022032215365750/vsezivljenjsko-ucenje-odraslih-za-trajnostni- razvoj-in-digitalni-preboj-vzu-preboj. Projekt je financiran v višini 60.000 EUR, je pa MVI financiralo v LDN ACS 2023 raziskavo Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju: stanje, značilnosti in razlogi in raziskavo Udeležba gluhih in slepih v vseživljenjskem učenju. 9 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Podatki kažejo, da so razmerja financiranja po posameznih prednostnih področjih med načrtovanimi sredstvi in realizacijo na vseh prednostnih področjih presežena, razen na tretjem. Glede na leto 2022 pa se deleži na prvem in drugem prednostnem področju povečujejo. Povečujejo se tudi načrtovana in porabljena sredstva. Na tretjem in petem prednostnem področju, tako nominalno kot v deležu, sredstva pri realizaciji, glede na načrtovana, padajo, v primerjavi z letom 2022. Preglednica 3: Načrtovana LPIO in realizirana poročila ministrstev, sredstva ministrstev po prednostnih področjih v letu 2023; indeks predstavlja razmerje med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi, izraženo v odstotkih IV.1 I. II. III. prednost V. Ministrstvo prednostno prednostno prednostno prednostno SKUPAJ področje no področje področje področje področje 3.103.760,25 5.440.123,00 872.080,00 22.200,66 2.202.863,09 11.641.027,00 LPIO MVI 3.162.232,27 6.271.843,23 467.583,46 22.375,83 2.274.520,84 12.198.555,63 Realizacija Indeks 102,9 115,3 53,6 100,8 103,2 104,8 LPIO 900.000,00 0,0 6.687.192 0,0 946.000,00 8.533.192 MDDSZ Realizacija 1.059.591,28 0,0 5.734.151 0,0 988.698,53 7.782.440,81 Indeks 117,7 85,7 0,0 104,5 91,2 LPIO 0,0 0,0 14.062.326 0,0 0,0 14.062.326 MKGP Realizacija 0,0 0,0 14.861.051 0,0 0,0 14.861.051 Indeks 105,6 0,0 105,6 LPIO 10.428.008,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10.428.008,0 MZ+ Realizacija 14.749.038,0 0,0 0,0 0,0 0,0 14.749.038,0 ZZZS Indeks 141,4 0,0 141,4 LPIO 1.137.017,81 0,0 445.380,00 0,0 0,0 1.582.397,81 MK Realizacija 885.156,87 0,0 416.681,25 0,0 0,0 1.301.838,12 Indeks 77,8 93,5 0,0 82,3 LPIO 1.120.565,88 0,0 0,0 0,0 0,0 1.120.565,88 MP Realizacija 897.171,83 0,0 0,0 0,0 0,0 897.171,83 Indeks 80,0 0,0 80,0 LPIO 0,0 0,0 237.445,14 0,0 0,0 237.445,14 MOPE Realizacija 0,0 0,0 289.524,02 0,0 0,0 289.524,02 Indeks 121,9 0,0 121,9 LPIO 0,0 0,0 0,0 201.000 201.000 MZI- Realizacija 0,0 0,0 0,0 228.500 228.500 AVP Indeks 0,0 113,7 113,7 LPIO 1.620.000 0,0 0,0 0,0 1.620.000 UOIM Realizacija 1.799.325,83 0,0 0,0 0,0 1.799.325,83 Indeks 111,0 0,0 111,0 LPIO 18.309.351,94 5.440.123,00 22.304.423,14 22.200,66 3.349.863,09 49.494.462 SKUPAJ Realizacija 22.552.516,08 6.271.843,23 21.768.990,73 22.375,83 3.491.719,37 54.107.445,28 Indeks 123,1 115,3 97,5 100,8 104,2 109,3 Vir: Poročila ministrstev 1 V četrtem stolpcu ni podatkov, ker sredstva za raziskave in razvoj niso bila v LPIO 2022 načrtovana na posebnih samostojnih proračunskih postavkah MVI, temveč v slopu drugih že obstoječih proračunskih postavkah financiranja MVI in ARRS. 10 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU * Sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. ** Sredstva Sklada za podnebne spremembe. *** Sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tabeli so prikazana načrtovana sredstva za LPIO 2023, sprejeta v proračunu za leto 2023, ki pa so se, zaradi prilagajanja finančnemu stanju v državi, nekoliko spremenila. Vzroki niso razvidni iz poročil. Tako je MVI povečalo realizacijo na vseh prednostnih področjih (I. področje 102,9 %, II. področje 115,3 % in V področje 103,2 %), razen na III. prednostnem področju, kjer je bila realizacija 53,6 %. MDDSZ je imelo nizko realizacijo na III. področjih (85,7 %). Na I. področju pa je doseglo 117,7 % realizacijo. MK je imelo nizko realizacijo na vseh področjih (I. področje 77,8 % in III. področju 93,5 %). Najvišjo realizacijo je imelo MOPE na III. prednostnem področju (121,9 %). Preglednica 4: Načrtovana in realizirana sredstva in delež teh po prednostnih področjih v LPIO, v obdobju med 2020 in 2022; razmerje med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi v dveh zaporednih letih Indeks primerjave dveh Leto zaporednih let Prednostno Načrt in področje realizacija 2023/ 2021 2022 2023 2022/ 2022 2021 načrt 17.984.225 15.262.543 18.309.351,94 84,9 119,9 I. prednostno področje realizacija 17.567.857 15.816.975 22.552.516,08 90,0 142,6 Indeks realizacije 97,7 99,7 123,1 ----- ----- načrt 5.440.123,00 2.177.853 1.969.526 90,4 158,0 II. prednostno področje realizacija 1.805.346 3.237.084 6.271.843,23 193,7 179,3 Indeks realizacije 82,9 164,4 115,3 ----- načrt 59.079.191 47.922.888 22.304.423,14 81,1 46,5 III. prednostno področje realizacija 51.473.123 41.425.412 21.768.990,73 80,5 52,5 Indeks realizacije 87,1 86,4 97,5 ----- ----- načrt ni samostojno ni samostojnih področje 22.200,66 ----- ----- sredstev IV. prednostno ni samostojno ni samostojnih področje realizacija 22.375,83 ----- področje sredstev Indeks ni samostojno ni samostojnih 100,8 ----- realizacije področje sredstev načrt 7.969.017 5.889.528 3.349.863,09 73,9 56,9 V. prednostno področje realizacija 7.995.606 7.309.684 3.491.719,37 91,4 47,8 Indeks realizacije 100,3 125,5 104,2 ----- ----- načrt 87.060.286 71.044.485 49.494.462 81,6 69,7 SKUPAJ realizacija 78.817.873 67.789.155 54.107.445,28 86,0 79,8 Indeks 90,5 95,4 109,3 ----- ----- Vir: Poročila ministrstev 11 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Na temelju podatkov v preglednici, primerjajoč leti 2022 in 2023, ugotavljamo:  sredstva, namenjena splošnemu neformalnemu izobraževanju odraslih (I. prednostno področje) so se nominalno povečala za 19,9 %, delež realizacije pa se je povečal kar za 42,6 %);  sredstva, namenjena izobraževanju za pridobitev izobrazbe (II. prednostno področje) so se nominalno povečala, realizacija pa je bila višja za 115,3 % višja od načrtovane, kar je rezultiralo v tem, da je bil znesek, porabljen za to področje, nominalno višji od realiziranih sredstev za leto pred tem (za 93,7 %);  sredstva, namenjena strokovnemu usposabljanju za potrebe dela (III. Prednostno področje) so se nominalno zmanjšala, prav tako pa je bila nizka tudi realizacija (zgolj 97,5 %);  sredstva, namenjena različnim dejavnostim na področju izobraževanja odraslih, so se nominalno zmanjšala za skoraj tretjino, vendar je realizacija presegla načrtovano za 4,2 %, a so bila porabljena sredstva nominalno skoraj polovico nižja kot sredstva realizirana leto prej;  primerjalni indeksi razmerja med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi v dveh zaporednih letih nam kažejo, da je bilo vsako leto manj načrtovanih sredstev, razen na prvem in drugem prednostnem področju. Realizacija pa se je vsako leto zmanjševala;  dodatna interpretacija ni možna brez pojasnil posameznih ministrstev. 12 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 4 TEMELJNI CILJ IN KROVNI KAZALNIKI RENPIO 2022–2030 V nadaljevanju poročamo o realizaciji LPIO 2023 v kontekstu ciljev in kazalnikov, načrtovanih v resoluciji 2022–2030). Temeljni cilj ReNPIO 2022–2030 je: Povečati vključenost odraslih v VŽU. Ta cilj je splošen in velja za vsa prednostna področja in za vse ciljne skupine odraslih, ki jih opredeljuje ReNPIO 2022–2030. Za doseganje tega temeljnega cilja in za uresničevanje ter merjenje učinkov, so v ReNPIO 2020–2030 zastavljeni trije kazalniki, in sicer: 1. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020, povečala na 19 % v letu 2030 (iz: raziskovanje Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP4t); 2. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 2016, povečala na 66 % v letu 2030 (Anketa o učenju in izobraževanju odraslih (UIO)2; 3. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016, povečala na 60 % v letu 2030 (iz: raziskovanje Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP12m). Vsi trije kazalniki so povzeti po spremljanju statističnih podatkov po EUROSTAT-u in zagotavljajo primerljivost podatkov za Slovenijo s podatki primerljivih držav Evropske skupnosti (EU). Tretji kazalnik pa uvaja še primerljivost doseganja ciljev EU v stebru socialnih pravic. Doseganje temeljnega cilja glede povečanja vključenosti odraslih v VŽU nam pokaže analiza statističnih podatkov pri posameznem krovnem kazalniku, prikazanem v nadaljevanju. Zaradi celovitejšega pregleda in podatkov o udeležbi odraslih v VŽU smo letos dodali še preglednico s podatki o vključenosti odraslih v priložnostno učenje v Sloveniji, v starosti od 25 do 64 let, primerjalno z izbranimi državami EU, pri čemer smo izhajali iz podatkov Ankete o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO) (SURS, 2024). 2 Anketa o izobraževanju odraslih (AIO), ki jo izvaja Statistični urad RS, se je v obdobju med zajemom podatkov, v letu 2016 in 2022, preimenovala v Anketo o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO). V nadaljevanju uporabljamo novo poimenovanje ankete. 13 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 4.1 Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let po anketi Aktivno in neaktivno prebivalstvo v zadnjih 4 tednih Preglednica 5: Udeležba odraslih v programih VŽU od leta 2014 do 2023, v izbranih državah EU Država/leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 (%) Švedska 29,2 29,4 29,6 30,4 31,4 34,3 28,6 34,7 36,2 38,8 Danska 31,9 31,5 28,0 26,9 23,5 25,3 20,5 22,4 27,9 30,5 Finska 25,1 24,4 26,4 27,4 28,5 29,0 27,3 30,5 25,2 26,1 Estonija 11,6 11,9 15,3 16,8 19,3 19,6 16,6 18,4 21,1 23,2 Slovenija 12,1 11,9 11,6 12,0 11,4 11,2 8,4 18,9 21,6 19,9 Avstrija 14,3 14,4 14,9 15,8 15,1 14,7 11,7 14,6 15,8 17,1 EU 27 10,1 10,1 10,3 10,4 10,6 10,8 9,1 10,8 11,9 12,7 Italija 8,1 7,3 8,3 7,9 8,1 8,1 7,2 9,9 9,6 11,6 Slovaška 3,1 3,1 2,9 3,4 4,0 3,6 2,8 4,8 12,8 10,5 Madžarska 3,3 7,1 6,3 6,2 6,0 5,8 5,1 5,9 7,9 9,6 Nemčija 8,0 8,1 8,5 8,4 8,2 8,2 7,7 7,7 8,1 8,3 Hrvaška 2,8 3,1 3,0 2,3 2,9 3,5 3,2 5,1 4,4 6,4 Vir: EUROSTAT V raziskavi UIO sodeluje 38 držav, v pregled smo vključili države, ki so najuspešnejše, primerljive in sosednje države. Povprečje EU 27, po izstopu Velike Britanije iz EU po letu 2022. Iz preglednice 5 je razvidno, da je bila udeležba odraslih v letih med 2014 in 2019 v Sloveniji nekoliko nad povprečjem EU in je vsako leto nekoliko padla. V letu 2020 je dosegla najnižjo stopnjo (8,4 %), pri čemer je prvič padla pod povprečje EU 27. V letu 2021 se je zgodil velik preobrat glede udeležbe odraslih v VŽU, v Sloveniji, saj se je ta dvignila na 18,9 %, s čimer smo se povzpeli precej nad povprečje v EU 27 (10,8 %). To je bilo obdobje pandemije covida-19, uspešne tranzicije digitalizacije in prehoda na spletno izobraževanje. V letu 2022 se je stopnja udeležbe odraslih v VŽU še nekoliko povišala, na 21,6 %, kar je bistveno več od povprečja EU 27 (11,9 %). Višjo stopnjo udeležbe so imele le: Švedska (36,2 %), Danska (27,9 %), Nizozemska (26,4 %), Finska (25,2 %), Islandija (27,1 %) in Švica (22,0 %). V letu 2023 ponovno ugotavljamo padec vključenosti odraslih v VŽU na 19,9 %, kar je še vedno bistveno višja kot povprečje v EU 27 (12,7 %). A se je v vseh primerjalnih državah, razen na Slovaškem, udeležba povišala. Treba je usmeriti vso pozornost na učinkovitost podpornih dejavnosti na področju izobraževanja odraslih in z novimi pristopi svetovanja, motivacije in promocije doseči ciljne skupine neaktivnih odraslih. 14 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 4.2 Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU po Anketi o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO): Preglednica 6: Udeležba odraslih v VŽU v letih merjenja z AIO, v izbranih državah EU Leto 2007 2011 2016 2022 Švedska 73,4 71,8 63,8 73,9 Madžarska 9,0 41,1 55,7 62,4 Nemčija 45,4 50,2 52,0 60,4 Avstrija 41,9 48,2 59,9 58,0 Slovaška 44,0 41,6 46,1 54,8 Finska 55,0 55,7 54,1 53,1 Danska 44,5 58,5 50,4 53,0 Estonija 42,1 49,9 44,0 48,1 EU 27 32,8 40,2 43,7 46,6 Slovenija 40,6 36,2 46,1 42,4 Italija 22,2 35,6 41,5 35,7 Hrvaška 21,2 / 31,8 27,3 Vir: EUROSTAT Anketa o usposabljanju in izobraževanju odraslih meri udeležbo odraslih v VŽU v zadnji 12 mesecih. Zaradi kompleksne zasnove in zahtevnejše izvedbe se anketa izvaja redkeje od EUROSTAT-ovega merjenja in tudi precej neredno. Tako je bila UIO do zdaj izpeljana štirikrat: v letih 2007, 2011, 2016 in 2022. Rezultati, pridobljeni z Anketo o izobraževanju odraslih (AIO) v zadnjih treh merjenjih, kažejo, da smo cilj, ki smo si ga postavili v ReNPIO 2013–2022, za leto 2020 (45 %), dosegli že pri merjenju leta 2016. So pa rezultati merjena za leto 2022 pokazali rahel padec udeležbe na 42,4 %, kar je pod ciljno vrednostjo kazalnika v letu 2030 in tudi pod povprečjem EU27, ki znaša 46,4 %. Padec stopnje udeležbe, zaznan v Anketi o usposabljanju in izobraževanju (UIO), še ni skrb vzbujajoč, je pa treba skrbno načrtovati in izvajati aktivnosti in ukrepe za dvig vključenosti, ki se bo meril v letu 2028. 4.3 Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU po anketi Aktivno in neaktivno prebivalstvo v zadnjih 12 mesecih: EUROSTAT je 25. 4. 2024 objavil podatke glede udeležbe odraslih v VŽU, v zadnjih 12 mesecih, za leto 2022, na podlagi ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP). Preglednica 7: Udeležba odraslih 25–64 v programih VŽU, v letu 2023, v izbranih državah EU Država/leto (%) 2022 Švedska 64,7 Estonija 57,5 Danska 53,4 Finska 49,1 Slovaška 41,3 Slovenija 38,2 Avstrija 34,6 Madžarska 27,5 15 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU EU 27 25,9 Italija 20,3 Nemčija 17,5 Hrvaška 9,0 Vir: EUROSTAT V zgornji preglednici nam podatki kažejo, da je vključenost odraslih v Sloveniji po ANP (12 mesecev) v letu 2022 relativno visoka (38,2 %) in je nad povprečjem EU 27 (25,9 %). Tako je Slovenija nekje v povprečju po udeležbi, v primerjavi z izbranimi državami. Udeležba v petih izbranih državah je višja, v petih pa nižja. Se je pa stopnja udeležbe v Sloveniji, glede na izhodiščni kazalnik v letu 2016 (40,3 %), v letu 2023 znižala. Tako bo potrebne še več aktivnosti in podpore glede udeležbe neaktivnih odraslih za vključitev v VŽU, če želimo doseči zastavljen cilj v letu 2030 (60 %). 4.4 Stopnja udeležbe odraslih v priložnostnem učenju v starosti od 25 do 64 let v VŽU po Anketi o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO): Preglednica 8: Stopnja udeležbe odraslih v programih priložnostnega učenja v letih 2007, 2016 in 2022, merjena z AIO v izbranih državah Leto 2007 2016 2022 Finska 54,6 68,7 76,4 Avstrija 75,7 79,3 74,4 Slovenija 62,0 66,0 74,1 Švedska 76,0 78,6 74,0 Hrvaška 44,6 91,9 72,3 Slovaška 84,1 75,1 70,7 Nemčija 52,4 43,5 70,2 Estonija 44,8 79,6 69,1 Italija 41,2 74,4 67,4 Madžarska 26,2 40,6 65,4 EU 28 41,8 59,5 64,2 Danska Ni podatka 70,8 63,5 Vir: EUROSTAT Podatki v zgornji preglednici in spodnjem grafu glede udeležbe odraslih v priložnostnem učenju, so za Slovenijo bistveno bolj spodbudni kot podatki udeležbe v VŽU, ki vključujejo udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju in učenju. Tako je Slovenija v vsakem letu snemanja bistveno nad povprečjem EU 27. Slovenija je pri udeležbi odraslih v priložnostnem učenju primerljiva z Avstrijo in Švedsko. Malce izstopa le Finska. 16 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5 PREGLED REALIZACIJE PO PREDNOSTNIH PODROČJIH IN CILJIH RENPIO 2022–2030 V ReNPIO 2022–2030 je opredeljenih pet prednostnih področij: 1. splošno neformalno izobraževanje odraslih, 2. izobraževanje za pridobitev izobrazbe, 3. strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela ter – primerjalno z resolucijo 2013–2020 na novo opredeljeni področji - 4. raziskave in razvoj ter 5. dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. Omenjenim prednostnim področjem ustrezajo tudi cilji in kazalniki, prikazani v nadaljevanju, ki jih bomo spremljali tudi v kontekstu omenjenega (ter prihodnjih) poročil o uresničevanju LPIO. Priprava LPIO 2023 je temeljila na resoluciji 2022–2030, zato poročilo, ki sledi v nadaljevanju, dosledno sledi veljavni resoluciji. 5.1 Prvo prednostno področje - Splošno neformalno izobraževanje odraslih Splošno neformalno izobraževanje odraslih predstavlja prvo prednostno področje ReNPIO 2022–2030. Vključuje razvoj in izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Ti izobraževalni programi vključujejo javnoveljavne programe za odrasle za zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter javnoveljavne programe za odrasle, za izboljšanje splošne izobraženosti. Poleg javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle so vključeni v prvo prednostno področje tudi neformalni izobraževalni programi za odrasle, po katerih se ne pridobi izobrazbe. 5.1.1 Cilj: Zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšanje splošne izobraženosti odraslih Za prvo prednostno področje je opredeljen en skupni cilj, ki opredeljuje permanentno zviševanje ravni temeljnih zmožnosti in splošne izobraženosti odraslih v obdobju veljavnosti ReNPIO do leta 2030. Za spremljanje in doseganje zastavljenega cilja je opredeljenih šest kazalnikov: 1. V javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, se bo vključilo najmanj 70 % več odraslih kakor leta 2019. 2. Delež odraslih, v starosti od 24 do 65 let z najnižjimi dosežki v besedilnih in matematičnih spretnostih se bo znižal z 31 % (PIAAC 2016) na manj kot 20 %. 3. Vključenost odraslih v starosti od 55 do 64 let v katero koli obliko organiziranega izobraževanja se bo s 27 % (UIO 2016) povečala na 35 % (UIO 2028). 4. Vključenost starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v VŽU se bo s 4,0 % (ANP4t 2019) povečala na 5,5 % (ANP4t 2030). 5. Vključenost nižje kvalificiranih odraslih v starosti od 25 do 64 let (ISCED 0-2) v VŽU v zadnjih 12 mesecih bo vsaj 30-% do 2030. 6. Delež odraslih v starosti od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi bo 70 % do leta 2030. V Nadaljevanju predstavljamo realizacijo za leto 2023 na tistih kazalnikih, na katerih so podatki že dostopni oz. prikažemo dinamiko dogajanja na kazalniku v zadnjih treh letih, če podatka na omenjenem kazalniku še ni. 17 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5.1.1.1 V javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, se bo vključilo najmanj 70 % več odraslih kot leta 2019. V skladu s tem kazalnikom pričakujemo, da se bo do leta 2030 v javnoveljavne programe vključilo 6.140 odraslih, kar predstavlja 70-% povečanje udeležbe glede na leto 2019, ko je ta znašala 3.612 vključenih. Preglednica 9: Odrasli, vključeni v javnoveljavne izobraževalne programe, v katerih ne pridobijo izobrazbe, v letih 2020, 2021, 2022 in 2023 Število Število Število Število Ime udeležencev udeležencev udeležencev udeležencev Pristojna programa leto leto leto leto ministrstva 2020 2021 2022 2023 vključeni / vključeni / vključeni / vključeni/ zaključili zaključili zaključili zaključili Programi za pridobitev temeljnih in projekt se je projekt se je projekt se je projekt se je 1. poklicnih zaključil v letu zaključil v letu zaključil v letu zaključil v letu MVI kompetenc 2019 2019 2019 2019 (javni razpis 2016–2019) Programi za pridobitev temeljnih in 2. poklicnih 811/811 1.019/1.019 1.020/1.020 MVI kompetenc projekt se je (javni razpis zaključil v letu 2018–2022) 2022 Začetna integracija 3.865/3.865 3. 1.036 / 1.036 1.244/1.244 1.442/1.442 MNZ/UOIM priseljencev (ZIP) SKUPAJ 1.847/1.847 2.263/2.263 2.462/2.462 1500/3.865 Vir: Poročila ministrstev Podatki v zgornji preglednici nam kažejo izrazit padec vpisa odraslih v javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba po letu 2019. Najbolj kritično je leto 2020 (covid-19). Se pa vpis vsako leto postopno zvišuje in je v letu 2022 višji za 33 % kot v letu 2020, a zaostaja za vpisom v letu 2019. Podatki bodo bistveno bolj primerljivi ob začetku izvajanja novih nacionalnih projektov za razvoj in izvajanje javnoveljavnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi izobrazba v novi evropski razvojni perspektivi 2023–2027. Se je pa v letu 2023 bistveno povečala vključenost odraslih v program Začetna integracija priseljencev, in sicer kar za 157 %, glede na vključenost v letu 2022. 18 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Preglednica 10: Odrasli, vključeni v javnoveljavne izobraževalne programe, kjer ne pridobijo izobrazbe v letih 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023: Število Število Število Število udeležencev udeležencev udeležencev udeležencev Ime programa SKUPAJ leto leto leto leto 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 1. Programi za dvig ravni pismenosti (UŽU) 330 188 175 63 756 3. Začetna integracija 1.641 1.322 1.454 1.931 6.348 priseljencev (ZIP) Jezikovni programi za 4. odrasle (an., fr., it., 1.217 442 696 511 2.866 nem., madž.) 5. Slovenščina kot drugi in 390 350 520 258 1.518 tuj jezik (Slov. j.) Programi 6. računalniškega 451 214 415 736 1.816 opismenjevanja (RPO) SKUPAJ 4.029 2.516 3.260 3.499 13.304 VIR: CEUVIZ Zgornja preglednica, ki prikazuje vpis odraslih v javnoveljavne izobraževalne programe, po katerih odrasli ne pridobijo izobrazbe, nam pokaže izrazit padec vpisa med leti 2019/20 in 2020/21, in to kar za 37,56 %. Med vzroki za ta padec vpisa je zagotovo tudi obdobje pandemije covida-19. To nam potrjujejo tudi evalvacije izobraževanja odraslih in posledic v času pandemije covida-19.3 Vpis odraslih v javnoveljavne izobraževalne programe se je po letu 2021/2022 začel zviševati (2021/22 za 29,57 % in v letu 2022/2023 za 7,33 %)9. To je spodbudno, a nismo še dosegli vpisa iz leta 2019/20. Skrb vzbujajoč je upad vpisa v programe za dvig pismenosti (UŽU), v letu 2022/2023, kar za 64 %. Prav tako beležimo padec vpisa v programe slovenščine kot drugega tujega jezika, skoraj s polovico (49,61 %). Je pa bistven porast vpisa v letu 2022/2023 v programe RPO (77,34 %) in ZIP (32,80 %). 5.1.1.2 Dvig splošne izobraženosti odraslih Na doseganje cilja glede dviga splošne izobraženosti odraslih vpliva tudi vključenost odraslih v najrazličnejše izobraževalne programe splošnega neformalnega izobraževanja. Zato smo pregledali in analizirali letna poročila vključenih ministrstev tudi na področju vključenosti odraslih v programe splošnega neformalnega izobraževanja. Preglednica 11: Vključenost odraslih v neformalne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi izobrazba v letih 2021, 2022 in 2023 Število Število Število udeležencev udeležencev udeležencev Pristojna leto leto leto ministrstva 2021 2022 2023 Ime programa vključeni / vključeni / vključeni / zaključili zaključili zaključili Splošno neformalno 1. izobraževanje za starejše 8.512 / 8.215 12.908/14.388 7.000/14.383 MVI odrasle Izpiti iz tujih jezikov za odrasle 2. 50 / 40 50/42 50/19 MVI (DIC) 3. Študijski krožki 2.000 / 1.945 2.295/2.295 2.00/1.772 MVI 4. Dvig digitalne pismenosti 8.800/8.800 MVI vključena v vključena v 5. Središče za samostojno učenje 5.339/5.415 javno službo MVI javno službo 3 Vir: Izkušnje z izobraževanjem odraslih na daljavo v času pandemije: https://www.acs.si/digitalna- bralnica/izkusnje-z-izobrazevanjem-odraslih-na-daljavo-v-casu-pandemije/. 19 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5. Borza znanja ni podatka ni podatka ni podatka MVI Financiranje izvajanja programov za pridobivanje Projekt je 6. 1.549 /1.456 3.534/3.463 MVI temeljnih in poklicnih zaključen kompetenc 2018–2022 (ESS) Javni razpis za izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju in Projekt je 7. izobraževalcev v neformalnih 3.500/8.215 1.477/1.477 zaključen MVI izobraževalnih programih za odrasle 2020–2022 Projektno učenje za mlajše 8. 299 466 126/90 MDDSZ odrasle (PUM-o) 9. Kulturni bazar 613/613 1.150/1.150 800/1.150 MK Dnevi evropske kulturne dediščine (Zavod za varstvo 10. kulturne dediščine 1.500/1.500 1.600/1.600 1.000/1.800 MK Slovenije – ZVKDS) Projekti za predstavljanje, uveljavljanje, razvoj in 11. posodabljanje infrastrukture za 0/0 0/0 0/0 MK slovenski jezik v digitalnem okolju Programi usposabljanja na 12. vseh področjih knjige - Javna 2.500/2.500 2.000/2.000 1.500/2.000 MK (JAK) agencija za knjigo (JAK) Mednarodni prevajalski 13. 10/12 MK (JAK) seminar Poziv za izobraževanje in usposabljanje soavtorjev, avtorjev prispevkov, producentov, izvajalcev in 14. ni podatka 14/14 10/14 MK (SFC) drugih strokovnjakov z delovnega področja javne agencije Slovenski filmski center Programi za mentorje kulturnih dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter kulturi – 15. 12.319/11.750 9.700/9.095 9.700/8.857 MK programi za pridobivanje novega znanja na kulturnih področjih po mreži JSKD Program Začetna integracija 16 3.865/3.865 UOIM priseljencev (ZIP) Tečaj slovenskega jezika za 17. osebe s priznano mednarodno 133/133 UOIM zaščito Preventivni programi za zdrav 18. način življenja in opuščanje 38.598/82.268 38.598/82.268 38.598//82.682 MZ+ZZZS razvad - ZZZS Vir: Poročila ministrstev 20 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Podatki v zgornji preglednici nam kažejo izrazit padec vključitev odraslih v programe za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc, v splošno neformalno izobraževanje starejših odraslih in v program PUM-O. V letu 2023 sta bila zaključena oba velika ESS projekta za izpopolnjevanje strokovnih delavcev in pridobivanje temeljnih kompetenc odraslih v neformalnih programih, zato je padec vključenosti v različne neformalne izobraževalne programe, vključenih v letu 2023, izrazit. V letu 2023 je bilo vključenih v programe za dvig digitalne kompetence 8.800 odraslih. Vključitev v programe kulturne dediščine, usposabljanjih na področju knjige in mentorjev, na področju pridobivanja novih znanj in na področju kulture rahlo dvigujejo vključenost. Povečal se je tudi obisk Kulturnega bazarja. Bistveno pa se je povečala vključenost v preventivnih programih za zdrav način življenja in opuščanja razvad ter v programu Začetna integracija priseljencev. 5.1.1.3 Delež odraslih v starosti od 24 do 65 let z najnižjimi dosežki v besedilnih in matematičnih spretnostih se bo znižal z 31 % (PIAAC) 2016 na manj kot 20 %. Kazalnik je bil oblikovan na podlagi podatkov o deležu odraslih z najnižjimi dosežki v besedilnih in matematičnih spretnostih pri zadnjem merjenju spretnosti odraslih v raziskavi Spretnosti odraslih PIAAC 2016. Med ukrepe četrtega prednostnega področja ReNPIO 2022–2030 je bil vključen ukrep »omogočanje vključitve Slovenije v drugi cikel raziskave PIAAC« (ReNPIO 2022–2030, str. 66). Zato je bilo upravičeno pričakovanje, da se bodo zagotovila nova merjenja spretnosti odraslih v teku izvajanja resolucije in bo mogoče s primerljivo metodologijo ugotoviti spremembe v stanju spretnosti odraslih v smeri zmanjševanja deleža odraslih z najnižjimi dosežki v primerjavi z izhodiščnim stanjem leta 2016, ko je ta delež znašal 31 % (graf 1). 21 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Graf 1: Deleži odraslih, ki so dosegli prvo raven in manj pri besedilnih in/ali pri matematičnih spretnostih, v Sloveniji, v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami in povprečjem OECD4 Japonska Finska Nizozemska Slovaška Norveška Češka Flandrija (Belgija) Švedska Estonija Ciper Ruska federacija Avstrija Danska Koreja Nova Zelandija Litva Avstralija Madžarska Nemčija Kanada Anglija (ZK) Severna Irska (ZK) OECD povprečje Poljska Irska ZDA 2012/2014 ZDA 2017 Singapur Slovenija 19,51 5,41 6,27 Francija Kazahstan Grčija Španija Izrael Italija Turčija Mehika Čile Peru Ekvador 0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 prva raven ali manj pri besedilnih in matematičnih spretnostih prva raven ali manj pri besedilnih spretnostih prva raven ali manj pri matematičnih spretnostih Vir: Survey of Adult Skills (PIAAC, OECD, 2019, str. 53) 4 Vir: OECD (2019). Skills Matter: Additional Results from the Survey of Adult Skills, OECD Skills Studies. OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/1f029d8f-en. 22 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5.1.1.4 Vključenost odraslih v starosti od 55 do 64 let v katero koli obliko organiziranega izobraževanja se bo s 27 % (AIO 2016) povečala na 35 % (UIO 2028). Preglednica 12: Udeležba odraslih v starosti od 55 do 64 let v programih VŽU v izbranih državah EU, v letih merjenja z Anketo o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UOI) Leto 2007 2011 2016 2022 Švedska 60,6 57,5 54,7 63,8 Nemčija 28,2 38,6 43.9 51,5 Madžarska 2,5 21,7 38,2 50,6 Danska 28,6 45,5 37,0 46,0 Avstrija 25,4 35,7 41,3 43,3 Finska 37,8 35,5 34,3 38,3 Estonija 27,5 32,6 30,4 37,5 EU 27 18,5 26,0 31,6 35,4 Slovenija 22,2 22,8 27,3 27,9 Italija 11,8 22,3 33,0 26,7 Hrvaška 9,0 / 15,7 15,6 Vir: EUROSTAT Ta kazalnik je postavljen na podlagi statističnih podatkov iz Ankete o usposabljanju in izobraževanju odraslih (UIO), ki se merijo na nacionalni ravni vsakih šest let in jih objavlja EUROSTAT. Zadnje merjenje je bilo opravljeno za leto 2022. Podatki iz zgornje preglednice nam kažejo, da udeležba skozi obdobja posameznih merjenj raste. Izrazit dvig beležimo pri merjenju v letu 2016, in sicer za 4,5 %. V letu 2022 se je trend dviga udeležbe precej umiril, saj se je udeležba dvignila za 0,7 %. Če bi se dvig udeležbe na letni ravni poviševal za 0,7 %, kazalnika v letu 2030 ne bomo dosegli (le 33,5 %). Zato bi bil potreben razmislek o strategijah za doseganje dviga vključenosti odraslih v starosti od 55 – 64 let v različne oblike IO na letni ravni, vsaj za 0,9 %. 5.1.1.5 Vključenost starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v programe VŽU se bo s 4,0 % (ANP4t 2019) povečala na 5,5 % (ANP4t 2030). Podatke o vključenosti starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v programe VŽU pridobi SURS z vsakoletno anketo o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP), kar za obdobje zadnjih štirih let prikazuje preglednica 13. Preglednica 13: Udeležba odraslih v VŽU od 65 do 74 let (ANP4t), izbrane države EU Država/leto (%) 2020 2021 2022 2023 Danska 10,3 10,3 15,7 21,1 Švedska 13,3 10,9 15,3 19,6 Finska 7,5 7,5 8,2 9,2 Slovenija 1,9 4,7 7,0 6,7 Estonija 3,2 3,1 4,2 5,0 EU 27 1,9 2,3 2,9 3,6 Avstrija 2,1 2,0 2,8 3,4 Italija 1,1 1,7 2,0 3,0 Nemčija 1,0 0,9 1,1 1,2 Madžarska 0,2 0,5 0,9 1,0 Hrvaška / 0,3 0,4 0,4 Vir: EUROSTAT 23 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Podatki iz zgornje preglednice kažejo, da se je udeležba starejših odraslih v starosti med 65 in 74 let v primerjavi z udeležbo v letih med 2020 (1,9 %) povečala, v letu 2022 na 7,0 %. V letu 2023 pa je udeležba padla na 6,7 %. S tem je bil kazalnik resolucije dosežen (5,5 %) oz. presežen. Ker je padec udeležbe v letu 2023 očiten, nas postavlja pred izziv dviga vzdrževanja udeležbe starejših odraslih v obdobju med 65 in 74 let. Izziv je še posebej pomemben, saj je Slovenija edina država s padcem vključenosti starejših v letu 2023, v primerjavi s primerjanimi državami in s povprečjem EU 27. 5.1.1.6 Vključenost nižje kvalificiranih odraslih v starosti od 25 do 64 let (ISCED 0-2) v programe VŽU, v zadnjih 12 mesecih bo vsaj 30 % do 2030. Preglednica 14: Udeležba odraslih v VŽU od 25 do 64 let (ISCED 0-2), v letih merjenja po UIO, izbrane države EU Leto 2007 2011 2016 2022 Švedska 55,9 48,5 45,1 53,2 Madžarska 2,6 32,0 41,6 42,3 Finska 35,2 34,5 36,3 39,3 Nemčija 19,9 27,4 27,4 37,1 Danska 29,9 38,4 31,6 30,6 EU 27 14,9 22,2 22,9 25,1 Avstrija 19,1 31,0 31,3 25,0 Estonija 19,7 22,9 23,5 24,0 Slovenija 12,7 13,2 14,7 16,9 Italija 8,2 19,2 21,2 15,9 Hrvaška 3,9 / 7,4 / Vir: EUROSTAT Rezultati iz zgornje preglednice nam kažejo trend dviga udeležbe nižje kvalificiranih odraslih (ISCED 0-2) v starosti med 25 in 64 let v programih VŽU. Dvig vključenosti te ciljne skupine je 2,2 % med leti merjenja 2016 in 2022. Če bi se ta trend nadaljeval v tej višini, bomo dosegli kazalnik v letu 2030. Tako bi bil delež vključenosti te ciljne skupine v VŽU 34,5 % v letu 2030. 24 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5.1.1.7 Delež odraslih v starosti od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi bo 70 % do leta 2030. Ta kazalnik je namenjen preverjanju doseganja temeljnih digitalnih spretnosti odraslih. Hkrati pa bo zelo dober primerjalni podatek podatku doseganja osnovnih ravni digitalnih spretnosti v raziskavi PIAAC, če se bo Slovenija vključila v tretji krog raziskave. Preglednica 15: Delež odraslih od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi Država/leto 2019 2021 2023 (%) Finska 76,5 79,2 82,0 Danska 70,0 68,7 69,6 Švedska 72,4 66,6 66,5 Avstrija 65,6 63,3 64,7 Estonija 61,6 56,4 62,6 Hrvaška / 63,4 59,0 Madžarska / 49,1 58,9 EU 27 56,1 53,9 55,5 Nemčija / 48,9 52,2 Slovenija 55,1 49,7 46,7 Italija 41,5 45,6 45,8 Vir: EUROSTAT Podatki v zgornji preglednici so skrb vzbujajoči, saj delež odraslih v starosti med 16 in 74 let z vsaj temeljnimi digitalnimi spretnostmi, pri vsakem merjenju, v Sloveniji pada. V letu 2023 je ta delež najmanjši (47,70 %), kar Slovenijo umešča krepko pod povprečje EU27 in med izbranimi državami le pred Italijo. Če želimo do leta 2030 doseči načrtovan rezultat (70 % odraslih dosega najmanj temeljne digitalne spretnosti) so potrebni izraziti ukrepi in dodatne aktivnosti ter spodbude, usmerjene v digitalno opismenjevanje odraslih. 25 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Povzetek ključnih rezultatov in ugotovitev ministrstev v letu 2023 na prvem prednostnem področju Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Na področju izobraževanja starejših je programe medgeneracijskega sodelovanja izvajalo 52 univerz za tretje življenjsko obdobje (lani 56) in vključilo v programe 1.750 udeležencev (načrt 7.000). Študijski krožki: program je izvajalo 93 organizacij (načrtovano 70) v 166 ŠK (načrtovano 200) in je bilo vključenih 1.772 udeležencev (načrtovano 2.000). Ministrstvo je v letu 2023 sofinanciralo javnim organizacijam za izobraževanje odraslih strojno in programsko opremo na področju IKT v višini 48.096,40 EUR (lani pa 46.005,17 EUR). Ministrstvo je v letu 2023 sofinanciralo plače 59 vodij in organizatorjev izobraževanja odraslih (na LU 25 in na SŠ 34). V letu 2022 pa 57 (LU 18 in SŠ 39). Na DIC-u je opravljalo izpite iz tujih jezikov za pridobitev javno veljavnih potrdil 19 kandidatov (načrtovanih je bilo 50, lani pa je bilo vključenih 42). V javno veljavne izobraževalne programe, ki ne dajo izobrazbe, je bilo v letu 2023 vključenih 3.499 udeležencev, kar je nekoliko več kot leto pred tem: v letu 2022 je bilo v te programe vključenih 3.260 udeležencev. Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ministrstvo za zdravje je zakonsko opredeljeno javno službo opravljalo preko ZZZS, in sicer preko preventivnih programov za zdrav način življenja in opuščanja razvad. Programi so bili tudi v letu 2023 načrtovani tako, da bi vključili 38.598 udeležencev. Vključenih pa je bilo kar 82.268 udeležencev. Višja sredstva in višek vključenosti v programe, ki se izvajajo v primarnem zdravstvenem varstvu, so realizirani zaradi sprostitve izvajanja preventivnih dejavnosti po epidemiji covida-19. Ministrstvo za kulturo Ministrstvo javno službo na področju kulturnih dejavnosti izvaja preko javnih zavodov, in sicer: Javne agencije za knjigo (JAK), Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Slovenskega filmskega centra in Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). JAK je razpisovala projekte in programe, namenjene odraslim v splošnih knjižnicah na področju uporabe knjige, novih tehnologij pri promociji branja in nakupovanja knjig. S tem je prispevala k izboljšanju kompetenc komunikacije v maternem jeziku, socialnih kompetenc, kulturne zavesti in izražanja. V izobraževane programe je bilo v letu 2023 vključenih 2.000 udeležencev (načrt 1.500). ZVKDS je v sklopu javne službe izvajal temeljni projekt Dnevi evropske kulturne dediščine. V izobraževanja in dejavnosti je bilo vključenih 1.800 udeležencev (načrt 1.000). JSKD je v programe za povečanje dostopnosti izobraževalnih programov na področju kulture vključilo 9.700 udeležencev, kar je 86,6 % manj glede na preteklo leto. Programe je uspešno zaključilo 8.857 udeležencev. Udeleženci so pridobivali poleg specifičnih znanj iz kulturno-umetniškega področja tudi splošne kompetence: kulturna zavest in izražanje, učenje učenja, komunikacija in razumevanje v materinem jeziku, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, reševanje konfliktov. Ministrstvo je tudi v letu 2023 izpeljalo nacionalni projekt Kulturni bazar, ki se ga je udeležilo 1.567 obiskovalcev (načrtovano 1.200). Lani je bil projekt vključen med kazalnike na tretjem prednostnem področju, letos pa smo ga vključili v prvo prednostno področje. To pa zato, ker je bila tematika Kulturnega bazarja vezana na razvoj temeljnih kompetenc na področju ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, razvoja potencialov na področju kulturno-umetnostne vzgoje in drugih področjih umetnosti in vzgoje. 26 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Ministrstvo za pravosodje Ministrstvo je izvajalo aktivnosti na področju izobraževanja odraslih preko Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP) in preko Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Tako je CIP v sklopu operacije Učinkovito pravosodje izvajal aktivnosti in zagotavljanje kakovosti v pravosodju, prenovo poslovnih procesov in izboljšanje usposobljenosti zaposlenih v pravosodju, in s tem prispeval k povečanju ter izboljšanju učinkovitosti pravosodja kot celote. V program Krepitev kompetenc zaposlenih v pravosodju in pravosodnih deležnikov je bilo v letu 2023 vključenih 1.944 udeležencev (načrt 3.000), v letu 2022 pa je bilo vključenih 4.982 udeležencev. V program Izobraževanje in usposabljanje v pravosodju pa je bilo vključenih 2.726 udeležencev (načrt 1.000). Vsi vključeni udeleženci so uspešno zaključili izobraževanje. URSIKS je v letu 2023 vključil v programe razvoja delovnih kompetenc zaprtih oseb 170 udeležencev (načrt 380), uspešno je zaključilo usposabljanja 155 udeležencev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo je v sklopu prvega prioritetnega področja financiralo izvajanje programa PUM-o. Program je v letu 2023 izvajalo 12 izvajalcev, sedem iz vzhodne kohezijske regije ter pet iz zahodne kohezijske regije. V program je bilo vključenih 90 udeležencev. Udeleženci so skozi raznovrstne dejavnosti razvijali različne kompetence: učenje učenja, samoiniciativnost, podjetnost, matematične kompetence, splošna razgledanost, funkcionalna pismenost, spodbujanje dejavne udeležbe v družbi, strpnost do drugačnih, računalniške kompetence, sporazumevanje v maternem in tujem jeziku itn. V programu PUM-O so bile dejavnosti izvajalcev usmerjene v izvajanje individualnih učnih projektov posameznikov, pri katerih so se udeleženci posvetili učenju za izpite, poklicno maturo, pripravi seminarskih nalog, mentorji so pomagali pri komuniciranju z učitelji in drugimi strokovnimi sodelavci na šoli, pisanju življenjepisov, pripravi na razgovore za zaposlitev, reševanju družinske problematike in drugo. Uprava RS za oskrbo in integracijo migrantov V letu 2023 je Uprava RS za oskrbo in integracijo migrantov načrtovala krepitev in dvig temeljnih jezikovnih ter splošnih kompetenc priseljencev in oseb s priznano mednarodno zaščito. Tako je načrtovanih 1.500 vključitev priseljencev v Javno veljavni program Začetna integracija priseljencev (ZIP) skoraj podvojila na 3.865 vključenih. V tečaj slovenskega jezika za osebe s priznano mednarodno zaščito se je vključilo 133 udeležencev, načrtovanih vključitev pa je bilo 100. V programe in dejavnosti so vsa sodelujoča ministrstva v letu 2023 na prvem prednostnem področju vključila 125.144 odraslih. 27 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5.2 Drugo prednostno področje - Izobraževanje za pridobitev izobrazbe Izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe predstavlja drugo prednostno področje v ReNPIO 2022– 2030. Gre za izobraževanje, kjer odrasli pridobivajo znanja, spretnosti in zmožnosti na osnovnošolski, srednješolski, višješolski in visokošolski ravni izobrazbe in za napredovanje po izobrazbenih ravneh. Hkrati pridobivajo tudi splošna jezikovna, naravoslovna, tehnična, kulturna, umetniška, družbena znanja in digitalne spretnosti ter spretnosti za trajnostni razvoj. S tem krepijo svojo vseživljenjsko naravnanost k učenju ter lažjemu premagovanju družbenih in kariernih izzivov. 5.2.1 Cilj: Zvišati izobrazbeno raven odraslih Cilj je enotno postavljen za celotno področje za vse ravni izobraževanja za pridobitev oziroma zviševanje izobrazbe odraslih. Vendar je stanje na področju doseganja izobrazbene ravni odraslih heterogeno in po stopnji prioritete različno. Rezultati uspešnosti (Vir: poročila ministrstev v LIPO po letih) udejanjanja ciljev in kazalnikov na tam področju v času ReNPIO 2013–2020, statistični podatki in analiza stanja nam kažejo, da je treba razvojne prioritete in ukrepe nameniti predvsem odraslim brez ali z nizko izobrazbo v okviru Nacionalnega okvira kvalifikacij (NOK) in Evropskega okvira kvalifikacij (EQF) do ravni ISCED 5. Dodatni prioritetni poudarek je na starejših odraslih brez oziroma z nizko ravnjo izobrazbe. Zato sta na tem področju opredeljena dva kazalnika za spremljanje doseganja zastavljenega cilja na področju. Tovrstna kazalnika sta: 1. Delež vključenih odraslih v program OŠO v starosti od 45 do 55 let se bo od leta 2020 do leta 2030 vsako leto povečal za 2 % glede na predhodno leto. Statistični podatki nam kažejo, da se nominalno zmanjšuje število odraslih z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo. Se je pa v letu 2023 trend zmanjševanja deleža odraslih obrnil. Delež starejših odraslih 55+ se je začel v letu 2023 zmanjševati. Se pa je delež mlajših odraslih brez osnovnošolske izobrazbe 15–54 let, v letu 2023 poveča. Največje povečanje beležimo v starostni skupini 20–34 let. Cilj zgornjega kazalnika, da se doseže večja vključenost starejših odraslih v starostni skupini 45–55 let v program OŠO in si pridobijo osnovnošolsko izobrazbo, je še vedno aktualen, saj se je v letu 2030 njihovo število povečalo na 3062 oziroma za 454 glede na leto 2022. Odrasli v tej starostni skupini so in še bodo delovno aktivni kar nekaj let. Preglednica 16: Odrasli vključeni v program OŠO Program Leto vpisa v program 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 SKUPAJ Program osnovne šole za 1.121 972 1.027 1.224 4.344 odrasle OŠO Vir: CEUVIZ Zgornja preglednica nam pokaže, da se je vključenost odraslih v program OŠO, po zmanjšanju v letu 2020/2012 pod 1.000 udeležencev, v letu 2021/2022 ponovno dvignila na 1.027 udeležencev. V letu 2022/2023 pa se je vključenost v program OŠ bistveno zvišala, in sicer na 1.224 vpisanih udeležencev. To je kar 19 % več kot v predhodnem letu. Preglednica 17: Odrasli vključeni v program OŠO v starostni skupini 45–55 let Program Leto vpisa v program 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 SKUPAJ Program osnovne šole za 90 59 50 38 237 odrasle OŠO 28 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Vir: CEUVIZ V nasprotju s trendom dviga vključenosti odraslih v program OŠO, v starostni skupini 18–64 let (torej v celotni skupini odraslih) pa nam podatki, glede števila vključenosti odraslih v starostni skupini 45–55 let v program OŠO, drastično padajo. Podatki v zgornji preglednici nam kažejo, da je bilo v letu 2022/2023 v program OŠO vključenih le 38 udeležencev v starostni skupini 45–55 let. To pa je kar 24 % manj kot v predhodnem letu. Tako je trend vpisa v nasprotju s postavljenim kazalnikom, ki predvideva, da se bo vpis v program OŠO odraslih v starostni skupini 45–55 let povečeval za 2 % na letni ravni. Da bi obrnili trend vpisa in začeli dosegati kazalnik, je treba pripraviti ustrezne ukrepe za doseganje kazalnika, oziroma presoditi ustreznost postavljenega kazalnika ter ga po potrebi spremeniti. Kazalnik je treba analizirati in ovrednotiti njegovo uspešnost udejanjanja tudi z vidika demografskih kazalnikov in nominalnih podatkov odraslih prebivalcev brez dokončane osnovnošolske izobrazbe. Preglednica 18: Število in deleži prebivalcev z nedokončano osnovno šolo PREBIVALCI Z NEDOKONČANO OSNOVNO ŠOLO Delež v Leto Starost Število posameznem letu (%) 15–19 let 856 1,69 20–34 let 3.477 6,87 35–44 let 2.438 4,82 2020 45–54 let 3.313 6,55 55–64 let 7.394 14,61 65 + let 33.129 65,46 Skupaj 50.607 100 15–19 let 803 1,64 20–34 let 4.221 8,64 35–44 let 2.575 5,27 2021 45–54 let 3.316 6,79 55–64 let 6.499 13,30 65 + let 31.449 64,36 Skupaj 48.863 100 15–19 let 738 1,57 20–34 let 4.614 9,86 35–44 let 2.608 5,57 2022 45–54 let 3.326 7,11 55–64 let 5.662 12,10 65 + let 29.856 63,79 Skupaj 46.804 100 15–19 let 877 1,88 20–34 let 5.658 12,12 35–44 let 3.062 6,56 2023 45–54 let 3.570 7,65 55–64 let 5.118 10,96 65 + let 28.398 60,83 Skupaj 46.683 100 Vir: SURS Demografski trend odraslih prebivalcev z nedokončano osnovno šolo je razviden v zgornji preglednici in nominalno pada iz 50.607 v letu 2020 na 46.804 v letu 2022. Padec je izrazit in znaša dobrih 7,5 %. Se je pa ta padec v letu 2023 ustavil in znaša le še 0,25 % (46.683). 29 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Odrasli 65+ ostajajo največja ciljna skupina brez osnovnošolske izobrazbe, a njihovo število pada. Še vedno predstavljajo 60,83 % vseh odraslih brez osnovne šole. Glede na to, da so to osebe po upokojitvi, se ukrepi za dvig izobrazbene ravni in pričakovanje, da se bodo v OŠO aktivno vključili, nanje ne nanašajo. Ciljna skupina odraslih 45–55 let je konstantna, in njihovo število v obdobju med 2020 in 2022 iz leta v leto niha nekoliko nad 3.300. V letu 2023 se je število oseb z nedokončano OŠ v tej starosti povečalo na 3.570, kar je 0,54 % več kot v letu 2022. Pri mlajših odraslih v starosti 15–19 let brez osnovne šole beležimo v letu 2023, po relativno hitro nominalnem padanju v letih 2020–2022, porast njihovega števila na 877, kar predstavlja 15,85-% zvišanje glede na leto 2022. Nadaljuje se tudi trend naraščanja števila odraslih v ciljnih skupinah 20–34 let in 35–44 let brez osnovnošolske izobrazbe. Njihovo število narašča konstantno in relativno izrazito. Treba bi bilo analizirati vzroke za takšno naraščanje. 2. Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let z dokončano najmanj štiriletno srednjo strokovno izobrazbo se bo z 62,8 % v letu 2019 povečal na 68 % v letu 2030. Preglednica 19: Delež prebivalcev, starih od 25 do 64 let, z dokončano najmanj štiriletno srednjo šolo 2020 2021 2022 2023 Moški 57,2 57,8 58,6 58,9 Ženske 70,2 71,1 72,0 72,7 SKUPAJ 63,4 64,2 65,0 65,5 Vir: SURS Podatki v zgornji preglednici kažejo trend naraščanja populacijskega odstotka odraslih od 25 do 64 let z dokončano najmanj štiriletno strokovno izobrazbo in v letu 2023 znaša že 65,5 %. Trend naraščanja se je sicer rahlo upočasnil, a če se bo ta trend nadaljeval do leta 2030, lahko pričakujemo, da bomo dosegli zastavljeni kazalnik v letu 2029. Ob tem pa ostaja število moških z dokončano najmanj štiriletno srednjo šolo krepko pod načrtovanim kazalnikom, čeprav se njihov delež povečuje. Delež žensk, ki imajo najmanj štiriletno srednjo šolo, se še naprej povečuje in so že v letu 2020 presegle načrtovani kazalnik. Preglednica 20: Prebivalci po starostnih kategorijah glede na štiriletno srednješolsko izobrazbo DOKONČANA ŠTIRILETNA SREDNJA ŠOLA 2020, 2021 in 2022 Leto 2021 Leto 2022 Leto 2023 Število Število Število Delež prebivalcev, Delež prebivalcev, starih Delež prebivalcev, Starostne štiriletne starih od 25 do štiriletne od 25 do 64 let, z štiriletne starih od 25 do skupine SŠ in več 64 let, z manj SŠ in več manj kot štiriletno SŠ in več 64 let, z manj kot štiriletno SŠ SŠ kot štiriletno SŠ 25–29 let 77,4 25.575 76,6 26.044 75,2 27.780 30–34 let 77,4 30.193 77,9 28.789 77,4 28.459 35–39 let 73,2 40.254 74,1 37.805 74,4 36.981 40–44 let 68,6 50.756 69,8 48.581 70,5 47.386 45–49 let 63,0 56.461 64,1 55.770 65,0 55.131 50–54 let 57,9 63.111 58,8 60.645 59,7 59.186 55–59 let 53,5 70.861 54,7 69.305 55,5 68.086 60–64 let 46,3 77.565 48,2 74.340 50,0 71.893 SKUPAJ 64,65 414.776 65,5 401.279 65,9 394.902 5 Skupaj delež štiriletne SŠ ali več pomeni povprečni delež vseh starostnih skupin. 30 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Vir: SURS Zgornja preglednica nam prikazuje število in deleže prebivalcev starih med 25 in 64 let z najmanj štiriletno srednjo šolo po starostnih skupinah. V letu 2023 so zastavljeni cilj dosegle vse starostne skupine v razponu med 25 in 44 leti (68 % v letu 2030). Tudi ciljna skupina med 45 in 49 leti se počasi bliža zastavljenemu kazalniku. Večji izziv pa predstavljajo odrasli v ciljnih skupinah med 50 in 64 let. Njihov delež z najmanj štiriletno srednjo šolo je še vedno krepko pod izhodiščnim kazalnikom iz leta 2019. Ta ciljna skupina odraslih je delovno aktivna in bo na trgu dela vsaj še 10 do 15 let. Zato je pomembno ciljno načrtovanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje izobrazbene ravni starejših ciljnih skupin odraslih. Ker smo kazalnik deleža odraslih v starostnih skupinah do 44 let že dosegli (postavljen kazalnih 68 %), je treba vso pozornost, ukrepe, aktivnosti na področju doseganja štiriletne srednješolske izobrazbe nameniti ciljni skupini nad 44 let. Treba je naravnati vse aktivnosti v obliki podpornih dejavnosti in ponudbo javnoveljavnih izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe ciljni skupini nad 44 let, ne glede na zaposlitveni status, saj bo ta ciljna skupina vsaj še 10 do 20 let aktivna na trgu dela. Čeprav nimamo postavljenega kazalnika na področju višješolskega strokovnega izobraževanja, pa to tudi vpliva na spremljanje izobrazbene ravni odraslih na ravni, ki je vključena v ReNPIO. Zato spremljamo in analiziramo vključenost odraslih v višje strokovne šole. Preglednica 21: Vpis študentov višjih strokovnih šol od študijskega leta 2019/20 do 2023/24 Redni Izredni Vseh Študijsko leto skupaj 1. letnik 2. letnik Skupaj 1. letnik 2. letnik Skupaj 2019/2020 2.514 2.818 5.332 2.393 2.539 4.932 10.264 2020/2021 2.363 2.875 5.238 2.069 2625 4.694 9.932 2021/2022 2.344 2.700 5.044 2.192 2.595 4.787 9.831 2022/2023 2.199 2.613 4.812 2.319 2.149 4.468 9.280 2023/2024 2.203 2.498 4.701 2.241 1.865 4.106 8.807 Vir: CEUVIZ, SURS Podatki vpisa študentov v programe višjih strokovnih šol, v vpisnem obdobju 2019/2020 do 2023/2024 v zgornji preglednici nam kažejo nominalno zmanjševanje vpisa tako na celotni populaciji študentov kot na rednem in izrednem študiju (odrasli udeleženci). Je pa v letu 2023/2024 zabeležen rahel dvig vpisa v prvi letnik rednega visokošolskega študija. Razmerje med vpisom v redni oz. izredni študij, se je v letu 2023/2024 izrazito povečalo v korist rednega študija, in sicer za 12 %. V prejšnjih letih je bil vpis v izredni študij nižji med 5 % in 10 %, glede na vpis v redni študij. Odprto ostaja vprašanje o tem, ali je upad nominalnega števila vpisa v ta nivo izobraževanja posledica spreminjanja velikosti populacije ali morda posledica zmanjšanega zanimanja za študij na tej ravni. Potrebna je analiza vzrokov upada vpisa v višješolske programe in presoja teh. Treba bi bilo preveriti ustreznost oziroma prenasičenost ponudbe višješolskih programov v razmerju do zaposljivosti diplomantov. Zagotovo je atraktivnost visokošolskih strokovnih programov z vidika zaposlovanja in plačnega sistema večja. Rezultati analize bi morali s priporočili podati osnovo za načrtovanje nadaljnje strategije razvoja višješolskega izobraževanja. 31 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Preglednica 22: Letni kazalniki za dvig izobrazbene ravni Število Število Število Število udeležencev, ki vključenih različnih so končali izvajalskih Pristojna Ime programa udeležencev programov organizacij program ministrstva 2023/realizacija 2023/realizacija 2023/realizaci 2023/realizacija 2023 2023 ja 2023 2023 1. Osnovna šola za odrasle 1.027/1.024 ni podatka 1/1 21/21 MVI ESS: Javni razpis za Razpis financiranje promocije, Razpis zaključen v Razpis zaključen Razpis zaključen 2. zaključen v MVI animacije in učne pomoči letu 2022 v letu 2022 v letu 2022 letu 2022 2018–2022 Vir: Poročila ministrstev Rezultati v zgornji preglednici nam kažejo, da realizacija ne dosega načrtovanih vključitev. Vendar nam primerjalni podatki vpisa v program OŠO kažejo, da je bil vpis bistveno boljši, kot v letu 2020/2021. Tudi zaključilo je program enako število udeležencev kot v predhodnem letu. ESS projekt sofinanciranja promocije, animacije in učne pomoči se je zaključil že v letu 2022. Toda ni še podatkov glede nadaljevanja projekta. V letu 2023 je na področju višjega strokovnega izobraževanja Skupnost višjih strokovnih šol prednostno delala na področju na razvoju sistema kariernega svetovanja in razvoja kadrov na področju kariernega svetovanja. Posodobljena je bila spletna učilnica za študente in karierne svetovalce, izdelana so bila orodja, pripomočki in izobraževalna gradiva in izveden posvet za karierne svetovalce. Na področju izobraževanja za študente na področju karierne orientacije se je štiriurnega programa udeležilo 100 študentov, posveta Izzivi pri delu s študenti s posebnimi potrebami pa se je udeležilo 23 udeležencev. Organiziranih je bilo 12 srečanj z delodajalci v vseh statističnih regijah. Skupaj se je srečanj z delodajalci in regionalnega srečanja udeležilo več kot 700 udeležencev, od tega 176 predstavnikov podjetij in več kot 500 študentov. Krepilo se je sodelovanje z izvajalci svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, z zavodi za zaposlovanje in gospodarstvom. Izvajala se je tudi promocija za večjo prepoznavnost višjega strokovnega izobraževanja pri različnih deležnikih in na dogodkih. Povzetki ključnih rezultatov in ugotovitev v letu 2023 na drugem prednostnem področju Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Javna služba: je na tem prednostnem področju opredeljena kot izvajanje javnoveljavnega programa osnovne šole za odrasle (OŠO). Program je izvajalo v letu 2022/2023, 21 izvajalcev (dva več kot predhodno leto), vključenih v program je bilo 1024 udeležencev (predhodno leto 1.027). Program pa je zaključilo 144 udeležencev. V javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle je bilo v letu 2023 vpisanih 20.591 udeležencev (v predhodnem šolskem letu 18.184 udeležencev). Tako po letu 2019/2020 ponovno beležimo dvig vpisa v javnoveljavne programe izobraževanja odraslih, a še vedno ne dosegamo vpisa v letu 2019/2022 (21.052 udeležencev). Na področju izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe je bilo v programe poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja vpisanih 18.868 udeležencev, kar je 132,9-% dvig glede na predhodno leto (14.195 udeležencev). V letu 2023 je bilo n drugem prednostnem področju vključenih v programe 18.868 odraslih. 32 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5.3 Tretje prednostno področje - Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela V okviru tega prednostnega področja je osrednja pozornost namenjena predvsem krepitvi znanja in zmožnosti zaposlenih in njihovega osebnega razvoja za krepitev inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti na trgu dela. Za odpravo vrzeli med pridobljenimi znanji udeležencev izobraževanja in pričakovanji delodajalcev ter dolgoročnejših učinkov je pomembno nenehno posodabljati in prilagajati študijske in ostale izobraževalne programe. Pomembno pa je tudi razširjati in poglabljati znanja ter spretnosti izvajalcev tovrstnih programov. 5.3.1 Cilj: Povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela Cilj je enotno postavljen za celotno prednostno področje in vključuje razvoja in izvajanje programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) in neformalne programe usposabljanja in izpopolnjevanja. Od devetih sodelujočih ministrstev jih je šest oblikovalo ukrepe kot podlago za načrtovanje aktivnosti za doseganje cilja povečanja usposobljenosti odraslih za uspešno odzivanje na potrebe trga dela. Za doseganje postavljenega cilja sta na tem področju opredeljena dva kazalnika: 1. Od vključenih oseb v APZ (brezposelni in zaposleni) bo 50 % vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja do leta 2030. Preglednica 23: Brezposelni, udeleženi v programih APZ 2019 2020 2021 2022 2023 Brezposelne osebe konec decembra 75.292 87.283 65.969 53.181 48.353 Vsi vključeni v ukrepe APZ 27.624 20.946 21.396 17.049 10.000 Delež v % 36 24 32 32 20,7 Vir: ZRSZ Podatki v zgornji preglednici kažejo trend padanja števila brezposelnih oseb na letni ravni. Najizrazitejše zmanjšanje števila brezposelnih beležimo v letu 2021 (24,42 %). V letu 2023 je to zmanjšanje znašalo le 9,07 %. Se pa nominalo zmanjšuje tudi število vključenih v aktivnosti APZ, njihov delež v letu 2022 je znašal 32 %. V letu 2023 pa le 20,7 % in je bilo v programe APZ vključenih le 10.000 brezposelnih. Če bomo želeli doseči kazalnik do leta 2030, bo treba v prihodnje bistveno bolj intenzivno in sistematično ter z novimi pristopi, promocijo in motivacijo nagovarjati brezposelne za vključevanje v aktivnosti APZ. 2. Delež podeljenih NPK v okviru APZ se bo do leta 2030 povečal za najmanj 40 % glede na leto 2020. Preglednica 24: Število in delež NPK v programih APZ 2019 2020 2021 2022 2023 Vsi vključeni v ukrepe APZ 27.624 20.946 21.396 17.049 10.000 Število podeljenih NPK v APZ 1.010 721 775 642 292 Delež v % 3,6 3,4 3,6 3,8 2,9 Vir: ZRSZ 33 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Podatki v zgornji preglednici kažejo po letu 2020 trend povečevanja deleža brezposelnih, ki so pridobili NPK v okviru aktivnosti APZ na letni ravni (+0,2 %). Se je pa ta trend v letu 2023 obrnil in se je zmanjšala vključenost brezposelnih v programe APZ za 23,68 %. Potrebna je temeljita analiza vzrokov za padec vključenosti brezposelnih v programe APZ in opredelitev ter izvajanje aktivnosti in pristopov za povečanje vključenosti brezposelnih v programe APZ, saj v nasprotnem primeru ne bomo dosegli zastavljenega kazalnika v letu 2030. Rezultate uresničevanja ukrepov in aktivnosti po ministrstvih pa spremljamo tudi z analizo doseganja kazalnikov, opredeljenih v letnem programu, za leto 2023. Preglednica 25: Letni kazalniki za usposabljanje in izobraževanje za potrebe dela Število Število udeležencev, Število Število izvajal vključenih ki so uspešno skih programov organizacij/podjetij Pristojna Ime programa udeležencev končali 2023/realizacija 2023/realizacija ministrstva 2023/realizacija program 2023 2023 2023 2023/realizacija 2023 Usposabljanje 1. 756/930 756/930 1/1 2/2 MVI mentorjev – ESS Programi profesionalnega 2. usposabljanja in 18.827/13.429 556/415 143/126 MVI 18.827/12.333 izpopolnjevanja: Potrjevanje podatek se ne 3. nacionalnih poklicnih 300/292 podatek se ne podatek se ne zbira MDDSZ zbira kvalifikacij zbira 4. Delovni preizkus 103/103 se ne zbira se ne zbira se ne zbira MDDSZ Usposabljanje na delovnem mestu za podatek se ne podatek se ne podatek se ne zbira 5. osebe na področju 70/16 zbira zbira MDDSZ mednarodne zaščite in tujce Neformalno podatek se ne 6. izobraževanje in 1.290/1.377 podatek se ne zbira podatek se ne zbira MDDSZ usposabljanje zbira Praktični programi za podatek se ne 7. spodbujanje 75/0 0 zbira podatek se ne zbira MDDSZ zaposlovanja (MIC) podatek se ne 8. Podporni in razvojni 150/7/136 podatek se ne zbira podatek se ne zbira MDDSZ programi - ZRSZ zbira Neformalno izobraževanje in podatek se ne podatek se ne podatek se ne zbira 9. 918/791 MDDSZ usposabljanje za zbira zbira mlade 10. Učne delavnice 83/0 se ne zbira se ne zbira se ne zbira MDDSZ Lokalni programi neformalnega podatek se ne podatek se ne podatek se ne zbira 11. izobraževanja in 2.800/3.793 MDDSZ zbira zbira usposabljanja Spodbujanje vključevanja oseb, ki podatek se ne podatek se ne 12. so pred izgubo 256/759 zbira zbira 1 MDDSZ zaposlitve, v ukrepe na trgu dela Podporni in razvojni 13. 1.800/136 se ne zbira se ne zbira podatek se ne zbira MDDSZ programi – ZRSZ Podnebni cilji in 14. vsebine v vzgoji in 150/168 168/140 3/3 1/1 MOPE izobraževanju LIFE IP 15. 980/1.993 980/1.993 25/12 8/8 MOPE Care4Climate Kino-katedra za pedagoge 352/325 352/325 1/1 1/1 MK 16. (Slovenska kinoteka) 34 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Priprava na strokovne izpite s področja varstva kulturne dediščine v 17. muzejski, 55/77 55/77 3/3 3/3 MK konservatorski in konservatorsko- restavratorski dejavnosti Pridobivanje dodatnih znanj za MK 18. mlade na področju 31/31 31/31 6/6 1/1 (JSKD) kulturnih dejavnosti (JSKD) Usposabljanje za specializirane poklice 19. 10/1 7/1 19/1 1/1 MK v kulturi - štipendiranje Dejavnosti NUK, ZBDS, KSS, OOK za povečanje dostopnosti izobraževalnih 20. 2.000/2.000 2.000/2.000 32/32 13/13 MK programov na področju knjižnične dejavnosti ter izboljšanje bralne kulture odraslih Večja socialna vključenost 21. pripadnikov ranljivih 320/590 11/11 11/11 MK družbenih skupin na področju kulture Pridobivanje dodatnih znanj za strokovne delavce v vzgoji in 22. izobraževanju ter 1.200/2.000 1.200/2.000 21/21 3/4 MK kulturi na področju glasbe, uprizoritvenih umetnosti in vizualnih umetnosti Pridobivanje znanj in kompetenc za MK 23. 120/1.841 120/1.841 4/15 2/2 potrebe dela na (MCRUK) področju KKI Pridobivanje znanj in kompetenc za potrebe dela na MK 24. področju 200/244 200/244 70/51 3/3 (konS) intermedijske umetnosti, znanosti in novih tehnologij Programi usposabljanja v kmetijstvu, gozdarstvu in 25. živilstvu, ki jih 1.000/1.000 1.000/1.000 33/37 33/37 MKGP izvajajo nepridobitne in nevladne organizacije Svetovalna dejavnost 1/1 v kmetijski službi – (Kmetijsko 26. izobraževanje in 60.000/60.000 60.000/60.000 1/1 gozdarska zbornica MKGP usposabljanje Slovenije – svetovalcev KGZS) Svetovalna dejavnost v čebelarstvu – 1/1 (Čebelarska 27. izobraževanje in 10.000/10.000 10.000/10.000 1/1 MKGP zveza Slovenije) usposabljanje svetovalcev Programi svetovanja 1/1 za lastnike gozdov – 28. 2.500/3.000 2.500/3.000 12/12 (ZGS – Zavod za MKGP gojenje in varstvo gozdove Slovenije) gozdov, 35 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU večnamensko gospodarjenje Svetovanje lastnikom gozdov pred izdajo 1/1 odločb – (ZGS – Zavod za 29. 75.000/95.719 75.000/95.719 7/7 izobraževanje in MKGP gozdove Slovenije) usposabljanje svetovalcev Program razvoja podeželja 2014– 2020 – 30. ukrep prenosa 22.000/15.634 22.000/15.634 3/3 3/3 MKGP znanja in dejavnosti informiranja 2023: intervencija: izmenjava znanj in 31. prenos informacij ter 22.000/8.758 22.000/8.758 1/1 1/1 MKGP usposabljanje svetovalcev Usposabljanje v 1 (Čebelarska 32, čebelarstvu 1.300/776 1.300/776 1/5 MKGP zveza Slovenije) Zatiranje škodljivcev 1 (Nacionalni 33. in bolezni čebel, 1.000/1.108 1.000/1.108 1/5 MKGP zlasti varoze veterinarski inštitut) Razvoj delovnih MP – 34. kompetenc zaprtih 380/170 290/155 39/20 6/ URSKIS oseb Uvedba modela kompetenc znanja in veščin ter usposabljanj in 35. izobraževanj v 3.000/1.944 3.000/1.944 20 1/1 MP – CIP pravosodju, v okviru Operacije učinkovito pravosodje (operacija ESS) Izobraževanje in 36. usposabljanje v 1.000/2.726 1.000/2.726 40 1/1 MP – CIP pravosodju Vir: Poročila ministrstev Podatki iz zgornje preglednice nam kažejo, da se je v lokalne programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja ter programe spodbujanja vključevanja oseb, ki so pred izgubo zaposlitve, vključilo bistveno več udeležencev od načrtovanih. Prav tako se je izrazito povečala vključenost v programe za pridobivanje znanj in kompetenc za potrebe dela na področju kulture in strokovnih delavcev v izobraževanju ter kulturi na področju glasbe, uprizoritvenih umetnosti in vizualnih umetnosti. Izrazito pod načrtovanimi pa so vključitve na področju izmenjave znanj in prenosa informacij ter usposabljanje svetovalcev v kmetijstvu, usposabljanja v čebelarstvu in uvedbe modela kompetenc znanja in veščin ter usposabljanj in izobraževanj v pravosodju, v okviru Operacije učinkovito pravosodje. Realizacija ostalih kazalnikov se giba v okviru načrtov posameznih ministrstev. 36 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Povzetek ključnih rezultatov in ugotovitev posameznih ministrstev v letu 2022 na tretjem prednostnem področju Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Na področju usposabljanja mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe (2021–2023) je bilo vključenih v letu 2023 skupaj 930 mentorjev zaposlenih pri delodajalcih. Ministrstvo je sofinanciralo usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev. V letu 2023 je bilo načrtovanih 18.827 vključitev, dejansko pa se je v programe vključilo 13.429 strokovnih delavcev. Od tega je programe tudi zaključilo 12.333 udeležencev. V letu 2023 se je nadaljevala modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom in prenovo višješolskih študijskih programov. V letu 2023 pa sta bila v fazi načrtovanja dva pomembna evropska projekta. Prvi nosi naslov Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti. Namen projekta je doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost PSI preko promocijskih aktivnosti, kot so predstavitev poklicev in šol, tekmovanja v poklicnih spretnostih, in zagotavljanje promocije na digitalnih in klasičnih medijih, z izvajanjem aktivnosti za promocijo deficitarnih poklicev ter seznanjanje zainteresirane javnosti s poklici prihodnosti. Temeljni cilj projekta je zagotavljanje kontinuirane promocije PSI, ki je nujno za ohranjanje in povečevanje deleža vpisanih dijakov in študentov. Drugi projekt, ki se je začel izvajati v letu 2023, pa nosi naslov Temeljne kompetence 2023–2029. Namen projekta je povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja za delovanje in odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe v sodobni družbi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Na področju praktičnega usposabljanja so se vključile v delovni preizkus 103 brezposelne osebe (175 leta 2022), zaposlilo pa se je 38 oseb (37 %). V program potrjevanja NPK in TK se je od načrtovanih 780, vključilo 292 brezposelnih oseb (642 v letu 2022). V različne podporne in razvojne programe je bilo vključenih 136 brezposelnih oseb (163 v letu 2022). Največ vključitev je bilo v programe za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc TPK, programe Neformalnega izobraževanja in usposabljanja ter program Digit Rože. Upad vpisa je predvsem posledica zaključka projektov, financiranih iz ESS sredstev. V lokalne programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja je bilo vključenih 3.793 brezposelnih oseb. Največ je bilo vključenih v program slovenskega jezika na ravni zahtevnosti A1, program slovenščine kot drugega tujega jezika ter digitalne pismenosti. ZRSZ je preko verificiranih izvajalcev v programe formalnega izobraževanja vključil 363 brezposelnih oseb. Od tega se jih je največ vključilo v program OŠO, in sicer 305. V lokalne programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja se je vključilo 3.793 brezposelnih oseb (v letu 2022 je bilo 5.350 vključitev). Izrazito se je povečal vpis oseb, ki so pred izgubo zaposlitve v programe ukrepov na trgu dela. V letu 2023 je bilo vpisanih kar 759 oseb, načrtovanih pa je bilo 256 vključitev. 37 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo vsako leto preko javnih razpisov nevladnim organizacijam financira podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju na treh področjih: nepridobitnim združenjem na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja, nepridobitnim organizacijam pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov ter pomoč za prenos znanja in informiranja na področju predelave. Ministrstvo je v ta namen zagotovilo 245.560 EUR ter z naknadno prerazporeditvijo sredstev še dodatna sredstva v višini 109.440 EUR. Tako je bilo za javne razpise na volji 355.000 EUR. Od tega je bilo izplačano 37 upravičencem 347.010,15 EUR. Javna kmetijska svetovalna služba V skladu z zakonom izvaja javno službo Kmetijsko gozdarska zbornica. V svetovalno dejavnost v kmetijski službi je bilo vključenih 60.000 svetovancev (načrt 60.000). V okviru javne gozdarske službe je bilo vključenih v programe svetovanja za gojenje, varstvo in večnamensko gospodarjenje 3.000 lastnikov gozdov (načrt 2.500), v svetovanje lastnikom gozdov pred izdajo odločb – izobraževanje in usposabljanje svetovalcev je bilo vključenih 95.719 udeležencev (načrt 75.000). V programe usposabljanja v čebelarstvu je bilo vključenih 776 udeležencev (načrt 1.300), v programe zatiranja škodljivcev in bolezni čebel pa 1.108 udeležencev (načrt 1.000). V sklopu nacionalnega projekta Program razvoja podeželja 2014–2022 pri ukrepu prenosa znanja in dejavnosti informiranja je bilo v razne programe, delavnice in dejavnosti vključenih 15.634 udeležencev (načrt 22.000). Ministrstvo za okolje, prostor in energetiko V letu 2023 je ministrstvo v okviru programa, financiranega iz Sklada za podnebne spremembe, imenovanega Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, skupaj z izvajalcem Andragoški center Slovenije, izvedlo številne aktivnosti, katerih namen je bil graditi okoljsko ozaveščenost in s podnebnimi spremembami povezano znanje in veščine pri odrasli populaciji Slovenije. V ta namen so v sodelovanju z Andragoškim centrom pritegnili izbrane študijske krožke v program Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju in obogatili vsebine delovanja študijskih krožkov s podnebnimi vsebinami, pri čemer je bila v izvajanje študijskih krožkov uvedena tudi t. i. občanska znanost (citizen science). Načrtovano je bilo 150 vključitev odraslih v študijske krožke, vključenih pa je bilo 168 udeležencev. Izobraževanje pa je zaključilo 140 vključenih udeležencev. Usposabljanje in izobraževanje, ki se izvaja v okviru osemletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, kjer gre za krepitev zmogljivosti zaposlenih in deležnikov za izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu in akcijskih načrtih na področjih: trajnostna mobilnost, učinkovita raba energije, trajnostna gradnja, odpadna hrana in trajnostna raba zemljišč ter izvajanje zelenih javnih naročil. V letu 2023 je bila načrtovana vključitev 980 udeležencev, vključilo pa se je 1.993 udeležencev, ki so tudi vsi zaključili izobraževanje. Ministrstvo za kulturo Kino katedra za pedagoge Slovenske kinoteke je v okviru pedagoško andragoškega programa pripravila program Proučevanje in poučevanje filmske estetike za pedagoge. Vključili so 449 udeležencev (načrt 790). V programe za pridobivanje dodatnih znanj za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter kulturi na področju glasbe, uprizoritvenih umetnosti in vizualnih umetnosti, se je vključilo 1.200 udeležencev (načrt 1.200). V dejavnosti na področji povečanja dostopnosti izobraževalnih programov na področju knjižnične dejavnosti in izboljšanje bralne kulture odraslih, ki jih izvajajo NUK, ZMOS, KSS in OOK, se je vključilo kar 18.982 udeležencev, od 2.000 načrtovanih. 38 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Ministrstvo za pravosodje V program Krepitev kompetenc zaposlenih v pravosodju in pravosodnih deležnikov je bilo v letu 2023 vključenih 2.726 udeležencev iz sodišč, državnih tožilstev, državnih odvetništev, ter tudi posamično iz policije, centrov za socialno delo ipd. V okviru omenjenega programa je bilo izvedenih 28 različnih izobraževanj, v skupno 45 izvedbah. V okviru programa Izobraževanje in usposabljanje v pravosodju je bilo izvedenih 40 različnih izobraževanj (od tega so bila na daljavo izvedena tri izobraževanja), v skupno 70 izvedbah, kjer je bilo vključenih 2.726 udeležencev. Programe in aktivnosti je izvajal Center za izobraževanje v pravosodju (CIP). URSKS pa je v letu 2023 od načrtovanih 380 udeležencev vključil v programe razvoja kompetenc zaprtih oseb 290 udeležencev, od teh je zaključilo programe 155 oseb. Tako je ministrstvo skupaj izvedlo 68 različnih izobraževanj v 115 izvedbah, kjer je bilo vključenih 4.962 udeležencev. Ministrstvo za infrastrukturo Vse aktivnosti in kazalnike ministrstva, ki so bili v letu 2022 vključeni v tretje prednostno področje Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe trga dela, smo v letu 2023 vključili v peto prednostno področje Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. V letu 2023 je bilo na tretjem prednostnem področju vključenih s strani sodelujočih ministrstev 232.787 odraslih. 39 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 5.4 Četrto prednostno področje - Raziskave in razvoj Raziskave so pomembna podlaga za vodenje učinkovite in na podatkih utemeljene politike izobraževanja odraslih. Zagotavljajo potreben razvoj andragoške teorije in stroke ter dajejo podlage za razvoj temeljnih konceptov za razvoj. Temeljne in aplikativne raziskave so interdisciplinarne. Posamezne raziskave so lahko usmerjene k posameznim perečim temam, ki so ključne pri nadaljnjem razvoju politik izobraževanja odraslih. Razvojna dejavnost je izrazito povezana z ostalimi prednostnimi področji in temelji na rezultatih raziskovalne dejavnosti. Načrtovanje razvojne dejavnosti vodi v nenehno inoviranje in posodabljanje področja ter bogati andragoško teorijo in prakso ter odgovarja na pereče družbene izzive. 5.4.1 Cilj: Okrepiti razvoj in raziskave na področjih izobraževanja odraslih Cilj je enotno postavljen za celotno prednostno področje in naravnan na krepitev in izboljševanje stanja na področju raziskav in razvoja skozi celotno obdobje veljavnosti ReNPIO do leta 2030. Za spremljanje in doseganje postavljenega cilja za področje so bili oblikovani trije kazalniki, po katerih bomo analizirali uspešnost udejanjanja ukrepov skozi aktivnosti in izvajanja programov ter dejavnosti. Ti trije kazalniki so: 1. Izpeljava raziskave v drugem ciklu PIAAC v Sloveniji; 2. Izpeljava najmanj treh CRP za potrebe izobraževanja odraslih; 3. Izpeljava šestih razvojnih projektov na državni ravni za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanju odraslih. Spremljanje in analiza stanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti v letu 2023 pa nam pokaže naslednje rezultate oziroma dosežke po posameznih kazalnikih: Izpeljava raziskave v drugem ciklu PIAAC v Sloveniji V letu 2023 Slovenija ni vključena v prvi krog drugega cikla raziskave PIAAC, ki poteka v sodelujočih državah, v organizaciji OECD. Ne moremo govoriti o doseganju kazalnika glede izpeljave raziskave PIAAC v drugem ciklu. Na medresorski ravni dialog o vključenosti Slovenije v drugi krog drugega cikla še poteka. Izpeljava najmanj treh CRP za potrebe izobraževanja odraslih6 V letu 2023 je potekal raziskovalni projekt CRP z naslovom Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj – VŽU preboj. Projekt se je začel 1. septembra 2021 in se je zaključil 31. avgusta 2023. Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI). Projekt vodi Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Projektni partnerji pa so še: Andragoški center Slovenije (ACS) in tri fakultete Univerze v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Ekonomska fakulteta in Upravna fakulteta. 6 https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-230-5.pdf https://www.acs.si/digitalna-bralnica/program-dela-kadrovski-in-financni-nacrt-andragoskega-centra-slovenije-za- leto-2022/. (stran 40 in 41) 40 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Namen projekta je odgovoriti na vprašanje o stanju in dejavnikih, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje (VŽU). Cilj projekta je preučiti novejše teoretske modele vseživljenjskosti učenja s poudarkom na trajnostnem razvoju in digitalnemu preboju. Rezultati projekta so naravnani tako, da se bodo lahko prenašali v prakso k različnim končnim uporabnikom, na različnih ravneh. Pripravljena bo analiza teoretičnih izhodišč ter analiza VŽU glede na reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih po regijah v Sloveniji. Spremljanje kazalnika nam pokaže, da razvojno sledimo doseganju tega cilja s postopno pripravo, prijavo in realizacijo ciljnih raziskovalnih projektov (CRP). Tako je treba v obdobju 2024–2030 izpeljati še dva CRP-a. Izpeljava šestih razvojnih projektov na državni ravni za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanju odraslih To so razvojni projekti na državni ravni, ki so financirani iz nacionalnih javnih sredstev, lahko pa tudi iz sredstev evropske kohezijske politike in jih izvajajo nacionalni zavodi oziroma partnerstva izvajalskih organizacij na področju izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. Namenjeni so prenosu teoretskih in raziskovalnih spoznanj ter rezultatov preko razvoja novih oziroma prenove izobraževalnih programov za odrasle, razvoja novih konceptualnih rešitev, modelov, strategij in dejavnosti v prakso. Njihovi rezultati pomenijo bistvene novosti oziroma izboljšave pri razvoju posameznih strokovnih področij v sistemu izobraževanja odraslih. Te razvojne projekte na državni ravni lahko izvaja nacionalni javni zavod za izobraževanje odraslih ali več nacionalnih javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanj, če je v projekt vključeno tudi področje izobraževanja odraslih. Lahko pa se izvajajo tudi v obliki mednarodnih razvojnih projektov na področju izobraževanja odraslih. Razvojni projekti na državni ravni 1. Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju7 Nacionalni razvojni projekt je koordiniran s strani MVI v obliki konzorcija, v njem pa so vključeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Center RS za poklicno izobraževanje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Andragoški center Republike Slovenije in Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Projekt je financiran v okviru ukrepa 3.5 Sklada za podnebne spremembe v obdobju izvajanja projekta 1. 3. 2022–31. 12. 2023. Namen projekta je podpreti sistematično vključevanje podnebnih ciljev in vsebin v predšolsko vzgojo, osnovno in srednješolsko izobraževanje, višješolsko strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih. Cilj programa je priprava, preizkušanje in evalviranje celostnega programa ozaveščanja ter vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah v kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnost, priprava predloga načrta uvajanja programa na področju posameznih področij VIZ z vzpostavitvijo sistemskega pristopa k vzgoji in izobraževanju ter ozaveščanju o podnebnih spremembah in razvoju kompetenc za prehod v nizkoogljično družbo ter vzpostavitev demonstracijskih šol in organizacij za izobraževanje odraslih. Pričakovani rezultati za IO: 2 strokovni gradivi: Konceptualizacija VITR in EAEA konferenca, program izobraževanja: Osnove podnebnega izobraževanja odraslih, posodobljeno učno gradivo: Znamenja trajnosti, 2 novi učni gradivi v obliki osnutka (1. Krhka ravnotežja (tiskana), 2. učno gradivo (osnutek, še brez naslova). 7 Vir: https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/podnebni-cilji-in-vsebine-v-vzgoji-in- izobrazevanju/. 41 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 2. Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026.8 Nacionalni razvojni projekt poteka v obdobju med leti 2022 in 2026 in je financiran iz sredstev evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. V obliki neposredne potrditve projekt izvaja Center RS za poklicno izobraževanje. Namen projekta je ob krepitvi kompetenc za digitalni in zeleni prehod, tudi razvoj prilagodljivosti, odpornosti in odzivnosti poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela, vpliv na gospodarsko okrevanje, uravnotežen gospodarski, okoljski in družbeni razvoj ter spodbujanje socialne vključenosti. Ključni kazalniki projekta: 1. 5 prenovljenih srednješolskih programov do konca leta 2024, 2. 20 srednješolskih programov in 3. 16 višješolskih programov pa do leta 2026. Aktivnosti izvedene v letu 2023:  analiza izvajanja odprtega dela kurikula,  sistemska analiza višješolskih študijskih programov,  analiza minimalnih standardov za vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest,  študija o sistemski ureditvi PSI v izbranih EU državah,  mednarodna primerjava o sistemski ureditvi PSI v izbranih državah EU, vključno z možnostjo izvajanja vajeniške oblike izobraževanja na višjih strokovnih šolah,  analiza višješolskih študijskih programov in  mednarodna primerjava o sistemski ureditvi višješolskega izobraževanja. Pričakovani rezultati na področju IO: Vsi prenovljeni srednješolski in višješolski programi se bodo izvajali tudi na področju srednješolskega in višješolskega izrednega izobraževanja za odrasle. 3. LIFE-IP Care4Climate9 Nacionalni razvojni projekt poteka v obdobju med 1. 2. 2022 in 1. 3. 2024, in ga vodi Center RS za poklicno izobraževanje. Projektna sredstva zagotavlja Proračun RS iz Sklada za podnebne spremembe. Namen akcije je:  krepiti prisotnost vsebin, povezanih s podnebnimi spremembami in nizkoogljično družbo v višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih;  krepiti kompetence, potrebne za prehod v nizkoogljično družbo pri diplomantih višje-in visokošolskih programov v Sloveniji;  okrepiti povezave med slovenskimi ustanovami višjega in visokega šolstva ter ostalimi deležniki prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji in Evropi. Pričakovani rezultati so:  prenova matrike Ključne kompetence za trajnostni razvoj (tudi za področje IO);  devet modelov umeščanja ključnih kompetenc za trajnostni razvoj v izbrana strokovna področja na VI. ravni zahtevnosti, kjer se bo opredelilo na kakšen način se vključujejo elementi trajnostne kompetence v poklicne standarde na posameznem strokovnem področju ter vključilo ključne vsebine trajnostnega razvoja, značilne za vsakega od devetih glavnih strokovnih področij s specifikami podpodročij (tudi za področje IO in na področju izrednega IO);  Priročnik za vključevanje strokovnih vsebin blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebin trajnostnega razvoja v poklicne standarde in višješolske izobraževalne programe (tudi za področje IO in na področju izrednega IO). 8 Vir: https://cpi.si/projektna-dejavnost/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/modernizacija-srednjega-poklicnega-in- strokovnega-izobrazevanja-vkljucno-z-vajenistvom-prenova-visjesolskih-studijskih-programov-ter-vzpostavitev- digitalno-podprtih-ucnih-mest/ 9 Vir: https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/life-ip-care4climate/ 42 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU . 4. Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)10 Nacionalni razvojni projekt poteka v obdobju med 28. 10. 2022 in 31. 12. 2025 in ga vodi Zavod RS za šolstvo. Finančna sredstva, namenjena za izvedbo projekta, so namenjena iz proračuna RS in iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Na osnovi Izhodišč za prenovo kurikuluma za vrtce bo prenovljen kurikulum za vrtce. Na osnovi Izhodišč za prenovo učnih načrtov osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja in Izhodišč za prenovo katalogov znanja za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju bo pripravljen dokument za umeščanje skupnih ciljev v učne načrte in kataloge znanja za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter bodo prenovljeni učni načrti in katalogi znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki bodo smiselno in strokovno utemeljeno vključevali med drugim tudi kompetence za trajnostni razvoj, digitalne kompetence, podjetnostne kompetence, vključno s finančno pismenostjo ipd. Namen projekta je predvsem:  opremiti učence in dijake ter strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti (kompetencami za trajnostni razvoj, digitalnimi kompetencami, kompetencami podjetnosti, ki vključujejo finančno pismenost, ustvarjalnost, sodelovanje, izkustveno učenje ipd.), za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, ki predstavljajo skupne cilje izobraževalnih programov;  opremiti otroke v vrtcih in strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti (kompetencami za trajnostni razvoj, digitalnimi kompetencami, kompetencami podjetnosti, ki vključujejo finančno pismenost, ustvarjalnost, sodelovanje, izkustveno učenje ipd.), za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, tako da se jih smiselno umesti v kurikulum za vrtce;  preveriti in aktualizirati temeljne vsebine računalniškega in informacijskega znanja (RIN) oz. jih smiselno zajeti v prenovljenih učnih načrtih in katalogih znanj tega predmetnega področja in  izboljšati usklajenost kompetenc z zahtevami za učinkovitejše prehajanje med stopnjami, izobraževanja, pri poklicnem in strokovnem izobraževanju pa tudi z zahtevami trga dela za lažji prehod učečih se na trg dela. Pričakovani rezultati na področju IO: v sklopu projekta se bo opravila tudi prenova Programa OŠ. 5. Razvojni programi na področju izobraževanja odraslih, financirani iz programa Evropske unije Erasmus+ V letu 2023 se je v Sloveniji izvajalo 12 partnerskih razvojnih projektov na področju izobraževanja odraslih. Vsebinsko so se projekti vezali na področja razvoja pristopov, modelov, oblik izpopolnjevanja, orodij in gradiv na področju razvoja temeljnih kompetenc, medgeneracijskega sodelovanja, posebnih potreb, socialne vključenosti in trajnostnega razvoja. Kot projektni rezultati bodo nastali novi programi, orodja, gradiva in pilotne izvedbe, v obliki implementacije rezultatov v izobraževalno prakso odraslih v Sloveniji. CMEPIUS je v letu 2023 te projekte sofinanciral iz EU sredstev programa ERASMUS+. 10 Vir: https://www.zrss.si/projekti/prenova-izobrazevalnih-programov-s-prenovo-kljucnih-programskih- dokumentov-kurikuluma-za-vrtce-ucnih-nacrtov-ter-katalogov-znanj/. 43 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Preglednica 26: Razvojni programi na področju izobraževanja odraslih, financirani iz programa Evropske unije Erasmus+ Št. Organizacija Naslov projekta Povezava na spletno stran projekta 1. Ljudska univerza Ptuj Skills For Employment: https://s4eg.eu/. Acquiring employment skills in adult education through gamification 2. Ljudska univerza Ptuj TuDOrs: Turning the Learning https://tudors.academy/sl/ Disabilities into Opportunities 3. Gerontological A creative social prescription https://creationpop.eu/sl/. research institute approach: promoting wellbeing of persons of older age through creativity-based intergenerational activities 4. Inštitut za Twisted Tales Educational https://twistedtales.tv/ transmedijski dizajn – Toolkit for parent tutoring and Zavod za umetniško inter-generational learning ustvarjanje 5. Ljudska univerza Ptuj Senior′s Anti-Fake Education https://www.safeseniors.eu. 6. Ljudska univerza Help to opportunities https://www.lulendava.si/h2o. Zavod za izobraževanje odraslih in mladine Lendava 7. Razvojni center srca Digital Generations https://digitalgenerationsproject.eu/. Slovenije d.o.o. 8. UPI - ljudska Blended learning Train-the- https://www.upi.si/portfolio/blitt- univerza Žalec Trainer postani-sampion-kombiniranega- ucenja/. 9. Univerzitetni Mental Health AwarenesS & https://youthmentalhealth.eu/. rehabilitacijski institut EducatIon for Parents, Republike Slovenije - Guardians, Educators, and Soča School AdmiNistrators of TeenagerS - SIGN 10. Zavod RISA, Center Spoken Easy Language for https://selsi.eu/en/. za splošno, Social Inclusion funkcionalno in kulturno opismenjevanje 11. Izobraževalni center Comics for Promoting Plant- https://www.ic- Geoss d.o.o. Based Agriculture geoss.si/en/projects/com4agriplant/ 12. Zasavska ljudska Escape to Happiness https://www.zlu.si/projekti/erasmus- univerza -projekti/pobeg-k-sreci---escape-to- happiness-ka2/. Spremljanje kazalnika v letu 2023 kaže, da so v tem letu potekali ali so se zaključevali štirje razvojni projekti na državni ravni za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanju odraslih. Hkrati pa je potekalo dvanajst mednarodnih partnerskih razvojnih projektov sofinanciranih iz sredstev Erasmus+. 44 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Raziskovalni projekti na področju izobraževanja odraslih11 Raziskovalno nalogo je naročilo in financira MVI v letnem delovnem načrtu ACS za leti 2022 in 2023. Glede ravni udeležbe prebivalstva v VŽU se je v Sloveniji leta 2021 zgodila izrazita sprememba. V letu 2011 je bila država med uspešnejšimi v EU, po tem letu pa se je delež vključenih vsako leto nižal, najnižji dosežek je bil leta 2020 – 8,4 %. Nato se je stanje glede deleža udeležbe odraslih v organiziranih izobraževalnih dejavnostih izrazito spremenilo, saj je država dosegla zelo visok 18,9-% delež vključenosti. Izrazita nihanja v deležu izobraževalne aktivnosti odraslih odpirajo vprašanja o tem, kateri so dejavniki, razlogi in ovire, ki vplivajo na izobraževalno aktivnosti in zakaj je precejšen delež prebivalstva izobraževalno neaktiven. Na ta vprašanja skuša odgovoriti raziskava Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju: stanje, značilnosti in razlogi. Medtem ko je kvantitativno preučevanje temeljilo predvsem na analizi statističnih podatkov, je bilo kvalitativno preučevanje zasnovano na intervjuvanju, analizi razgovorov v fokusnih skupinah in evalvaciji politik. Ker je do omenjenih sprememb prišlo v času epidemije covida-19, se je posebej analizirala izobraževalna pot tistih, ki so v času epidemije izgubili delo. Rezultati so pokazali, da izrazit porast udeležbe v VŽU leta 2021 temelji predvsem na povečani aktivnosti odraslih v programih neformalnega izobraževanja. Udeležba odraslih v programih formalnega izobraževanja je skromnejša. Še posebej se je povečala dejavnost v programih za potrebe dela. Raziskava je bila zaključena julija 2023. Pripravljeno je bilo zaključno poročilo z ugotovitvami in temeljnimi priporočili ter julija posredovano naročnikom raziskave. Do konca leta 2023 je bila izdana monografska publikacija: Trenutki sprememb: izobraževanje odraslih v času epidemije covida-19. Vsebuje 11 znanstvenih prispevkov, ki so bili objavljeni v treh vsebinskih sklopih. Pri pripravi publikacije je sodelovalo 12 avtorjev iz ACS; FF in EF. 11 Vir: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/program-dela-kadrovski-in-financni-nacrt-andragoskega-centra- slovenije-za-leto-2022/. 45 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Raziskovalni in razvojni projekti, ki posredno vključujejo izobraževanje odraslih ali ciljno skupino odraslih 1. Digitalno prestrukturiranje deficitarnih poklicev za družbo 5.0 (industrijo 4.0)12 Projektno obdobje je med 1. 1. 2022 in 31. 12. 2027. Projekt financira ARRS, nosilna organizacija pa je Univerza v Mariboru. Sodeluje sedem fakultet iz Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Projekt se loteva problematike neskladja med izobraževalno ponudbo, znanji in spretnostmi ter potrebami na trgu dela. V družbi se zaznavajo kratkoročne in dolgoročne anomalije na trgu dela. Kratkoročne anomalije so predvsem povezane z neusposobljenim ali nezadostno usposobljenim kadrom za nove izzive. Dolgoročne, sistemske anomalije pa se predvsem odražajo v pomanjkanju določenega kadra (deficitarni poklici) na različnih področjih. Kljub zavedanju glede te problematike so rešitve, ki se izvajajo, nesistemske in ne temeljijo na resnih raziskavah in njihovih izsledkih. Predlog te programske skupine poleg zaznave in sanacije kratkoročnih problemov, da naslovi predvsem dolgoročne probleme in izzive, ki so pred nami. Zato bo sistematsko pristopila k raziskavam in analizi primerov dobrih praks v svetu in ob tem razvijala potrebne učne vsebine, spodbudna učna okolja in primerne formalne in neformalne oblike izobraževanja na podlagi resnih in temeljnih raziskav. Kadre prihodnosti je treba raziskovati, analizirati in spoznati že danes, jih sistematično razvijati, poudarjati njihovo dolgoročno atraktivnost. Zanje ustvarjati dovolj spodbudna učna in delovna okolja in s tem razvijati posameznikovo poklicno in življenjsko mobilnost. Rezultati, izhajajoči iz temeljnih raziskav predlagane programske skupine, ne bodo zanimivi zgolj s teoretskega vidika, ampak bodo imeli tudi aplikativno vrednost. 2. Življenjsko okolje v času pandemije: Pedagoške in andragoške implikacije za razvoj rezilientnosti13 To je bilateralni projekt med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino v projektnem obdobju med 1. 7. 2021 in 30. 6. 2023. Projekt financira ARRS, izvaja pa ga Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v partnerstvu s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Filozofsko fakulteto Univerze v Banja Luki. Namen projekta je raziskovanje pedagoških in andragoških strategij v razvoju rezilientnosti otrok in odraslih v času pandemije, pri čemer bo uporabljena kvalitativna raziskovalna paradigma. Poudarek je na specifičnih strategijah, predvsem narativnih, ki opolnomočijo otroke in odrasle, da se soočajo s stresom (in travmami), ki nastajajo zaradi spremenjenega življenjskega okolja. Kot enote raziskovanja bodo vključene različne ciljne skupine v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Pripravljen bo nabor strategij, ki pomagajo otrokom in odraslim pri razvoju rezilientnosti pri soočanju s stresom in travmo ob spremenjenih življenjskih okoliščinah. 12 Vir:_https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2023011211015416/digitalno- prestrukturiranje-deficirarnih-poklicev-za-druzbo-5-0-industrijo-4-0. 13 Vir: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2022032215224023/zivljenjsko-okolje-v- casu-pandemije-pedagoske-in-andragoske-implikacije-za-razvoj-rezilientnosti. 46 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 3. Kombinirano izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju – KIPSI (Blended learning in vocational education and training – BlendVET)14 Razvojni projekt poteka od 1. novembra 2021 do 30. aprila 2024 in ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma EGP. Nosilec projekta je Center RS za poklicno izobraževanje (CPI), sodeluje še deset partnerjev iz Slovenije, Norveške in Islandije. Namen projekta je izboljšanje praks poučevanja in učenja v okviru kombiniranega izobraževanja ter izmenjava znanja in dobrih praks z institucijami iz držav donatoric. Ciljna skupina so dijaki, študenti in učitelji v poklicnih in strokovnih šolah. Posredno pa vključujejo tudi odrasle v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju. Glavni rezultat projekta je izboljšanje spretnosti in kompetenc izobraževalnega osebja ter študentov in dijakov, vključenih v kombinirano izobraževanje. 4. Pravičnost in kakovost v vzgoji in izobraževanju - med preteklostjo in prihodnostjo15 Raziskovalni projekt poteka med 1. 9. 2021–31. 8. 2023 in ga izvajata kot partnerji Pedagoški inštitut Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Cilj projekta je zagotoviti celovito in poglobljeno refleksijo reforme javnega šolanja v samostojni Sloveniji ter s tem povezane spremembe in posodobitve posameznih razsežnosti javnega šolanja v Sloveniji. Kot rezultat projektnih aktivnosti bodo pripravljene tako teoretične podlage kot tudi predlogi za sistemske spremembe snovanja razvoja vzgojno izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki bodo zagotovile konceptualni okvir in izhodišča za nadaljnjo javno politično razpravo o razvoju izobraževanja v Sloveniji. Posredno bodo rezultati projekta tudi podlaga za razvoj pravičnosti in kakovosti v izobraževanju odraslih. 5. Razvoj standarda kombiniranega poučevanja v Sloveniji16 Raziskovalni projekt CRP poteka v obdobju med 1. 10. 2022 in 30. 9. 2025 in ga financirata ARRS in MVI. Nosilna organizacija je Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Kot partnerji pa sodelujejo: Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Doba Fakulteta Maribor, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije in Fakulteta za management Univerze na Primorskem. V sklopu projekta bo pripravljen predlog standardov kombiniranega poučevanja, ki bodo poudarjali potrebo po celostni obravnavi kombiniranega izobraževanja, pedagoških pristopov in tehnično-administrativnega dela. Delo programske skupine bo temeljilo na pripravi predloga strukture, vsebin in (kombiniranega) načina usposabljanj/izobraževanj za učitelje ter pripravi predlogov za prenos v prakso. Posredno bodo rezultati projekta tudi podlaga za razvoj in uvajanje standarda kombiniranega poučevanja v izobraževanju odraslih. 14 Vir: https://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/en/node/1997. in https://blendvet.si/. 15 Vir: https://www.pef.uni-lj.si/raziskovanje-in-umetnost/projekti/. in https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18588. 16 Vir: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2023010911572809/razvoj-standarda- kombiniranega-poucevanja-v-sloveniji. in https://apps.izum.si/ecris/si/sl/project/20142. 47 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 6. Vseživljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti VŽU-TDP17 Razvojni program poteka v obdobju med 1. 1. 2023 in 31. 12. 2028 in ga financira ARRS. Nosilna organizacija je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Namen programa “Vseživljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti” je razvijati celostni pristop k učenju, ki vključuje vse ravni posameznika (tj. spoznavne, čustvene, motorične, socialne in duhovne) za razvijanje trajnostne družbe prihodnosti, in sicer v vseh stopnjah razvoja (od predšolskega obdobja do tretjega življenjskega obdobja). Glavni cilji programa so: 1. utemeljitev in umestitev vseživljenjskega učenja v pedagogiko, kot znanstveno vedo, 2. oblikovanje celostnega, izkustvenega in sodelovalnega pristopa vseživljenjskega učenja za trajnostno družbo prihodnosti in 3. razvijanje učnega okolja (skrb za učeče, poučevalce, učne vsebine in vire, kamor štejemo tako učni prostor kot informacijsko komunikacijsko tehnologijo) za inovativno razvijanje trajnostne družbe prihodnosti. 7. CRP V5-2361: Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah18 Raziskovalni projekt CRP poteka v obdobju med 1. 10. 2023 in 30. 9. 2025 in ga sofinancirajo: ARIS, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in ministrstvo za kulturo. Partnerici v projektu sta Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Zelo pomemben pričakovan rezultat je vzpostavitev zavedanja o pomenu branja za strokovni razvoj, (pre)poznavanju lastnih bralnih navad, pomenu osebnih bralnih navad v vlogi zgleda in vzora za različne sodelujoče v izobraževalnem in knjižničnem okolju ter o nezavedni prisotnosti odzivanja pri vključenosti v raziskave družbeno sprejemljivega vedenja. Cilji projekta: 1. omogočil bo vpogled v bralne navade strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti; 2. ponudil bo vpogled v namen branja strokovnih delavcev, delež branja zaradi formalnega namena (z namenom priprave na delovni proces), neformalnega namena (za osebno rast in razvoj) in informalnega namena (za zabavo, užitek); 3. odgovoril bo na vprašanje, kako različna delovna okolja spodbujajo branje strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti; 4. podal bo vpogled v sistemsko umeščenost bralnih spodbud v formalne izobraževalne programe bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter knjižnični dejavnosti; 5. oblikoval bo merila za prepoznavanje dobrih praks na področju vzpostavljanja, spodbujanja in razvijanja bralnih navad strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter knjižnični dejavnosti; 6. opredelil bo možnosti prepoznavanja dobrih praks za vzpostavljanje, spodbujanje in razvijanje bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti; 7. zasnoval bo priporočila za vzpostavljanje, spodbujanje in razvijanje bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti. Rezultati projekta bodo v rezultatih pokazali bralne navade strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti. Analitično bodo pokazali delež in namen branja, zasnovali priporočila za branje. 17 Vir: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2023060711052128/vsezivljenjsko-ucenje- za-trajnostno-druzbo-prihodnosti-vzu-tdp. 18 Vir: https://pef.um.si/projekt/crp-v5-2361-bralni-vzori-bralne-navade-strokovnih-delavcev-v-vrtcih-solah-in- fakultetah-ter-splosnih-knjiznicah/. 48 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Zelo pomemben pričakovan rezultat je vzpostavitev zavedanja o pomenu branja za strokovni razvoj, (pre)poznavanju lastnih bralnih navad, pomenu osebnih bralnih navad v vlogi zgleda in vzora za različne sodelujoče v izobraževalnem in knjižničnem okolju. Izsledki projekta bodo prispevali k še večji ozaveščenosti o pomenu branja, s tem pa bodo v pomoč pri oblikovanju konkretnih družbenih politik za krepitev bralne pismenosti in kulture. Preglednica 27: Dejavnosti in kazalniki učinka četrtega prednostnega področja: raziskave in razvoj Število Število Število Število udeležencev, ki različnih Pristojna Ime programa vključenih izvajalskih udeležencev so zaključili programov ministrstva organizacij program (raziskav) Raziskave v okviru LDN 1. 4/2 1/1 MVI ACS 5.5 Peto prednostno področje - Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih Na tam področju je vključenih šest dejavnosti, ki predstavljajo ključno strokovno podporo razvoju in izvajanju aktivnosti na vseh ostalih prednostnih področjih za vse ciljne skupine odraslih, ki jih opredeljuje ReNPIO 2022–2030. Podporne dejavnosti so: 1. svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih, 2. ugotavljanje in priznavanje znanja odraslih, 3. usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih, 4. presojanje in razvijanje kakovosti, 5. ozaveščanje, informiranje in spodbujanje za vključevanje odraslih v VŽU, 6. informacijska dejavnost. Za vsako dejavnost so sodelujoča ministrstva opredelila ustrezne ukrepe, po katerih bodo preko načrtovanih aktivnosti dosegala opredeljeni cilj s spremljanjem postavljenih kazalnikov. 5.5.1 Cilj: Izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih Cilj je enotno postavljen za vse podporne dejavnosti na področju in predvideva okrepitev ter izboljšanje vseh dejavnosti tako na letni ravni, kot na daljše obdobje udejanjanja ReNPIO 2022–2030. Krepitev in izboljšanje dejavnosti na področju izobraževanja odraslih spremljamo na podlagi podatkov posameznih ministrstev na letni ravni, v primerjavi s podatki iz preteklih let. Poleg spremljanja in analize podatkov ministrstev pa je na področju postavljen tudi kazalnik: 1. Delež odraslih, vključenih v svetovalno dejavnost, ki se izvaja kot javna služba, se bo do leta 2030 povečal za vsaj 20 % glede na leto 2020. Preglednica 28: Število udeležencev v svetovalni dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba Število Število Število udeležencev, udeležencev, udeležencev, programov programov programov Pristojna Dejavnost oziroma ur oziroma ur oziroma ur ministrstva 2021/realizacija 2022/realizacija 2020/realizacija 2021 2022 2023 Udeleženci v dejavnosti s v e tovanja, javna služba: 16.350/28.221 20.850/36941 25.000/33.231 MVI 1. JR ESS: 3.350 JR Integrala: 13.000 Svetovalna dejavnost v kmetijski 2. službi – 60.000/60.000 MKGP 60.000/60.000 60.000/60.000 49 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU izobraževanje in usposabljanje svetovalcev Svetovalna dejavnost v čebelarstvu – 3. izobraževanje in usposabljanje 10.000/4.858 MKGP 10.000/10.000 10.000/10.000 svetovalcev Programi svetovanja za lastnike gozdov – gojenje in varstvo 4. gozdov, večnamensko 3.300/1.718 MKGP 2.500/2.561 2.500/3.000 gospodarjenje Svetovanje lastnikom gozdov 5. pred izdajo odločb – 75.000/72.705 75.000/86.730 75.000/95.719 MKGP izobraževanje in usposabljanje svetovalcev SKUPAJ 167.502 196.232 201.950 Vir: Poročila ministrstev Podatki v zgornji preglednici prikazujejo obseg svetovalne dejavnosti v sklopu javne službe sodelujočih ministrstev. Obseg svetovalne dejavnosti se na letni ravni v zadnjih treh letih povečuje, število svetovancev narašča. Izrazit skok vključitev se je zgodil med leti 2021 in 2022. Število svetovancev se je povečalo za 17 %. V letu 2023 se je število svetovancev povečalo še za 2,91 %. Ker je bilo v letu 2020 število svetovancev 166.400, se je v letu 2023 povečalo število svetovancev za 21 % na izhodiščno leto. Tako smo že v letu 2023 dosegli postavljen kazalnik, 20 % povečanja obsega svetovalne dejavnosti v javni službi do leta 2030. Poleg svetovalne dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba, izvajajo sodelujoča ministrstva še širok nabor različnih aktivnosti na področju vseh šestih podpornih dejavnosti. To je razvidno iz letnih poročil posameznih ministrstev, kjer spremljajo posamezne podatke po dejavnostih, in s tem doseganje postavljenih ministrskih kazalnikov v obliki načrtovanih in realiziranih vrednosti. Preglednica 29: Načrtovana in realizirana udeležba oz. ure izvajanja posameznih dejavnosti podpore izobraževanju odraslih po posameznih ministrstvih Dejavnost Število Število Pristojna udeležencev, udeležencev, ministrstva programov programov oziroma drugih oziroma drugih kazalnikov kazalnikov 2022/realizacija 2023/realizacija 2022 2023 U deleženci v dejavnosti svetovanja, javna 20.850/36.941 25.000/33.231 MVI 1. služba 2. Izpopolnjevanje izobraževalcev odraslih 131/1.352 131/140 MVI Poročila razvojnih nalog, analize, 3. 8/14 11/12 MVI evalvacije (ACS) Strokovne podlage za razvoj področja 4. 3/6 5/6 MVI (ACS) Novi oziroma prenovljeni programi za 5. 9/10 2/3 MVI odrasle in strokovne delavce (ACS) Izpopolnjevanje strokovnih delavcev, 6. vključno z usposabljanjem za svetovalce, 735/1.117 605/1.109 MVI člane komisij in izvajalce NPK Usposabljanje članov za preverjanje in 7. 365/190 ACS 300/179 MVI potrjevanje NPK Podporne spletne strani za dejavnosti 8. 32/42 29/26 MVI oziroma programe (ACS) 50 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Usposabljanje članov komisij, svetovalcev 9. in izvajalcev za preverjanje on potrjevanje Ni podatka 300/931 MDDSZ NPK 10. E-gradivo (ACS) 10/8 4/5 MVI Delujoči svetovalci za kakovost 11. 25/26 26/23 MVI izobraževanja odraslih 35/38 koordinatorjev, 35/40 koordinatorjev, 1.000/1.548 prireditelj 1.000/1.746 prireditelje ev, v, 7.000/4.227 dogodkov 7.000/9.124 dogodkov , 15/17 izvedb Parade , 15/20 izvedb Parade 12. Teden vseživljenjskega učenja MVI učenja, okrog učenja, okrog 150.000 udeležencev 180.000/150.000 udel TVU, ežencev TVU, 1.500/1.500 medijskih 1.500/1.620 medijskih objav objav 13. Mednarodni projekti 3/4 4/3 MVI Vrste informativno-promocijskih dogodkov 14. 10/8 8/9 MVI (ACS) Analiza potreb za oblikovanje programov 15. 1 1 MVI za odrasle s področja finančne pismenosti Usposabljanje izvajalcev v okviru 16. 3.000/3.000 3.000/3.000 MK Študijskega centa JSKD Število programov Študijskega centra 17. 80/80 80/80 MK JSKD Usposabljanje in krepitev splošnega znanja in spretnosti za varno sodelovanje v 18. prometu različnih skupin udeležencev v 1.500/2.181 2.200/3.235 MZI (AVP) prometu (izobraževanje in usposabljanje starejših voznikov, splošna javnost) Usposabljanje v skladu z zakonsko opredeljenimi nalogami za pridobitev pravice opravljanja dejavnosti 19. 1.505/1.146 900/872 MZI (AVP) usposabljanja za vožnjo motornih vozil (permanentno in poklicno usposabljanje za učitelje vožnje) Usposabljanje za izvajanje presoje varnosti cestne infrastrukture z namenom 20. 20/12 25/15 MZI (AVP) izboljšanja prometne varnosti za različne udeležence v prometu Usposabljanje kot dodatno strokovno 21. 200/587 200/872 MZI (AVP) usposabljanje strokovnih delavcev Vir: Poročila ministrstev Podatki v zgornji preglednici kažejo doseganje različnih kazalnikov dejavnosti po posameznih sodelujočih ministrstvih v letu 2023. Svetovalna dejavnost oz. število vključenih vanjo (MVI) se je, primerjalno z letom 2022, malo zmanjšalo (10 %). Izrazito se je povečalo izpopolnjevanje izobraževalcev odraslih in strokovnih delavcev, vključno z usposabljanjem za svetovalce, člane komisij in izvajalce NPK. Več je bilo tudi razvitih novih oziroma prenovljenih programov za odrasle in strokovne delavce. Izrazito se je povečalo tudi usposabljanje za krepitev splošnega znanja in spretnosti za varno sodelovanje v prometu različnih skupin udeležencev v prometu in dodatno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev ter permanentno in poklicno usposabljanje za učitelje vožnje (MZI). 51 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Bistveno povečanje vključevanja v izobraževanje in usposabljanja starejših voznikov, splošne javnosti in dodatno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev, kažejo na dodatne aktivnosti in vlaganja Ministrstva za infrastrukturo in povečanega izvajanja dejavnosti in programov usposabljanja in preventivnih dejavnosti v sklopu dejavnosti Agencije RS za varnost. Povzetek ključnih rezultatov in ugotovitev ministrstev v letu 2023 na petem prednostnem področju Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Javna služba: je opredeljena kot svetovalna dejavnost pri vključevanju v javnoveljavne in neformalne izobraževalne programe, ugotavljanju in dokumentiranju predhodnih znanj in spretnosti in samostojnem učenju. Javno službo je opravljalo 35 izvajalcev, v svetovalno dejavnost pa je bilo vključenih 33.231 udeležencev (načrt 25.000). TVU, največji nacionalni promocijski projekt je presegel načrtovane kazalnike. Vključenih nad 150.000 udeležencev (lani okrog 150.000), 1.746 prirediteljev (lani 1.548) pripravilo 9.124 prireditev (lani 4.277). V letu 2023 se je v programe usposabljanja in izpopolnjevanja na ACS vključilo 1.109 strokovnih delavcev (načrtovano 605) in 140 izobraževalcev odraslih (načrtovano 131). Razvita sta bila dva nova javnoveljavna programa za odrasle: 1. Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja 2. Odkrivajmo moč narave. Razvoj znanja in spretnosti o okolju in trajnostnosti. V projektu finančna pismenost pa so bili razviti trije novi javnoveljavni programi odrasle: 1. Pot do finančne svobode; 2. Seniorji v akciji: Povečajmo svojo finančno pismenost, program za generacije 55+; 3. obvladujem svoje finance. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Na ukrepu Storitve trga dela ministrstvo v letu 2023 ni podelilo koncesij za opravljanje storitev za trg dela. Glede na to se delavnice Vseživljenjske karierne orientacije (VKO) niso izvajale in posledično ni bilo vključitev. So pa karierni svetovalci ZRSZ izvedli 164.157 osnovnih kariernih svetovanj, 5.352 ocen po 12 mesecih brezposelnosti ter pripravili kar 40.855 zaposlitvenih načrtov. ZRSZ je opravil 24.001 poglobljenih kariernih, zdravstvenih in rehabilitacijskih svetovanj, kar je 106,4 % na leto 2022. Nacionalni javni zavodi ACS, CPI in RIC, so opravljali strokovne, svetovalne in razvojne naloge za spodbujanje IO in VŽU. V letu 2023 je bilo vključenih in usposobljenih 931 članov komisij, svetovalcev in izvajalcev za preverjanje in potrjevanje NPK (načrt 300). Informativno-promocijski dogodki niso bili načrtovani, ker jih je od MDDSZ v financiranje vključilo MVI. Ministrstvo za kulturo V okviru dejavnosti Študijskega centra JSKD se je v programih strokovnega izobraževanja in usposabljanja, usposabljalo 3.000 izvajalcev kulturnih dejavnosti (načrt 3.000). Študijski center JSKD je v letu 2023 izvedel 80 programov od 80 načrtovanih. Ministrstvo za infrastrukturo – Agencija za varnost prometa Programe izobraževanja in usposabljanja je za ministrstvo izvajala Javna agencija RS za varnost prometa (AVP). Organizirala in izvajala je programe izobraževanja odraslih splošne javnosti in strokovnih delavcev šol vožnje. Za splošno javnost so izvajali preventivne delavnice, program Sožitje za večjo varnost v prometu, aktivnosti za večjo varnost motoristov. V programe izobraževanje in usposabljanje je bilo vključenih 3.235 udeležencev (načrt 2.200). V izobraževalne programe za permanentno in poklicno usposabljanje za učitelje vožnje je bilo vključeni 1.146 udeležencev (načrt 1.500). V programe dodatnega strokovnega usposabljanja strokovnih delavcev pa je bilo vključenih 872 udeležencev (načrt 900). V letu 2023 je bilo na petem prednostnem področju vključenih sodelujočih ministrstev 187.106 odraslih. 52 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 6 SKLEP S PREDLOGI UKREPOV Povzetek glavnih značilnosti uresničevanja LPIO 2023 Leto 2023 je bilo prehodno leto med dvema ESS finančnima perspektivama, saj se je stara perspektiva zaključila v letu 2022, nova (2022–2027) pa se v praksi še ni začela izvajati. To nam lepo kažeta tako analiza financ kot analiza realizacije kazalnikov. V letu 2023 je namenjenih 49.494.462 EUR in realiziranih 54.107.445,26 EUR, kar je 109,3-% realizacija. Je pa v letu 2024 v LPIO načrtovanih 92.502.916,75 EUR, kar je kar 86,9 % več kot v letu 2023. Tudi delež ESS sredstev je v letu 2023 le 19,9 %, v letu 2024 pa je načrtovani delež ESS sredstev kar 48 %. To so tudi podatki, ki nam potrjujejo umestnost leta 2023 med dvema ESS perspektivama in napovedujejo aktivno črpanje sredstev EU v letu 2024 in seveda tudi dvig posameznih kazalnikov, vezanih na sofinanciranje iz ESS sredstev. Čeprav so bili zastavljeni cilji s strani sodelujočih ministrstev v LPIO 2023 povečini doseženi, ostaja še naprej izziv in naloga vključevanja ranljivih ciljnih skupin, zlasti manj izobraženih, starejših zaposlenih in prebivalcev manj razvitih območij. Domala v vse oblike zelo razvejane ponudbe formalnih javnoveljavnih in splošnih neformalnih izobraževalnih programov se v bistveno večji meri vključujejo bolj izobraženi prebivalci. A se je vključenost v formalne in neformalne programe v povprečju bistveno zmanjšala tudi na ravni celotne ciljne skupine odraslih. Zlasti se pozna zaključek nacionalnih projektov sofinanciranja programov temeljnih in poklicnih kompetenc odraslih, ki so se iztekli v prejšnji finančni perspektivi. Podporne dejavnosti so razvijale nove pristope, modele in koncepte, namenjene doseganju in vključevanju ranljivih ciljnih skupin odraslih v programe in dejavnosti, a rezultati še ne kažejo bistvenega izboljšanja na tem področju. V letu 2023 so potekale priprave na implementacijo velikih nacionalnih projektov promocije in opolnomočenja odraslih za vključevanje v VŽU, podprtih s financiranjem iz ESS sredstev. Izvedbene aktivnosti pričakujemo v letu 2024. Pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti, dostop do infrastrukture in IKT tehnologije, še vedno predstavlja izziv in vpliva na vključenost ranljivih ciljnih skupin v vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih. Medresorsko sodelovanje in usklajevanje je potekalo na posameznih projektih, razvojnih modelih, pripravi in izvajanju nekaterih izobraževalnih programov in dejavnosti. Smiselno in potrebno pa bi bilo sistematično in sistemsko načrtovanje ter usklajevanje med različnimi resorji na področju izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. V letu 2023 smo pripravili in testirali skupno Excelovo preglednico, kot orodje za zbiranje in spremljanje skupnih podatkov za vsa sodelujoča ministrstva. Analiza zbranih podatkov nam bo pokazala realnost in izzive na področju izboljšav pri enovitem zbiranju in spremljanju podatkov na nacionalni ravni. Strokovni pregled in analiza rezultatov udejanjanja LPIO 2023 in spremljanje doseganja ciljev ter kazalnikov postavljenih v ReNPIO 2022–2030 prinašata kar nekaj sistemskih in strokovnih izzivov v naslednjem obdobju, ki smo jih strnili v nekaj priporočil: 1. Nekateri kazalniki, postavljeni v ReNPIO 2022–2030, zahtevajo ponovni strokovni premislek in morebitne popravke:  kazalnik vključenosti odraslih 45–54 let v program OŠO,  kazalnik vključenosti odraslih v programe APZ v obsegu 50 %,  kazalnik vključenost starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v VŽU se bo povečal na 5,5 % v letu 2030 (ANP4t). 2. V skladu z ReNPIO 2022–2030, čimprejšnje imenovanje Programske delovne skupine za spremljanje LPIO in ReNPIO. 3. Načrtovanje analiz, spremljav, evalvacij in raziskav na letni ravni sodelujočih ministrstev (npr. odrasli z nizko stopnjo izobrazbe). 4. Izvedba evalvacije uresničevanja ReNPIO 2022–2030 na polovici obdobja (predvidoma v letu 2026). 5. Pri velikih razvojnih projektih v novi ESS perspektivi med aktivnostmi izvajalcev načrtovati tudi spremljanje učinkov. 53 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU 7 PRILOGA - LETNA POROČILA SODELUJOČIH MINISTRSTEV Priloga je v ločenem dokumentu. 8 VIRI Andragoški center Slovenije. Letni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2022. Pridobljeno 20. 4. 2024. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/letni-program-izobrazevanja-odraslih-2022-porocilo-o-uresnicevanju/ Andragoški center Slovenije. Letni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2023. Pridobljeno 20. 4. 2024. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/letni-program-izobrazevanja-odraslih-republike-slovenije-za-leto-2023/ Andragoški center Slovenije. Letni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2023. Pridobljeno 20. 4. 2024. Dostopno na: https: //www.acs.si/digitalna-bralnica/letni-program-izobrazevanja-odraslih-republike-slovenije-za-leto-2023/ Andragoški center Slovenije. Program dela, kadrovski in finančni načrt Andragoškega centra Slovenije za leto 2022, Pridobljeno 20. 4. 2024. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/program-dela-kadrovski-in-financni-nacrt-andragoskega-centra-slovenije-za-leto-2022/ Center RS za poklicno izobraževanje. Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/podnebni- cilji-in-vsebine-v-vzgoji-in-izobrazevanju/ Center RS za poklicno izobraževanje: Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja 2022 – 2026. Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://cpi.si/projektna- dejavnost/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/modernizacija-srednjega-poklicnega-in-strokovnega- izobrazevanja-vkljucno-z-vajenistvom-prenova-visjesolskih-studijskih-programov-ter-vzpostavitev- digitalno-podprtih-ucnih-mest/ Center RS za poklicno izobraževanje: LIFE-IP Care4Climate. Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/life-ip-care4climate/ Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani: Kombinirano izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju – KIPSI (Blended learning in vocational education and training – BlendVET). Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/en/node/1997 in https://kipsi.si/ Lepičnik, J in Mezgec M. (ur). Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: ZUP. Dostopno na: https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-230-5.pdf Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: Vseživljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti VŽU-TDP. Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://www.pef.uni-lj.si/raziskovanje-in-umetnost/projekti/ in na: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18588. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru: CRP V5-2361: Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Pridobljeno 27. 3. 2024. Dostopno na: https://pef.um.si/projekt/crp-v5-2361-bralni-vzori-bralne-navade-strokovnih-delavcev-v-vrtcih-solah-in-fakultetah-ter-splosnih-knjiznicah/ Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem: Digitalno prestrukturiranje deficitarnih poklicev za družbo 5.0 (industrijo 4.0). Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2023011211015416/digitalno- prestrukturiranje-deficirarnih-poklicev-za-druzbo-5-0-industrijo-4-0 54 Letni program izobraževanja odraslih LPIO 2023 POROČILO O URESNIČEVANJU Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem: Življenjsko okolje v času pandemije: Pedagoške in andragoške implikacije za razvoj rezilientnosti. Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2022032215224023/zivljenjsko-okolje- v-casu-pandemije-pedagoske-in-andragoske-implikacije-za-razvoj-rezilientnosti Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem: Razvoj standarda kombiniranega poučevanja v Sloveniji. Pridobljeno 26. 3. 2024. Dostopno na: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in- projekti-arrs/2023010911572809/razvoj-standarda-kombiniranega-poucevanja-v-sloveniji in na: https://apps.izum.si/ecris/si/sl/project/20142 Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem: Vseživljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti VŽU-TDP. Pridobljeno 26. 3. 2024. Dostopno na: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2023060711052128/vsezivljenjsko-ucenje-za-trajnostno-druzbo-prihodnosti-vzu-tdp Vlada Republike Slovenije. Letni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2024 (vladno gradivo). Pridobljeno 22. 4. 2004 . Dostopno na: https://gradiva.vlada.si. pdf Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj). Pridobljeno 25. 3. 2024. Dostopno na: https://www.zrss.si/projekti/prenova-izobrazevalnih-programov-s-prenovo- kljucnih-programskih-dokumentov-kurikuluma-za-vrtce-ucnih-nacrtov-ter-katalogov-znanj/ 55