"PROLET AREC" JE DELAVSKI LIST ZA mislece čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P LAS ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NO. — ST. 120«. Cnttr*tl ti Mtonil-rliM matter D*cmW I, l>Ot, at tk« po«t offlM »t Chle.tro. III.. uad«r th« Act of CongiM* of Marth I.d. 117» CHICAGO, ILL., 23. HCTOBRA, (OCTOBER 23.), 1930. VELIKA MOČ POLURNO OMANZIRANEGA DELAVSTVA SEDEM MLUONOV ČLANOV IN TRIDESET MILIJONOV VOLILCEV Socialistične stranke, združene v Delavski-socialistič-ni internacionali, sodelujejo s strokovno inter-nacionalo. Priprave za prihodnji kongres V politični in ekonomski*jo pa že dovolj veliko silo, do krizi, ki obsega v raznih ob- zavirajo fašistično poplavo, da likah vs svet, se milijoni ozi-1 zabranjujejo reakciji v večini rajo na silo politično in stro- važnejših dežel počenjati abso-kovno organiziranega delav- lutistične orgije in da vodijo o-stva. Vedo, da buržoazija ne gromno propagando proti mili-bo rešila velikih problemov, ve- tarizmu ter za politiko sporazu-do pa tudi, da lahko izvede na- ma med deželami, redbe, sporazume itd., ki bi kri- Angleška delavska stranka, zo omilile, ki bi brezposelnim ki bi morala v tem procesu od-pomagale do kruha in ki bi u- ločujoče vplivati, ima vsled blažile napeto stanje, v kate- vstopa v vlado polne roke dela rem se lahko vsak hip dogode s kolonijalnimi problemi, z In- j vojni zapletljaji. j dijo in pa vsled padca angle- Vse zavedno delavstvo, ne- ške industrije, kar je povzro-glede ali pripada komunistič- čilo kronično brezposelnost. nim ali socialističnim strankam, Vzlic temu je vpliv angleške želi, da bi bila sovjetska ekspe- delavske vlade v svetovni po-rimentiranja za zgradbo so- litiki velik in deluje ugodno cialistične države v Rusiji u- na zaviranje Mussolinijevih spešna, dasi se glede metod groženj in v splošnem na ak-mišljenja zelo razlikujejo. Ve- cijo za razoroževanje. liko manj upanja pa stavijo Socialistična stranka v Nem-ljudstva v komunistične stran- čiji ima zdaj dovolj posla doke Izven Rusije, ker so večino- ma s fašističnim valom ter z ma le sredstvo ruske zunanje veliko ekonomsko krizo, ravno politike in ob enem materijal tako avstrijska, toda vse te tri za preiskuševanje taktik« ko- tvorijo skupno z ostalimi in-munistične internacionale. Kon- ternacionalo delavskih poLitič-struktivnosti v komunističnih nih strank s sedem milijoni čla-strankah izven Rusije ni, ker nov in okrog 30,000,000 volil-bazirajo na taktiki, da je tre- cev. ba kaos povečavati in vsled te- S to ogromno politično silo ga izrabijo vsako priložnost v sodeluje Mednarodna zveza izvajanju tega načela. strokovnih unij, katera združu- Razen v Nemčiji so komuni- Je v SV0J^ vrstah mno«° miliJ stične stranke povsod drugod v j°nov strokovno in industrial-prošlih par letih oslabele, zad- n° organiziranih delavcev. Ne- DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. PublUh.d wMklr al MM W. Mtk S». LETO—VOL. XXV POLITIČNA VOJNA PRO-11AFL. OSTANE NA ■■■i PREJŠNJIH POTIH TI SOCIALISTOM V AVSTRIJI V Avstriji fašisti groze, da pošljejo proti socialistom na "mirno ekspedicijo" 300,000 mož svoje fašistične milice iz agrarnih krajev Tirolske, Štajerske, Koroške in Gornje Avstrije, in to še pred državno^ zborskimi volitvami, ki se vrše 9. novembra. Klerikalci pod vodstvom duhovnika Seipla nastopajo skupno pod skupnim programom klerikalnega na-zadnjaštva in reakcije. Delegacija v Bostonu sla mimo velikih socialnih problemov največ miže. Taktika ji o-stane nespremenjena, istota-ko odbor. Mnogo tisoč brezposelnih v Chicagu je prebilo noči skoai poletje v parkih. : Odkar je pritisnil mraz, se potikajo v zavetjih, kakršne pač morejo najti. Par njihovih "hiš" lahko vidite na sliki na 8. strani. Na tej sliki je spodnji predel Michigan ulice, ki služi ponoči brezposelnim za "sladki dom". Nekaj ulic v Chicagu ima namreč dva predela. V pritličnem vozijo poulične kare in truki, na gornjeqn pa avtomobili. Strop med njima, ki je zgrajen na traverzah in stebrih, je iz železa in betona. V spodnjem predelu Wacker-jeve ulice spi ali pa prezeba vsako noč par tiioc (bjpzposelnih. ' Nekaj sto jih prenočuje v spodnjem predelu Michigan ulice in v dru«»h Irrfjiib I'd»—Im»nib" Mtmk v "Laop". Več tisoč se jih potika po raznih azilih, kjer doibe prenočišče na par deskah za dajm ali k voder. Ene vzamejo v zavetje policijske postaje, Salvation Army, mesto itd. Spodnjemu delu ulice Wacker I>rive, ki je ponoči vsa živa brezposelnih m njihove mizerije, so dali brezdomci ime "Hoover's Hotel". Napise s to označbo trgajo proč mestni delavci, seveda podnevu. Hoover je kandidiral za predsednika z geslom, "Republican Victory M eans Steady Jobs and Prosperity" (Zmaga republikanske stranke pomeni stalno delo in blagostanje). Vprašajte brezdomce v velikih mestih, kakšno je njihovo mnenje danes o "Homerju in proeperiteti". Pokazali vam bodo "Hoover's Hotel V času, ko butajo v ospredje pereči socialni problemi, je konvencija A. F. of L. bolj životarila nego živela. Namesto, da bi pokazala uspehe', so bila poročila polna suhoparnih fraz in številk, s katerimi se opravi-m on a rili.stične čuje ali pa zakriva nazadovanje unij. Zmerne buržvazne stranke. Kake znatne skupine napred-so se zedinile za skupni nastop nih delegatov na bostonski kon-pod vodstvom bivšega kance- venciji ni bilo. To gibanje je lar.ja Schoberja; v volilnem še brez močnega voditelja, apelu poudarjajo, da je treba | kajti napredni delegatje, ki Avstrijo rešiti pred socialistič- zastopajo neznatne unijske no poplavo, a treba jo je obva- zvezice v raznih mestih širom rovati tudi pred nevarnostjo £ed. držav, ne pridejo dosti v fašizma, ki bi s svojimi neod- upoštev, pač pa reprezentanti govornimi voditelji povzročil močnih zvez, kot npr. unije kaos in pro- velik ekonomski past Avstrije. Vse stranke so si edine v na- tiskarjev in stavbinskih delav. cev. _ . JT Pristaši C. P. L. A. (Konfe- sprotovanju socialistom, niso si renca progresivne delavske ak-pa edine glede svojega progra- ije) j JmeJa v času konvenci_ «na. *a*sti so\ najbolj^ro- je nekaj svojih sestankov, na gantni in groze, da če ne dobe katerjh se je kritično 0cenjeva- 200,000 DRUŽINAM GROZI BEDA nje čase posebno na Češkem, v enih državah pa so dosegle namen, kakršnega buržo«zija ni mogla, to je, z bojem proti socialistom so oslabile delavsko gibanje v celoti in sedaj reakcija komunistično gibanje šiloma zatira, socialistično pa je oslabljeno. V Zed. državah je komunistično gibanje "amerikanizira-no" v tem, da išče ceneno reklamo v č as© p is j u t Zaslombe med ljudstvom ima manj kakor pred 10. leti in mnogo manj kot pred petimi leti. ima pa dobro izvežban aparat, ki izrablja razne prilike, zato da časopisje piše o njemu. V deželah izven Rusije so socialistične stranke edine, ki delajo smotreno za rekonstrukcijo ekonomske uredbe. Naloga je ogromna, kakor je gospodarski in politični kaos ko-losalnega obsega. Socialisti ga niso povzročili, niti ni še v njihovi moči izvajati svoj program v velikem obsegu z drastičnimi metodami. Poseduje- davno je njena eksekutiva na svoji seji izvolila posebno komisijo, katere naloga je izdelati načrt za čimtesnejše sodelovanje obeh internacional v borbi za izboljševanje življen-skega stanja delavcev, za reši- Več kot 200,000 družin v Zed. državah bo živelo to zimo v skrajni bedi. To je priznal ne kak socialist nego James Feisser iz VVashingtona, D. C., ki je podpredsednik a- Velika brezposelnost vznemir\a politikaše protisocialistične stranke večine, tedaj se bodo vlade polastili s silo. •• Socialisti so na boj pripravljeni »drugače ne bi povzročali med buržoazijo toliko strahu. Zanimivo je, da so v Avstriji klerikalci s skrajnimi fašisti v politični zvezi, ravno ta- lo delo vodilnrh odbornikov A. F. of L. in Hooverjev govor, toda ta skupina ni Se toliko močna, da bi mogla s svojimi delegati rešiti konvencijo monotonosti. Za preporod ameriških unij je treba z agresivno propagando med Članstvom i xi ^^a i Česar se zaveda tudi omenjena ko na svoj način v Italiji, med- . . T. .. \ . . - t/ v...! konferenca. Konservativnost na Konference, ki jih zdaj sklicujejo republikanski in demokratski župani, governerji ter predsednik Hoover za omiljenje brezposelnosti, so večinoma vada za glasove in tolažba gladnim, ki čakajo dela tem ko ima fašizem v Nemčiji "protestantsko dušo", pa je neki nadškof nemškim katoličanom prepovedal pripadati v fašistično stranko. vodstvu A. F. of L. se bo začela umikati šele kadar pride med članstvo nov duh, prepojen z idealizmom, ki edini more dati unijam potrebne ener- tev velikih socialnih problemov meriškega Rdečega križa, na mednarodni podlagi, za boj Dve st<> tisoč družin! Uaču- proti fašizmu in militarizmu in najte, da šteje vsaka povpreč- za temeljno preosnovo svetov- no Pel članov, kajti velik» dru- ne ekonomske strukture. Ker žine 80 najbolj izpostavljene Končno vendarle! Kapitali-.ter radi prispevajo za kake vo- sta bila dva katoliška duhovni- so dežele druga od druge eko- bedi v časih, kakor so zdaj, pa etično časopisje se je domislilo, \ domete, sohe, nove cerkve itd., ka in pilot. Vsi trije so bili pri nomsko odvisne, je treba pro- imate okrog milijon ljudi, ki da Je tudi v tej deželi mnogo silno neradi pa vrnejo kak cent padcu ubiti. Aeroplan, ki bleme, ki so splošnega znača- bodo v razmerah umiranja mn°RO brezposelnih delavcev» riplavrom SumiH in ie krivih- Ki i io«v i^nitnv ip hil ja reševati skupno vsled pomanjkanja. Iie s»mo v Angliji in Nemčiji, Prihodnje leto se bo vršil na u. "Z» .te ljudi bi bilo bolje, če P* P««jo o njih, priobčujejo Dunaju- kongres socialistične-1b!. P0*"!'1' v °«niu> v viharju ■»«ko brlogov, v katerih z.ve, delavske internacionale, ki bo ah kakl d™*1 katastrofi, na-!In apelirajo na dobra srca, Ali je tudi to božja kazen? za borbo P™ti kapitaliz- t „ . , mu. Konvencija je ponovno iz-Lemontska Ave Mana je voli,a ves prejšnji odbor, naštela celo vrsto čudežnih ka- „.„„„„^^ zni, ki so doletele bogotajce. Kaj pa kazni, ki dolete verne? V Kotzebue v Alaski je padel na tla aeroplan, v katere.n ZAVEZNIK AVSRIJSKE-GA FAŠIZMA predstavljal"" v'eijo" orKanizira- mest°v P?«»»"* metodi, ki daje "<0 prispevajo v pomožne „o moč zavednega delavstva, Preve< solnca ter premalo dež- fonde al. pa odpro službe. kot katerikoli delavski kongres, Ja Dolge mesece so kapitalistični "1 lfip NAJBOLJŠE ILUSTRIRAN jugoslovanski časopis v Zed, državah je PROLETARY od početka svetovne vojne dalje. V marsikateri deželi je socialistična stranka že največja, ali pa druga največja. V Angliji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Belgiji, na Švedskem itd. so socialistične stranke faktor, ki ga posedujoči sloji ne morejo več zadušiti, tudi ako poskušajo s silo. Celo v državah, v katerih vlada diktatura, je socialistično gibanje jaka moralna sila, tudi ako legalno ne sme obstojati kot stranka. Svet je v krizi, ki jo je povzročil kapitalizem. Logično je, da jo kapitalizem ne bo rešil v prid ljudskih interesov, razen v toliko, v kolikor so ga v stanu primorati delavske orr ganizacije. Pod sedanjo uredbo ljudske koristi ne morejo •biti zavarovan«. To pojasni, čemu se milijoni pridružujejo socialističnim strankam, in čemu postaja delavsko gibanje svetovna velesila. S tem je hotel reči, boljše je listi trdili, da se ni treba nič poginiti nagloma, kakor v te- Lati, kajti naša je bogata de- ku mesecev počasnega gineva-nja v mrazu in bedi. Sijajna slika prosperitete v najbogatejši deželi na svetu. Produkcija v Fordovih tovarnah Meseca avgusta je bilo v Fordovih tovarnah po svetu produciranih 99,142 raznih avto-vozov, ali 33,035 manj kakor julija in 106,492 manj kot avgusta lansko leto. Morda je ta razlika znamenje čajoče se prosperitete". žela, krah na borzi za delavstvo sploh nič ne pomeni, ker se bo delalo naprej in denar bo šel namesto v špekulativne svrhe v bodoče v bussines. Vedeli so, da lažejo, in lagal je Hoover, lagali so vsi drugi glavarji obeh kapitalističnih strank s svojimi obljubami in s svojimi hinavskimi kritikami. Danes pa so odkrili, da imamo res problem brezposelnosti in sklicujejo konference ter nasvete". Na sestan- vra- Veliko poklicanih, malo izvoljenih V nemški državni zbor se je pri prošlih volitvah potegovalo za okrog 500 sedežev kar 7,-515 kandidatov, med 637 žensk. |ku v Illinoisu, ki ga je sklical governer Emerson, je priporočal načelnik komisarjev okraja Cook, da vsak delavec, ki je vposljefe pri mestni občini ali okraju, prispeva v pomoč brezposelnim en dolar in potem še procentuelno od plače. Ta sistem bi se potem raztegnilo še na delavce v industriji. Su-njimi gesti ja je našla odobrav anje posebno med kapitalisti, ki si- je delavcem. Sugestija je krivič- bil last jezuitov, je bil blago-na v tem, kar ustvarja načelo, slovljen. To poročilo je brzo-da so zaposljeni delavci dolžni javila tisku Association Press podpirati nezaposljene. Pra- dne 14. oktobra. Ako je. kazen vilno in edino pravično bi bilo, božja to, da zadene človeka da bi skrbele za nje kompani- kap v petek, potem ko je jedel je iz svojih Čezmernih profitov meso, čemu sta zaslužila tako in pa kapitalisti, ki bi lahko tragično smrt, ali kazen, dudah v ta namen polovico svo- hovnika, ki misijonarita v mr-jih čistih dohodkov, kajti bo- zli Alaski. gastva so jim spravili skupaj V katedrali v Celayj»# Mehi-delavci, ki sedaj prezebajo in ko, so eksplodirale rakete, ka-trpe pomanjkanje. Požrešnost tere so imeli v nji spravljene za kapitalizma se zrcali posebno večerno slavnost v počast sv. še ob takih prilikah. Zaposlje- Miguelu. Pet tisoč jih j* bilo. ni delavci pa pomagajo koli- Vsled eksplozije je cerkev ze-kor morejo posebno svojcem j0 poškodovana in več ljudi je brez da bi bili v to prisiljeni, bilo opasno in nekaj lahko ra-toda dosti ne morejo, ker ima- njenih. kjo vzlic več ali manj stalnemu Nekje v Rumuniji je udarila delu težak boj za obstanek. , prošlo poletje v cerkev strela, Hoover, ki je leta 1928 zatr-iko je v nji molilo mnogo lju-jeval volilcem, da glas zanj po- 'di da bi Bog odvrnil nevihto, meni stalno delo in neprekitf- Veliko vernikov je bilo v pani-no prosperiteto, tudi sklicuje ki ubitih. < konference za odpomoč brez- Ce bi hoteli naštevati ču- ■ * , . , . F . , > i,o7ni hi bili mi zanie klerikalne stranke cTaini V;eko.m;:o,,lnem voditelj McAdoo priporoča, da za svoje. farmarjev Na sliki je "doktor sv. pisma" Ignac Seipel, bivši avstrijski kancelar in voditelj v Avstriji, boju za sedeže v državnem zboru se je zvezal za skupno akcijo z vodi- KADNIK IZHAJA V ZMANJ- telji avstrijske fašistične mili- naj se pokupi od surplus p»,nic■ $ANEM OBSEGU. ce. Dr. Seipel je vrge. prej- e dovolilo iz Hrvatski komunistični dnev- injo zmerno buržoazno Scho-svoje blagajn, milijon dolar- nik "Radnik" je ta mesec berjevo vlado s pomočjo f.i»-» mUopiia n nor I o I t m a ti i šal obseg s 4 na 2 strani, i zunanji minister. meni v Mesto Boston jev. Ä, mizerija na'gío j zmanjsiT^obieg na"2 ¿«nT. sto. V .dan j i vladi Je Seipel veča. Vzrok so finančne zagate. Qlasooi iiz. Ifjascga bcinjia »»»»»»♦♦»»»»»♦»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»■t Resnica, katero se ne more premakniti Tisti, ki pravijo ,da «o nepristranski sato ker ne spadajo v socialistično stranko ali ne glasujejo za socialistične kandidate, varajo samega sebe. ALI SI NA STRANI BURŽUAZUE—ALI PA NA STRANI PROLE-TAR1ATA, v sredi NE MOREŠ BITI, ker srednje poti v tem slučaju ni. Ali si ZA kapitalizem, ali pa si PROTI. Če si brezbrižen ali "nestran-kar", pomagaš indirektno kapitalizmu. Ako agitirai in glasujei za republikansko ali demokratsko stranko, podpirai kapitalizem in s tem sistem, ki povzroča brezposelnost, zniževanje plač, dražitev življenskih potrebščin, zviša-vanje carin v korist profitarjev, terorizem kapitalističnih kozaških policij, sod-nin prepovedi itd. Ce si aktiven član socialistične stranke, ajli tudi če samo glasuješ za kandidata socialistične stranke, pomagaš s tem v borbi za program, ki zahteva preosnovo družbene uredbe tako, da bo delavstvo produciralo dobrine življenj* nja za potrebo, ne za profit. Danes milijoni, ki vse ustvarjajo, ne posedujejo ničesar drugega kakor svojo delavno moč. In še to morajo ponujati na trgu A mezdnega suženjstva za plačo, ki je sramotno nizka. Socializem zahteva y ljudsko posest produktivnih in distributivnih sredstev; javno zdravstvo; v skrajšanje delavnika v toliko, da bo dana prilika vsem dobiti zaslužek. Za-dostne plače za dostojno preživljanje. Stanovanjske reforme v velikih mestih, kjer ljudje žive tesno stlačeni skupaj kakor mravlje. Socializem je program ljudskih interesov. Kapitalizem, katerega v tej deželi zastopata v politiki republikanska in demokratska stranka, je program privatnih interesov za privaten profit. Na kateri strani ste vi? Pomnite, v sredi ne morete biti, ker srede v tem slučaju ni. Ako delujete za socializem, ste za svoje koristi; ako pa pomagate republikanska ali demokratskistranki, pomagate sistemu, kakršen vas tepe. Kam in za koga se odločite 4. novembra? Zase, ali za interese izkoriščevalcev? a 4» t Y * X J v i t XI ¿1 t T t T X Palač« madžarskega državnega zbora, ki j« tu nu sliki, j« • na naj lep tih nu svatu. V nji mula skupinica s o c i alističiiih poelancev dvigu avoj glas za pravica potlačenih. Ali vslic blagoslovu', ki gu po zatrdilu Popravek k poročilu o konferenci—O naših aktivnostih , CanonctMir-f, — V Proletavtu s dne 9. okt. je bilo v poročilu o ko> fe renči J3Z. v Moon Runu izpuščeno ime John Kuftch, ki je bil isvoljen poleg sodruga Viranta v konferenčni publicijski odbor. Jaz sem bil namreč isvoljen le za slučaj, če bi so-drug Kutch ne sprejel. Ker pa je sprejel, tvorita omenjena dva konferenčni publicijski odsek. Jaz sem seveda dolžan z njima sodelovati. Konferenca v Moon Runu dne 28. sept. je dodala k prejšnjemu fašistov prina- . . _ še jo diktature, ima Ogrska kritičen problem bre zpoaelnoati. Ne le artnudu induatnuln.h, nego _ ^ _______ J,l tudi 200,000 kmečkih deluvcev je brez zualuiku. VUdu jim oekifeuje toliko hrane, du jih odboru 4r pubHcij(,ki odsek bruni amrti pred gladom. Purlument ju pod ubsolutno kontrolo režimu. ______________________^__v klubu it ug Jsz v Canonsbur- : gu se opaža zadnje čase večje zani- govo poroštvo in jih seveda izgubil manje bodisi za klub in ravno tako za Kdo je ravnal bolj junaško. Debs ali ! soc. stranko vobče. Apeliramo ns Hey wood? Beg je opravičljiv le v somišljenike, da pristopijo vanj in razmerah, kakršne so v Italiji ali pomagajo napraviti iz te postojanke kakršne so bile v carski Rusiji, kjer eno prvih v JSZ. »ploh ni mogel biti nihče pod kakim Na prošli seji smo dobili eno novo poroštvom, kajti če pride pri oblasti članico. Upam, da jih nekaj priito-na črno listo, ga fašizem spravi s pi na prihodnji seji in na vseh nasle4> poti, in in.o je delal carizem. Tukaj njih, da bo klub rastel v številu in _ Clevelandski drobiž j m Collinwood. O. — Nobenega kompromisa? Vojna! Ne govorite samo, nego delujte! Zakaj pa?? Zaradi pijače! Mi hočemo 2.75% pivo. Treba je vojnega fonda. Clevelandska kvota je $200,000 ,in za vse Zed. države $10,000,000. Tako se je sklepalo na banketu v hotelu Hollanden, na katerem so bili navzoči magnatje Mather in sin, L. C. Hanna, J. L. Severance, Philip R. Mather, (Peter Witt, ki pa ni magnat) in mnogo dragih. Manjkalo je samo še "Cotton Matherja", da bi obsodil prohibicijo na grmado, kot je obsodil copernice. h Pijača je sedaj, ko se bližajo voli.ve, glavno vprašanje. Res, brei-poselnost, ampak kdo bi se brigal sanjo! Pač, vposlili smo par sto oseb v elevelandskih parkih, kar bo trajalo toliko časa, da minejo volitve. Sedaj v svrho kampanje lahko pokažemo, kako dobri so za brezposeln« republikanci in demokratje. a Pijača? Oh, koliko je grozdja — kako lahko bi reiili delavci vprašanje prohibicije, samo da bi delali! Tako pa je sicer dosti mošta, toda ne dela l.i ne denarja. Vprašanje ni, "kaj bora pil?", nego, "kako neki bom plačeval asesment, davke, obleko o-trokom za v šolo in kaj bomo jedli?" Tudi političarji sempatam priznajo, da je za brezposelne žaltava, še celo Hoover, , toda mar morejo oni pomagati? Bo že kako enkrat i božjo pomočjo! Saj je Hudi v Evropi slabo, Bo že prešlo samo od sebe, aamo zaupajmo, pa se bo prestalo. Bee? • Tudi naša slovenska politika je ¿udna. White je suh demokrat, Buckley pa moker. Prvi je kandidat za governerja in drugi sa U. S. senatorja. Pri "Am. Domovini" «o demokratje, toda mokri. McCulloch je suh republikanec, Cooper pa kar si že bodi. Slednja sta republikanska kandidata za prej označene urade. Pri "Enakopravnosti" vlada republikanski senthnent, toda je "wet". To ti je pravi Babilon, ta naša politika. Pri "E." so se nekam tako izrazili, da je McCulloch prijatelj delavcev, ker je za visoke carine. A. F. of L. se s tem ne atrinja in ga označuje za neprijatelja unij. Maurice Maschk-e, boss republikanske stranke v Cleve-landu, je dobil zopet svoj prostor v meščanskih listih. Kaj če bi to ved-»l Andrej Kobal! Kriminalen postopek, kaj? V nedeljo bo v Coliinwoodu zopet živahno. Popoldne «e bo vršila v Slovenskem delavskem domu v spodnji dvorani konferenca klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Poseben odbor bo skrbel, da delegatj« ne bodo ne lačni ne žejni po zaključku seje, oziroma potrudil se bo, da se te neprilike po končanem svojem delu iznebe. Zvečer pa se vrši v istem domu obširen varijetni program pod avspicijo kluba št. 49 JSZ. Govorila bo tudi Anna P. Krasna is Parkhilla. Ženske jo pridejo poslušat v večjem fc.evilu kot pa so dosdaj prihajale na take prireditve. Izvedele bodo, čemu je Ana interesirana v socialističnem gibanju. V soboto bo govorila na priredbi kluba JSZ. v Girar-du, v nedeljo 26. okt. zvečer pa v Slovenskem delavskem domu. Točen spored je razviden iz oglasa v tem Proletarcu. Somišljeniki in vsi delavci v Clevelandu in okolici so vabljeni na prireditev kluba št. 49 JSZ. Odbor je za obširen spored izposloval sodelovanje naših pevcev, zborov, godbenikov itd., ki vas bodo zabavali. Culi boste slovensko govornico, kar je med nami redka prilika. In ob enem boste tudi vi s svojo prisotnostjo sodelovali v kampanji, ki je namenjena skupni delavski stvari. Vstopnina je nizka. Koliko, vam pove oglas. Frank Barbič. Vabilo na predavanje in o drugem v Detroitu Détroit, Mick. — V nedeljo 26. okt. ob S. pop. bo predaval v klubu št. 114 JSZ. na 116 W. Six Mile Rd. Joseph A. Siskovich is Clevelanda. Predmet predavanja v slovenskem jeziku je "Socialisent: pot k človeški svobodi". V angleškem jeziku pa bo predaval o predmetu "Socialism — tko New Ideal »f Manktnd." Ustreženo bo s tem vsem, to je tistim, ki rajše poslušajo slovenake govore, in mladini, ki take predmete laglje razume, če ji o njih predava v angleškem jeziku. Vabljena na to predavanje je vsa slovenska javnost v Detroitu in okolici. Časa je zdaj mnogo, kajki eni delajo le polovico tedna, drugi nič. Te razmere nas še bolj silijo, da se zanimamo za socialistično gibanje in njegov program, to je, da zapopade-mo, kaj socializem hoče Ir.n v čem in kako bo preuredil ekonomski siatem. ! Predavanje bo poučno, o tem ni dvoma. Nikomur ne škodi, če si izpopolni svoje znanje, ker nas to( usposobi, da širimo nauk socializma naprej. Kajti četudi je kapKatliem I že zrel, (ta se ga preuredi v socialistični ekonomski sistem, je pa ovira temu preobratu v ljudstvu, ki zanj ni še zrelo. Zato je naloga socialistov,', ki morajo med maso kot agitatorji : in učitelji, toliko večja. V interesu privatnega profitar-skega sistema je, da svojo uredbo ohrani. Zato je haravno, da zavaja milijone ljudi s svojim tiskom, s pridigarji, s svojimi korumpiranimi po-litikaši, ia radio, s filmi in vsemi drugimi mogočimi sredatvi. Na razpolago imajo milijone dolarjev, s katerimi plačujejo stotisoče zavajal-cev in jim dajejo na razpolago naprave, kot npr. filmsko industrijo, radio postaje, ogromno kapitalistično časopisje itd., da drže ljudstvo v nevednosti, in ga drže proč od sociali- Prizor z demonstracij brezpoaelnih v Budimpešti. Nu sliki ao policaji in neki aretiranec, katerega so izročili "roki pravice", kur ju klical, "Doli a tiranijo tur njunim Hortyjem in Beth-lenocn!" To je nu Mudiurakum vuluizduju nujhujše vratu. V teh izgradili ju bilo nukuj delavcev od orožnikov ubitih, mnogo :anjenih in več «to aretiranih. stičnega gibanja. O socializmu govore največje bedtatoče, zato da ga diskreditirajo med neukim ljudstvom. V interesu vseh društev SNPJ. v vzhodnem Ohiu in bližnjih naselbinah W. Va. je, da pristopijo. Čim- Temu v okom pridemo le, če se so- ¡popolnejša je organizacija, toliko cialisui dobro izvežbajo za argumen- boljše. Ako se bi članstvo zadostno tiranje z nasprotniki, in delavci, ki poglobilo v važnost federacij za bo-poslušajo, pri tem spoznajo, kdo je (točnost jednote, bi ne bilo v nobenem v pravem in kdo ne. drui.vu nasprotovanja. Tisti, ki pro Ničesar ni lažjega kot dokazati glupost gospodarskega sistema, ki je zgrajen zato, da služi nekaj stotinam kapitalistov za grabljenje profita. Dokaze imamo v ogromnih neuspehih Hooverjeve administracije; v žongli- blem razumete, pojasnite ga drugim-In pomnite, da ni koristno, Če stvar razumete, pa ne prihajate na oeje, da bi se udeležili razprav in vprašanje pojasnili tako kakor je. Vsi, ki so aktivni v prizadevanjih ranju s prohibicijo, ki jo kapitalistič- ojačiti delavske organizacije v na- na politika rabi v dvojni namen: za prednem duhu, morajo prenesti veli- dobivanje grafu in pa da z ijo va- ko očitkov za storjene in nestorjen« ra ljudstvo v volilnih kampanjah. napake drugih, in še več predbaci- Kakor vsakemu gibanju, je tudi našemu potrebno sodelovanje mladine. Kluba JSZ. v uej naselbini se lahko ponašata, da sta ga v veliki meri deležna. Mladina spoznava, da je vsled pozrešnosti profitarjev oropana mnogih prilik za zabavo in druge ugodnosti življenja, ker jo davi brezposelnost in izkoriščanje, kakor njihove starte. vanj, ki so brez podlage. Ta ali oni je poslušal ali čital zabavljanja za-vratnežev, klerikalnih listov ali kakih drugih napredku sovražnih tra bantov, kako je E. K. "požrl" milijonski fond, in zdaj je kajpada "milijonar". Ej, kako prijazni so ljudje v natolcevanju, podtikavanju in zmerjanju! Ni čudno, da je kapitalizmu in klerikalizmu tako lahko drf- čiani klubov št. 114 in 115, daj- žati ogromno večino mase v svojih mo mladini v iskanju stikov s našim gibanjem vso potrebno pomo$. Obi-skujmo njihove seje in sestanke. Pouuaimo se, da ne bomo storili ničesar, s čemur bi jih odtujili od Delavska mladina spada v de- nas. lavsko gibanje, in starejši sodrugi se morajo tega še posebno zavedati te» jo navajati v nas krog. Da zaključim s ponovitvijo naznanila: pivdavanje bo v nedeljo 26. okt. ob 3. popoaine. Vabljeni kleščah. e Zelo pridni z očitki so komunisti. Ne vem, zakaj se skrivajo pod tem imenom, kadar rujejo proti pošteni delavski organizaciji in blatijo poštene ljudi. Čudno, da se je komunistično gibanje čisto pretvorilo za eokljo, ki naj zavira napredek in razmah socialistični stranki. Kar se tiče poštenosti komunistov, naj glede fondov molče, kajti nobena organizacijs Vu.opnina do 3. ure je prosta, potem n{ svojih kolekt razmetala tako brez-2be za osebo. / plodno in površno, kakor ravno ko- pa ni treba drugega kot da se delavstvo združi v močno politično stranko, in politični ter industrialni jetniki bodo kmalu osvobojeni. e Petindvajset let v zgodovini slovenskega socialističnega kluba je dolga doba. Tolikšno prošlost beleži rasen kluba št. 1 v Chicagu samo klub št. 2 v naselbini Glencoe, O. Zaključil je, da priredi slavnost 25-letnice v soboto 15. novembra zvečer v prostorih Ans.ona Kravanje. Ako bi imeli povsod tako vztrajne sodruge h sodruginje kakor jih ima klub na Glencoe že četrt stoletja, bi JSZ. bila tudi po članstvu mnogo mnogo jačja kakor je danes. Od marsikod beremo v dopisu: ker so se ljudje večinoma izselili, je klub propadel. Pa vendar se v marsikak-šni taki naselbini lahaja še vedno «to, v nekaterih slučajih po več sto rojakov. In ko se dodobra prepričaš o vzroku, vidiš, da je bil v klubu le tajnik nekolika aktiven. Ko se je izselil, ni bilo nikogar, ki bi se pobrigal za nadaljevaije delavske politične organizacije, v dopisu pa so navedli za vzrok slabe delavske razmere, izseljevanje itd., včasi pa brezbrižnost, kar je največkrat edino pravilno pojasnilo, ker je resnično. Glencoe ima vse prej omenjene neprilike. Dvajset milj naokrog ni nobenega Bela. Premogovnik ne o-bratuje že več let. Druge industrije ni. Ljudje so bili večinoma primora-ni iti v oddaljene kraje za kruhom, eni se vozijo milje daleč. Klub št. 2 pa živi dalje! Sodrugi in prijatelji delavskega gibanja, pojdimo dne 15. nov. na Glencoe iz vseh naselbin v tem kraju, da izkažemo tej mali skupini našo solidarnost in priznanje. Oni radi prihajajo na vse naše priredbe, pojdimo tudi mi na njihovo. Cul sem, da bodo imeli na svoji slavnosti več govornikov, in morda je na mestu, če bo od vsakega kluba v tem okrožju kdo izpregovoril nekaj besed v pozdrav in priznanje klubu na Glencoe. — Josopk 5noy. aktivnostih. V nedeljo 26. ok:obra sklicuje naš klub kampanjski shod z ozirom ns prihodnje volitve. Prišla bo govor-1 niča iz PitjLsburgha. Raze i nje natopi več drugih. Govornice so na naših shodih redke. Pridite, da jo čujete v nedeljo. Delavsko gibanje ne bo zmagovito brez sodelovanja žensk. Seje kluba št. 118 se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani d ruš. "Postojnska Jama". Udeležite se prihodnje polno-Številno. — Frank Samsa. Konec poti bo dvorana ČSPS Ckicago, III. — Konec vaše poti naj bo v nedeljo 26. oktobra ob 2:30 popoldne, dvorana ČSPS., 1126 W. 18th St Klub št. 1 vprizori slovito vojno dramo "Konec poti". Po igri plesns in prosta zabava. Vstopnina 75c. V soboto v Girard Gtrard, O. — V soboto 25. oktobra priredi klub k.. 222 JSZ. kam panjski shod in potem zabavo. Vrži se v Slovenskem nar. domu. Govorila bosta Jos. Snoy in Anna P. Krasna. 25c. Po programu plesna zabava. Pridite Skupaj v tem izkazu $47.37, prej-▼si.__šnji izkaz $372.10, skupaj $419.47. Listu v podporo Sheboygan, Wis. Nabrano na konferenci JSZ. za severni 111. in Wis. $11.70; Anton Simenz $2, skupaj $13.70. Moon Run, Pa. Konferenca JSZ. zap. Penne. $10.00; nabrano med u-deleženci $8.22, skupaj $18.22. (Poslal Jacob Ambrozich.) Waukagan, m. Neimenovan $4.00. (Posala Anna Mahnich.) Collinwoed. O. Po $1: Klub št. 49 JSZ. in John Lokar st., skupaj $2.00. Wast Nawton, Pa. Joseph Zorko $1.50. Bon Air, Pa. Po 50c: Ignac Gro-znik in Joseph Vidmar; Joseph Reiner 25c, skupaj $1.25. (Poslal Ignac Groziik.) North Chicago, lift. Jacob Mesec $1.00. Yukon, Pa. Joseph Robieh $1.00. Anna, Kan«. Anton Sular $1.00. Chicago, III. Frank Udovich na "Nadini" zabavi $1.00. Moadowlanda, Pa. Anton Pre-mrov '60c; Leo Lenassi 25c, skupaj 75c. (Poslal Leo Lenassi.) Klein, Mont. Anton Miklich 50c. Reliance, Wyo. John Porenta 50c. Detroit, Mick. Paul Ocepek 50c. Girard, Kens. Rudolph Prosence vsi. Po predavanju plesna in prosta zabava. Pater Benedikt. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ % p^ll* 1 A Konferenca Soc. klubov In t ? tollinwood, U. drgittY Projvetne mati„ y v ¥ v nedeljo 26. oktobra v Slovenskem delavskem domu. t ? Y Klubi in društvu, ako ae niate, izvolite zastopnike! Na zborovanje ao dobrodôali vsi člani in somišljeniki. ? ? t f ? e> Razno iz vzhodnega Ohia Bridgeport, O..— Premogovniški baroni so v nekaterih rovih zopet u-trgali plačo 5c od tone nakopanega premoga. Ena kompanija plačuje zdaj le 36c* o tone za leakordno delo $3 na dan. L. 1927 smo prejemali 75c od tone in za neakordno delo $7.50 na dan. To še ni vse, kajti vrhu znižanja plače se dela samo eden ali dva dni v tednu. Premalo za živeti in preveč za umreti. Jeklarne in druge tovarne obratujejo komaj s polovično silo in še tista polovica le po par dni v tednu. Sijajne razmere, kajne? 21,000,000 ljudi je leta 1928 glasovalo za sistem kakršen je, in le nad pol milijona proti. Ali se je čuditi, če kapitalisti smatrajo, da smejo z delavci početi kar se jim zljubi? * Posled ije tedne sem po naročilu frtferacije SNPJ. obiskal nekaj sej društev te jednote, da jih pridobim za pristop. Rezultat ni povoljen. Dru- ! pobegnil, potem ko je dobrohoten š.va bodo še razmotrivala o stvari, človek riskiral svoje tisočake za nje- munisti, ki so nabirali razne fonde v prošlih desetih letih že pod stoterimi zavajalnimi in vabljivimi imeni. V Prosveti z dne 13. oktobra sem bral, da so se komunistični "mučeniki" v Gastoniji zelo slabo postavili. t Mar jim je res samo za reklamo? Liga za civilne svobodščine je zanje postavila varščine v znesku $27,000. Obtoženi komunisti so bili na prostem pod poroštvom, to svobodo pa ao izrabili trije z begom v Rusijo, ostali pa ae skrivajo tukaj. Civil Libeities League je prišla ob tisočake, in to ne prvič. .Težko jih je na-kolektati. Je že prav, da se človek umakne prosekucijam ter nevarnosti ječe, toda kdo bo še postavil varščino za kakega delavskega agitatorja? Delavci pač ne bodo hoteli riskirati svoja mala posestva in kadar mu bo rekel agitator, podpiši varščino sa tega in tega stavkovnega voditelja, se bo pomišljal in odklonil. Socialisti, katere so zapirali med vojno v stotinah, niso bežali, nitj Se skrivali, če so bili do obsodbe na prostem pod varščino. Komunisti pa so agitira-li tako junaško taktiko po vojni in jo igrajo še zdaj.' Pokojni voditelj I. W. W. Bili Heywood je istotako :V« /.«t '(VI/,\f M f /,a "Blad" 2. Kvartet "Jadrana", Podboy, Dojmovich, Stanovnik H Novak. 8. Toe Dance............................................................... Coff 4. Izvajanje na glaeovir ..................................... Ellen Bnrge« 5. G«v#r"........................................................ Anna P. Krasna 6. a. Živa slika, s sodelovanjem pevskega zbora "Zarje" (odbek kluba it 27 JSZ.) b. "The Song of Flame", Stephanie Česnik-Tollar 10 minut odmora. 7. Nastop Tirolske kmetske skupine v petju, plesu in igranju. 8. Nastop pev. zbora "Zarje" (odsek kluba št. 27 JSZ.) 9. "Jaljiva botra Nerga", igra v enem dejanju .... X X. in X. Po programu plea in proata zabava. Igra BarbiČ-lvanuah Burgeft-Tanko kvartetni orkester. Vstopnina 50c. Pričetek ob 7. zvečer. « \h iwiw swiwiwêV i sv i iY/ i\ iè\i ir Prihodnja številka bo zadnja pred. volitvami—zadnji apel Proletarca jugoslovanskim volilcem iirom Zed. držav, da naj glasujejo v SVOJEM interesu za SOCIALISTIČNO LISTO. Ce še niste, pošljite naročilo za to KAMPANJSKO izdajo Proletarca takoj! Naročilo mora dospeti v naš urad do torka zvečer. VSAKIH-50-iZV0D0V-$l. Največje naročilo so poslali dozdaj milwauški sodrugi, namreč 600 IZVODOV. Ako jih ne morete razpečati več, jih naročite vsaj 25 iztisov, kar vas stane 50c. Čemu Verske organizacije po «voje trudijo, da obdrže ljudstvo pod tvojo oblastjo in da «preobračajo "krivo ve roe" k pravi veri. Is nek« statistike vidim, da je prejela 1. 1922 Krapa, Pa. — Bolj po redkoma s« družba ta širjenje vere 24,102,570 nase časopisje m razširjeno? oglašam v Proletarcu, dasi mi j« ta list izmed vseh najpriljubljenejši, le ¿al, da se ga večina slovenskega delavstva brani. Vzroki so različni, a lir>,nabožna detinska družba 8,756r 190 frankov ,družba sv. Petra 2,069,-832 lir, leta 1927 pa prva družba 47,209,378 lir, druga 23,800,000 največji je nevednost in zaslepljenost frmlkov in tretja 8,460,827 lir. To ljudi. so številke samo treh verskih propa- Nedolgo te». j« postil n.Ao n»- „„dtatiínih orx.miacij, tod. kje »o «lbmo Andy Tome .. john»*.own,k« £ dr^L okolice, katerega je spremljal eden tukajšnjih rojakov. jè prišel k Ali se ti milijoni lir, frankov, do- meni prvič, je imel gramofonske l»«*jev, dinarjev itd. trošijo za izbolj-plošče. Povem mu, da imam sicer *anje razmer na tem svetu, ali mor-staro vreteno, in še to je polomljeno, da v borbi proti krivici, proti milita-Dejal tem mu, da mi svojo robo lah- rizmu in proti sistemu izkoriščeva-ko vseeno pokaže. Mož je v zadregi ^ja? Ne, nego s« jih troši za pone-potegnil par plošč. Izberem si eno umnevanje, za ohranitev sistema ka-Subijevo. Koliko stane? Mož se iz- kršen je. Vse kar dobi tisto ljudstvo, govarja, da so bile že igmne, lahko ki te vsote prispeva, so obljube v lepa nabavim tri, toda ker imam maši- po posmrtno življenje, no polomljeno, jih naj naročim ob V eni katoliški publikaciji sem či-priliki drugič. Pričel je tarnati, da tal, da je preveč socialistov med Sloje večkrat bolan, kar sem mu lahko venci v John«townu H okolici. Pr*-verjel. Mislim si, vreden je podpo- malo, še veliko premalo jih je, toda re, pa mu ponudim 50c, misleč, ako agitatorji in napredni delavski listi ga povsod podpro s takšno vsoto, mu gkrbe, da se njihovo število veča. bo v izdatno pomoč. Toda on je odklonil podporo. Drugi dan pride zopet. V rokah drii pesmarico in mi pojasnuje, da je izvedel, da se zanimam za p^smi, da rad pojem itd.. Pogledam, bila je zbirka narodnih pesmi. Cena 26c. Plačam. Odpre kovčeg, v katerem je imel nekaj brošur klerikalne vsebine. Ponudil mi jih in rekel, da naj mu oprostim, ker so katoliške, toda naj le berem. "Nimam denarja za take stvari". No, nič zato, pravi, da mi jih zastonj. Najrajše bi bil ves kovčeg iztreael predme. Pustil mi je par koledarjev A. M. Ce že hoče, pa dobro. Vsako stvar rad pogledam ,tu in Um se dobi kaj tudi v drugih publikacijah, kar človeka zanima, ali pa vsaj vidi, kako se nasprotniki bore proti nam. Povabim ga na večerjo, na katero smo se pripravljali. Zahvali se za povabilo in odide. Čemu prihaja, kaj pravzaprav hoče? Pa ne, da bi se trudil reševati Henrik Pečarič. Sodruginja Krasna bo predavala v Clevelandu Mlad je ženski odsek socialističnega kluba št. 27, ali aktiven pa že tako, da raste v številu od seje do seje. Zadnji pomembni korak je storil, ko je povabil sodrugi njo Krasno iz Penn-sylvanije da nam predava. Odzvala se je. Predavala bo v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma v pondeljek ob 8. zvečer 27. oktobra. Na to predavanje smo povabile veliko žena z dopisnicami. Povabili smo njihove prijateljice in znance. Umevno je, da ni treba povdarjati, da so povabljeni tudi njihovi možje in mladina. Vsi bodo dobrodošli na to predvolitveno predavanje in nadejamo se, da se odzovete tako, da bo dvorana zasedena do zadnjega ko- — — ______ ____ tička. Zavednih delavskih žen in de- mojo ~ diušo! Nekaj takega je bilo. klet bo vsepolno, moški pa bodo po-V Johnstownu obstoji že čez leto dni kazali, da so oni vedno zraven, kadar slovenska fara, in nedvomno je do-tični rojak eden njenih agitatorjev. Pred drugimi je hvalil sedanjega župnika, ki so zelo fajn gospod. Prej se gre za kako predavanje, čigar vsebina je delavskega duha. Sodruginja Krasna je dobro znana po svojih pesmih, povestih in drugih šnji je bil preveč z vsemi ljudmi, in spisih v Mladinskem Listu, Prosveti, pa pi-ehibicje ni mogel trpeti. j Proletarcu in v Družinskem koledar- Rojak Tomec ne bi storil nobenega ju. Kdor se želi z njo osebno sezna- greha, če bi mi razodel, kako in kaj, niti in jo slišati, naj nikar ne zamu- kajti jaz nisem še nikogar metal iz di te prilike v pondeljek 27. oktobra, hiše, četudi sem nasprotnik vsake- Zraven dobrega predavanja bomo mu, ki pomaga v poneumnjevanju. imele tudi domačo zabavo in ples. Ne bom mu kratil svobode mišljenja, Vstopnina, kajpada je prosta vsem Velika prireditev kluba JSZ. v Collinwoodu Collinwoo.l, O. — Zares izbran program, kakršen pristoja delavski organizaciji. Kje? Na priredi* vi kluba št. 49 JSZ. v nedeljo 26. okt zvečer v Slovenskem delavskem do-» mu. Sodeloval bo pevski zbor "Zarja" (odsek kuba št. 27), nadalje priljubljeni "Jadranov" kvartet, v katerem pojejo Mike Podboj, F. Stanovnik A. Novak in Dujmovič in v solospe' vih nastopi Stephanie Česnik-Tollar. Culi in videli bomo tirolske jodlarje, godbo "Bled" itd. Slišali bomo par kratkih govorov, glavna govornica ^a bo naša aktivna delavka v soc. gibanju Anna P. Krasna is Parkhilla. Ob 2. popoldne ¡«ti dan se prične v Slov. del. domu zborovanje ohilske konference klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Na udeležbo tega zborovanja so vabljeni razen zastopnikov vsi somišljeniki, da se čimbolj pouče o naših problemih ▼ Clevelandu ter drugih naselbinah delokroga ':e konferenčne organizacije. Vstopnina na priredbo zvečer je vzlic skrbno izbranemu, dobremu programu 50c za osebo. Tukaj se vas ne bo klicalo na boj s geslom "sob za zob, kri za kri, glava za glavo", kajti na naših zborovanjih se upošteva, da je vsa sila v organizaciji, in doseči smo v stanju le toliko, kolikor so delavske organizacije gospodarsko, politično in kulturno ke. Naš smoter je boit>a proti krivicam in za izboljšanje življenskih razmer delavskega ljudstva. V ta namen vabimo delavce za pristop in sodelovanje. a Trgovcem, ki so naklonili oglase v klubov pamflet, izdan k tej priredbi, hvala. Delavcem jrh priporočamo v naklonjenost. • V nedeljo 2. nov. vprizori pevsko društvo "Jadran" opereto "Adam Ravbar". Ta zbor nas vsako leto razvedri s kako težjo muzikalno preds;avo. "Jadran" je aktiven pri Slov. del. domu in rad pomaga pri naprednih ustanovah vobče. Zasluži, da mu občinstvo 2. nov. napolni dvorano, ne le da izkaže naklonje* nost "Jadranu", nego da bo deležio lepe glasbene predstave . • Godba "Bled" se pripravlja na slavnost svoje 16-letnice, ki bo ob enem njena koncert ia prireditev. To je edina slovenska godba na pihala v naši sredi. Kadar more kaka slovenska godba obstati 15 let, je to pač doba, na katero je lahko ponos- drama in glasba Komunisti, ki Ijabijo noto iteto in uganjajo pustolovščina samo da »o dološni "pjublicitoto" v kapitalističnem tislua, se radi s tvojimi »apisi seganja j« v sociaiatttno stranko. —- Na sliki j« pet sor .ko »o se komunisti v Clevelandu pripravili na demonstracije pred Civic auditor jem ,v katerem je govoril predsednik Hoover na konvenciji bankirjev. Spredaj j« policaj, ki ima saeno s dragimi policaji nalogo preprečiti komunistom dohod prtd avditorij. Drugače jik m« bi nadlegovali, kot pokaie še U slika. Značilno jo. da jo najbolj "prominenton" komunistični napis (tretji s desne proti levi) na tej sliki proti socialistični stranki. Njegovo bosefclHo v prevodu se glasit "Zdrobite isdajalske nakane socialistične stranke!" Napis nosi deček, katero je pustil doma,' Raleighova IJ in «neko več drugih, katere na ta način israbljajo odraščeni otročarji» ki stra, in — žganje. Da je pozabil na ''Knnm* nnti" ; r NaPraviU lVad — deset mož HUlICt puli in dva častnika . . . vrnil se je ea Slika iS sadnje svetovne *•]„„ *tirje možje in plen je bil (Nadaljevanje in konec.) ' \ nem4ki vo^ak' ki «fa privlekli Chicago, III. _ Stanhope je prl-l!Lt!. A. |V?U * Je 1Uki«h' ki žel na bojišče . . . Kako razočara- ¿«¿^ ^ Prihodu «a ......WCBrm bojišče "ognjeni krvt" nje . . . Nikdar *ni pričakoval, da bo moral ležati v družbi podgan, kalte rih so se vojaki — vsi od najnižjega prostaka do najvišjega častnika — morali z vsemi silami otepati, da jim ms« požrle še ono hrano, katero so dobivali, l i druge udobnosti, katere je užival doma! Toda vse to bi s« še preneslo na kak način, da niso bili v vedni življenski nevarnosti pred sovražnimi naskoki. Sicer je vedel da na bojišču umirajo ljudje, da Jih Je na tisoče ranjenih, za celo življenje pohabljenih, ampak plini o tem se mu še nikdar niti sanjalo ni; in bombe iz -zraka. Kot najstrupenejša kača, se plin tiho vtihotapi črez jarke v zakop. ->V naskokih — "tekoči ogenj". Prve dni in tedne je še bilo, toda vedno bolj in bolj mu je pričelo presedati vse to. Da je zmagoval, sta bila dva faktorja: Mladenka! vodijo komunistično stranko ter komunistično mladinsko ligo. Seja federacije SNPJ. — Milwauški policaj, ki je k<* vodja Kampanjski shod v Canonsburgu Strabane. Pa. — V nedeljo 26. okt. se vrši v dvorani druš. Postojnska Jama seja federacije SNPJ. za zapadno Pennsy Ivani jo. Po seji federacije ob. 4. popoldne se prične velik kampanjski shod, na katerem bo govorila med drugimi sodruginja Jane Teit is Pittsburgha, znana govornica in bojevnica za delavske pravice. Ker je važno, da se seznanimo z našimi kandidati v tej državi in kaj je njih program ali platforma, je po-rebno d« pridete na shod v čim- kakor ga jaz prisojam policaju Jo- v družbi uredniškega "ceneta" so-aranžiral nekakšen cirkus, ki so ga krstili za izredno konvencijo, zdkj roti in prosi gl. odbor Sloge za "častni sporazum". Vse blato, s katerim je Jože zadnjih osem mesecev obmetaval v Stautovem Obzoru glavne odbornike in druge člane Sloge, se je sedaj steklo na njega samega. Gl. odbor Sloge je preveč čist, da bi sprejemal s blatom umazane roke za "častno spravo"4 hudobija se sama kaznuje! Iz jame, ki jo je drugim kopal, sedaj sam ne ve, kaKo bi se izkobacal . . . Slab "leader". Ce bi člani milwauške Slone ne imeli več pameti, razuma in zna.ija, večjem številu. želu, potem bi res Sloga lahko po- Casi so kritični za delavstvo. AH Wa pur tisoč težko prislužili do- bo službovalo naprej kapitalistični politiki, ali se oprime svoje, to je vprašanje, na katerega ra dati delavstvo odgovor. Strniino svoje sile in glasujrao za delavsko listo, kateri na čelu sta James H. Maurer in dr. Wm. Van Essen. Edino če storimo to, bomo imeli zavest, da naši glasovi niso vrženi proč. Vsi na shod orihodnjo nedeljo! Odbor kluba it. 118 JSZ. in priznavam, da ima vsakdo pravico ki si žele pridobiti na znanju in onim, na. ^ Čitalnica SDD., ki je v poletju životarila, postaja živahnejša. Sklep čitalničarjev je, da tudi to zimo pri tli 1*111 » »1W, u« -----*-------; —■ —---- i-------- svoje prepričanje priporočati dru- ki se hočejo malo zavrteti po preda-gim, toda jaz ostanem na tej poti, vanju. Vabljeni ste vsi, vabljen je ker sem jo dosegel s spoznanjem, in sleherni slovenski delavec ali delavka zato sem prepričsn, ds je prava. v Clevelandu. Angela Siskovick. DRAMSKI ODSEK KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. CHICAGO, ILL. OTVORITVENA PREDSTAVA "KONEC POTI** Slika iz zadnje svetovne vojne v 3. dejanjih in 5. prizorih. Za slovenski oder priredil Oton Zupančič. v nedeljo 26. oktobra v dvorani Č. S. P. S., 1126 W. 18th St. O S E B E t POLKOVNIK .............................................. JABOB ZUPANClC STOTNIK STANHOPE ......................CHARLES POGO&ELEC STOTNIK HARDY .......................................ANTON GARDEN NADPOROCNIK OSBORNE ........................ ANDREW MIŠKO POROČNIK TROTTER ______________________________ PETER BERNIK POROČNIK HIBBERT ................................ ANTON ANDRES POROČNIK RALEIGH ........................... JOHN KOCHEVAR NAREDNIK ___________________________..________________LOUIS BENIGER KUHAR MASON......................................... JOHN HUJAN VOJAK ORDONANC...............................ANTON MEDVED UJETNIK, nemški vojak ......^_____________________IfRANK BOŽlC Igro vodja: JOSKO OVEN. C AS: sredi meseca marca 1918. — KRAJ: Vojni zakopi pred St. Quentinom. Vstopnina: 75c. Prioetek ob 3. popoldne. Po igri ples in prosta zabava. Igra John Kochevarjev orkester. Prihodnja priredba kluba it. 1 JSZ.: Konec* in "Prmor na vasi" pevskega sbora "SAVA" (odsek št. 1) v nedeljo SO. novembra 1930 v dvorani č. S. P. S. reja predavanja. Prvo predavanje bo dne 14. nov. takoj po seji. Predavatelj bo Matt Petrovich. Govoril bo o položaju slovenskega ljudstva ia Primorskem. Sicer priobčuje o tem sedaj članke v Proletarcu, todfe čuli bomo marsikaj, česar ni povedal v listu.—J. F. D. Kdaj pride socializem? Zanimiva in ob enem važna diskusija v klubu št. 1 JSZ. Ckicago, lil. — Prihodnja seja kluba št. 1 je namenjena razpravi o našem gibanju in socialistični kampanji vobče. Kongresne volitve se vrše nekaj dni pozneje, pa ie taka razprava na mestu. Kratke referate bodo imeli štirje sodrugi, potem sledi diskuzija kako pospešiti delo kluba št. 1. Poročevalci bodo: Naša CHARLES POGORELECt vloga v volilni kampanji. FILIP GODI NA: Kateri so proč vršen i glascfvi? DONALD J. LOTRICHi Napredek našega gibanja med mladin« po prešlem sboru JSZ. FRANK ZAITZt Kapitalistični strahki v greanici korupcijo. Tem referatom sledi diskuzija o tu označenih predmetih, ki se skupno tičejo našega polkičnega dela. Poročila kakor diskuzija bo zanimiva in poučna n« samo za člane in članice kluba, nego za vse delavce. Vabljeni so, da pridejo v petek 24. oktobra zvečer v dvorano SNPJ. Na člane in članice apeliramo, da pridejo polno-številno. Nadalje apeliramo nanje, da sodelujejo pri prodaji vstopnic za našo prihodnjo predstavo "Konec poti", ki je eno izmed največiih literarnih del, kar jih Je izšlo v gramatiki po vojni.—P. O. Ako nočete, da bi bili glasovi delavcev vršen i proč, agitirajte vselej in pevsed sa socialistično listo. Novice z milwauskega a **v V bojišča Zgodovine se ponavlja! Ko sem čital poziv na izredno konvencijo Sloge, katerega je podpisal policaj Jože in drugi, sem se spomnil tistega "cekira", to je "pozlačenega centa", s katerim je pred leti nekdo prevaril gotovo drtiAivo pri razvitju zastave. Zgodovina »e ponavlja! Izredna konvencija Sloge, na katero «e poživlja društva, je zopet tak nečastni "bluf" .— je zopet "pozlačen peny". Vesel narodni napredek. Za delegata v konvenčni asemblij sta bila izvoljena tudi ugledna rojaka gg. Veranich in Puncer. Slovenci v Milwaukee so s tem pridobili na narodnem ugledu. Ve rdar enkrat! Naglica ni priporočljiva. Ženske na West Allisu so sklenile, da bodo v počast delegaciji november-ske konvencije skuhale "Krainer wurst mit sauer kraut". Ne bo nič! V Madisonu so rekli, da je vse skupaj "unlawful", "Cene" v uredništvu, ki je dosedaj tako samozavestno lajal, je vsledtega Že popolnoma "štimo" zgubil; zelo je poparjen! "Munkets" ne more pozabiti. larjev v žepe advokatom — za pra zen nič, za kaprice Jože.a, kojega vsa dejanja, kot člana Sloge, so šla za tem, da se izroči Slogo v roke tokom u, ki se je nedavno prikotalil v Milwaukee. Huda ura. Ks^ar bodo "Slogine sestre" v Milwaukah same spoznale, kako neusmiljeno sta jih blufala "cene" in njegov partner "krepelc", potem se jaz bojim, da bodo pri prihodnji "hudi uri" mesto toče padali klopotci. Stražar. vse grozote, trpljenje, se je bolj in bolj zalival z žganjem; h žganje ga je naredilo junaka, da je dobil odlikovanje z vojaškim zaslužnim križcem, da je postal iz navadnega poročnika nadporočnik in pozneje stotnik. Najbolj so se mu pa vtisnili v spomin prizori na Vynnijskem višavju, ko je na tisoče vojakov padlo v groznih bojih. Vsi katere je poznal so padli ali bili težko ranjeni. To se mu je tako vtisnilo v možgane, da ni mogel niti pošteno spati, in da bi pozabil na vse te grozote, se je še bolj zalival z žganjem. Na bojišče je bil poklican Itudi Raleigh. le ko je bil prvo leto voj ie Stanhope doma na dopustu in sta se sešla, si je vedno želel, da bi bil dodeljen — ako je pozvan na bojišče — v četo, pri kateri je bil Stanhope. Ko je prišel v pisarno, kjer so dodeljevali došle častnike polkom, je prosil častnika, da bi ga dodelili v isto četo, pri kateri je bil Stanhope. Ker je bil dodeljujoči častnik v sorodstvu z Ralighom, mu je prošnjo izpolnil. Toda kako razočaranje za Ra-leigha! Pričakoval je, da ga bo Stanhope sprejel z odprtimi rokamT; ba& nasprotno. S.anhope je bil presenečen, tod" sprejel ga je mrzlo, sovražno. Ne radi Raleigha samega, ampak, ker je ljubil njegovo sestro, in bal se je, da bo Raleigh vee poro _ . ____ Stanhope ie sedaj še bolj sprevidel nlčevnost voj-ne, in sarkastično J* rekel polkov- vesel " KVM«Ub0|iU' "Hm0 ^ je ifener»1 k , ttJ ,mu mar 4*-t moi ^ najboljši častnik, kar jih Je imel v svoji Predvečer nemške ofenzive: Do-tuli so priboljška v hrani in pijači-častniki so dobili šampanjca, kureti-no in smodk, kolikor so hoteli: Ob--ojencl na smrt dobijo zadnjo večei^ jo, kar požele, je nepisana postava. Kaleigh se ni udeležil "sadnje več*r-J« ; iz vidni napad se mu je vtisnil globoko v dušo, razgnaJ vso ono U«. »ijo, katero je imel pred prihodom na bojišče. Pozabiti ni mogel prizora, ko je ročna granata raztrgala na kosce edinega prijatelja na bojišča — Osbo4iia. Ostal je raje zunaj pri moštvu, ki mu je radevolje dalo malo svoje večerje; počutil se je boljše, kot v zakopu, kjer so se gostili ostali častniki in Stanhope, kljub temu, da mu je Stanhope ostro zabičal, da mora biti ob osmih pri večerji. Ko je prišel v zakop, da bi odšel k počitku, ga je Stanhope nahrulil, zakaj ni prišel k večerji. V lel se je oster pomenek in ob tej priliki j« Raleigh spoznal Stanhopa, videl mu v dušo. Misleč, da ga Stanhope sovraži, je razvidel, da je Stanhope mehke duše — toda odurnega nastopa — da pije le radi tega, da bi pa-zabil na vse grozote vojne. V jutro nemške ofenzive: Častni ki odhajajo na svoja določena mesta, drug za drugim, m^d njimi tudi Raleigh. Slovo od Stanhopa je bilo kratko — toda grenko. Stanhope je le s težavo izvlekel iz sebe "Pozdravljen", glas mu je nekako zamrl na ustnicah; ni si ga upal pogledati. Slutnjo ima da, ga najbrže ne bo ve4 nazaj . . . Kot strela ga zadene poročilo, da je Raleigh težko ranjen v hrbet — hrbtenico ima zlomljeno ... To taka učinkuje nanj, da pozabi tudi na službo — da mora sam na odločeno mesto in voditi četo. Zapove, da morajo Raleigha takoj prinesti v njegov zakop in ga položiti nSTfrjegovo posteljo, med tem, ko sam napravi kolikor mogoče udobno ležišče. Narednik prinese Raleigha, ki je v nezavesti, in Stanhope ga položi kolikor I mogoče nežno na posteljo; govori z Ali smo res svobodni? Od nekod. — Večkrat čitam v slovenskih listih, kako kdo mlati po Mussoliniju in hvali svobodo v tej deželi. Tukaj smo vei enaki, ali pa, tukaj je vsakemu dovoljeno imeti svoje prepričanje, in lihče ne sme biti preganjan radi njega. Mussolini je trinog. Svoboda pod njegovim režimom je neznana. Ali treba mu je priznati, da on to priznava. On ne blufa o civilnih svobod-ščinah, za vse enakih pravicah itd. On pravi, da imajo podaniki Italije samo dolžnosti, in edino pravico, ki jim jo dovoljuje, je pravica izvrševati dolžnosti, kakršne jim narekuje fašizem. V tovarni kjer delam, morajo biti delavci republikanskega "prepričanja", ali pa ga «ploh ne smejo imeti. Radikalna prepričanja so strogo prepovedana. Za Jugoslovane in Madžare ima kompanija vposlje lega nekega Srba, ki govori oba jezika. Njegova edi ia naloga je, da se meša med jugoslovanske in madžarske delavce, da iz njih izpeljuje kaj mislijo, kaj čitajo, kako volijo in kam spadajo. Kdor je radikalec, ga spravijo iz tovarne. Nič mu ne po- čal domov svoji sestri, kak "junak je "J1"1' kot Je Kovonl pred nekaj Stanhope", da je vse njegovo Juna- ko *u ie hod,U v iol°'' tolažl &a • • • štvo v žganju, da Je pijanec itd. Te- Tad* R^eigh je že na koncu svoje ga pa ni smel dopustiti, in podvzeti1 P°li i 8trel mu Mmo Prebil hrbte' mora vse korake, da to prepreči. In ",ce *mPak tud* P»»- J*d»hne. --ravno radi tega ga je sovražil—v srcu Stanhope je izgubil vse: Vsi njegovi ga je pa imel rad. in tresel in bal se je »nanc» 80 ie Padh' Padla sta tudI zanj, ker je vedel, kaka usoda ga ča- najboljša njegova prijatelja . . . ka — kajti nemška ofenziva je bli- Kaj j* 08ta,0? ^aj bo konec zu j tudi njegove poti . . . ZJomljen odide ... . . ii Ipočasnih korakov tudi on na bojišče. Odločil se je, da bo cenzuriral vsa f. k 0 n e c p 0 t i" sa p,sma. In ko je Raleigh hotel poslat. ^ |n ^^ ^^ prvo pismo domov, mu ga je Stanhope s silo iztrgal iz rok — toda po- To je v kratkem vsebina drame, ki Neki stari pečlar iz North Milwaukee je nedvomno dostikrat videl ljudem končno le posvetilo, kdo je jasnijo, nego mu enostavno sporoče, ¡direktno na8protOVal temu napadu, zate pri- nas n. več dela. Pa »e je M ^ je pravi uboj deIat¡ napad guma pa ni toliko, da bi prečital 8e Je o^grmln šredi meseca marca pismo. Vrgel ga je svojemu prija- na zapadni frondi. Pretresljivi so ¿elju Osbornu, da naj ga prečita. In nekateri prizon. Ostali bodo vsa-kako presenečenje - v pismu je ^mur v spominu. Zelo redke se Raleigh omenil Stanhopa - toda k> bi pokazale to, kar se je naslikal ga je kot najboljšega čast- mrboji*ču v resnici odigravalo, kjer nika tako v službi kot v občevanju z '8« Pad» nuhjoni najboljših mož in vojaki ln to je Stanhopa toliko po- >*tov "za demokracijo, za konec trlo, da ni vedel, kaj bi naredil, in vojnam" itd. - še bolj se je bal Raleigha in v tej bojazni je nastopal proti njemu se bolj sovražno. Vedel je, da mu dela krivico — toda kako to priznati pred njim. Dobil je povelje, da mora njego va četa napraviti izvidni napad; izbere naj deset mož in dva častnika. In polkovnik je odločil — o usoda kruta — ravno ona dva Častnika, za katera se je Stanhope najbolj tresel: Osborna, ki mu je bil najboljši prijatelj, in Raleigha. Najraje bi sam šel namesto teh dveh — toda polkovnik nI tega dovolil. Stanhope je in 4L Udeležite se prestave-' Vstopnin« je samo 75c. Pričetek igre ob 8. popoldne. Vprizorjena bo v dvorani C. S. P. S. od dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. — Po predstavi bo ples .¡in prosta zabava; igra John Kochevarjev orkester.—P. O. -- .^^ae* v milwauškem zoo-parku "munketa", Spijon. In ker je takih ljudi več, poki je imel glavo in tudi rep; in sedaj «tajajo drug napram drugemu neza-je uverjen, da mora imeti vsaka stvar upni. Svoboda? Kakopak! glavo in rep. Ker bo rajbrž navzoč Ali je samo pri nas tako? I-*» po-na prihodnji izredni konvenciji, zato glejte v železno okrožje Minnesotte, v priporočam, da sprejmejo in "nama- premogovniške okraje v Coloradu, lajo" v njih pravila take točke, ki Utah, v mnogih v Penni, v južnih dr-bodo imele glavo in rep, kakor thta iHvah itd. Mussolini ni edini, ki Dramska priredba v Springfieldu Springfield, III. — V nedeljo 26. okt. ob 7. zvečer gremo v Slovenski dom, da vidimo, kako se bo zadržal Rožmanov Janez, ko ga bo "šturma- ob belem dnevu; toda gospodje ge-',!®" vdova Rošlinka. In pa, da se je preganja in strelja delavce v hrbet ali v prša. V tej "svobodni" deželi so taki slučaji zelo pogosti. — Podlošnik proti svoji volji. nerali daleč v zaledju, vami pred seznanimo z močjo, ki jo ima stari granatami, smrtonosnimi plini, bajo- romar Balantač s svojimi žegni in neti, itd. so hoteli vedelti, katere Ipriproinjami na božiih potih. Opa-nemlke čete so nasproti. Samo da Zovali bomo Manico, ki se bo mora- dobe enega nemškega vojaka — pa je dovolj — in domovina je rešena! la kregati z mamo radU Janezove ljubezni. Videli bomo dva kmeta, ki se zagvišno stepetn za vdovo Ro- nF^FTI-ETNICA ZADRUGE. Mnfco, ko pa se nalomastita, spozna- DE511 Lfc I MltA ,u da jo pravIttprilv ne marata ter jo north-milwauška inicijativa, ki bila po predsedniku podpisana Zapil jc rasum! Kx-delegat od društva ilevilke, katero kličemo eno uro predpoldan, je na neki lanski konvenciji v Slieboy- ganu v enem večeru poleg drugiga najboljšo investiran, popil tudi triindvajset kozarčkov "železnega ognja". Sedaj se sam prito- ••Proletarec" je rasširjen med naj- "0Dis bo V prihodnji se smejali, da kaj. Vstopnina za žuje, da ni znal, zakaj je glasoval za |ra,Umnejš«ml čitatclji slovenskega ' ! . F ' moške 50c, za ženske 25c. Slovenska kooperativna za- Ponujata drug drugemu, kakor da druira v Waukeganu-North se taka stvar kar tjavenden odda, * ne da bi ona imeia kaj besede. Pa Tinče, kako bo kaj on Pripovedoval ------ , . . , .. Rošlinki, kaj počneta Janez in Ma- nar. domu. Program, ki je bil nica? obširen, je bil dobro izvajan. vse bomo izvedeli v nedeljo, in Chicagu je prošlo nedeljo ime-Donar, invcetiran v dobre knjige, la slavnost desetletnice V SloV. Z. a) b) c) d) ... Ni vrag! Se k ra- t¡,ka v Ameriki. Čitajte ga tudi vi. Številki^ va bi izgubila pamet. Boga naj mo- žak zahvali da ni umrl. "Lajanj, na luno". Poteza "ceneta" is uredništva se ni obigsla. Inicijativa za odpoklic gl. odbora Sloge je bila "laganje na luno"! Da ne boste mislili ki jako delaj0f zvezi z vedenjem slovenskih da w bolj do veljave klerikalcev, ki menda poveči- ^^ gQ ^ menda dlj> dft onj ni ne odobravajo, da je Koro- jj^ &ebe zberej0 ijUdi, ki bo- šec ff del v vladi, ki je v izvaja- do med slovenci d^lali za pro_ nju svojega programa marsika- grfim gedaTlje via(ie< Ni dolgo terikrat zadela klerikalne usta- iegA ko je demokratski -bivši nove v živo. Zlasti člani nek- minjster in 'poslanec dr. Kra-danjega levega bloka klerikal- mer skiiceva] po Sloveniji se-cev so bili nezadovoljni z ve- stanke povabljencev, kjer so denjem svojega nekdanjega govori]i 0 eiljiH in delu za pro-tako oboževanega dr. Korošca, gram današnje vlade. Z vseh ki je še poprej mnogokrat se- teh sestankov so poslali mini del na ministrsko stolico, kadar sterskemu predsedniku udanost je bil položaj najbolj resen in ne brzojavke, znak, da sogla-neprijeten. N. pr. po atentatu gaj0 z njegovim delom. Ti na Radiča v skupščini, ko so sestanki so sploh bili pri nas padli streli v predstavnike hr- znak tda se bo pričelo spet po-vatskega naroda, je dr. Koro- litično življenje, toda le pri" šec sedel na stol ministrskega prava za ustanovitev «notne in predsednika, ko se je tega me- edine državne stranke, sta menda vsak drugi bal. No- Toda v vladi mora biti nekaj va vlada generala Zivkoviča predstavnikov $lovencev in je postavila enotni Jugoslovan-< ker so klerikalci v večini, so ski program ter ga začela brez- razumljivo vzeli v vlado bivše-obzirno izvajati. Politične ga »klerikalnega poslanca inž. stranke je razpustila, razpusti- Serneca. la je vse telovadne organiza- Toda mesto bana v Ljublja-cije razen Sokola, razpustila je ni je Za zdaj prosto. Mogoče bo torej eno glavnih klerikalnih nanj sedei demokrat? trdnjav, Orla. Skof sam je pro- * testiral ter objavil v časopisju v Ljubljani je torej za neka: odprto pismo vsem Orlom, naj tere vendarle nekaj upanja v ne vstopajo v novya Sokola, teh zoprnih, deževnih dneh. V delu za vkoreninenje vere, da Da, jesen je prišla. Mestu se smo vsi v državi en narod, ju- pozna. Ulice niso več tako goslovanski narod, je vlada prazne in asfalt ni več ves me-prav tako vestno izvrševala hak, od solnca, stavbna sezona svoj načrt ter je cenzura "Slo- se bliža h kraju, šolska sezona vencu" že mnogokrat prečrta- se je začela, promenado bodo la besedi "slovenski narod", meščani kmalu prenesli iz Ti- volija v mesto, brezposelni delavci ne bodo mogli več spati na klopeh v parkih in za mejami, mraz bo pritisnil in iskali bodo azilov. Z jesensko sezono pa se prične tudi gledališče, ki ga v počitniških mesecih ljudje — ki fie morejo na rivijero ali na Bled ter imajo počitnice kar v svojih pisarnah in fabrikah — kar pogrešajo. In letos so nas pustili kar nekam dolgo čaka ti. Po navadi se je pričela sezona že v septembru, letos se je pričela šele včeraj, 1. oktobra. Operno gledališče pa se otvori v soboto. Program sezone, kakršnega je objavila uprava pred meseci, je kar razveseljiv. Dobre klasične stvari in dobre moderne stvari so nam v njem obljubili, zlasti v dramskem gledališču. Tudi slovenskih novitet bo letos nekaj na programu, dočim smo lani gledali samo eno izvirno delo, Lipahovo domačo komedijo "Glavni dobi- blago. To spregledanje slovenske drame so gledališču mnogi zamerili in mu očitali. Zakaj ljubljanska drama velja za centralno ognjišče slovenske dramatske umetnosti, ki bi moralo imeti za svoj glavni smoter, uprizarjati predvsem slovenske izvirne drame, kar more dramska literatura uspevati le tedaj, če živi na deskah, ne v revijah. Tako pa smo imeli predlansko sezono dve slovenski noviteti, ki sta bili obe slabi, lani pa le eno, in tudi ta slaba. Za letos obljubljajo več. /Tako eno dramo umrlega dramatika Leskovca, potem drame Preglja, Gruma, ter Snuderlo-vo "Pravljico o rajski ptici", ki jo uprizorijo drevi kot drugo letošnjo predstavo. (Sunder-lova "Pravljica o rajski ptici" ne bo to pot prvič izpregovorila z odra, zakaj v pretekli sezoni so jo že uprizorili v mariborskem gledališču.) Po teh obljubah smo torej lahko pripravljeni ,da bomo videli več slovenskih novitet in da skuša gledališče vršiti svojo dolžnost. Poleg domačega je tudi tuji reportoar skrbno sestavljen. Ce se ga bodo le držali. Dramsko sezono so včeraj pričeli z na novo naštudirano komedijo Shakespeareja "Sen je bila pred desetimi leti. Ke žijo je vodil spet Sest, insceni-ral je novi inscenaior Uljaniš čev. Sodeloval je tudi balet, pevski zbor ter godba dravske divizije. Uprizoritev je tekla sprva zelo slabo, kesneje pa se nekoliko dvignila, a prevelikega veselja z njo nismo imeli. O uprizoritvi kakor tudi o vseh prihodnjih uprizoritvah bomo prinašali posebna poročila na šega stalnega sotrudnika Ve-nomerja, na kar opozarjamo posebno vse one sodruge, ki so za dramatiko še posebej zanimajo. Se morda čudite, da vam o delavskih razmerah in delavskem gibanju pišem najmanj in takole h koncu pisma? Ni treba. Pri nas je pač tako, da se o vsem težko govori, a še vse teže dela. Kaj bi imel povedati? Da rudarska kriza še ni rešena, da je obljub polno, a dejanj nič. Da je le še narava pomagala rudarjem s tem, da je krompir, ta temeljna hrana delavcev, obrodil dobro. Knapje so veseli, ker se obeta velika pocenitev krompirja (morda pade cena na 50 par za kg), toda kmetje so v prav tolikšni meri obupani. Zakaj kmeta zuli davek, ki mu ga nalagajo čimdalje več. a denarja ni. In ga pri takih cenah krompirja ne bo. Drugod jim je toča pobila spet ves pridelek, vso setev in travnike, tako da ne bo niti krme in bodo morali živino prodati. Kako bodo živeli? *2ita pa v mnogih krajih jedva da je za setev. Izgle-I di so torej slabi, slabi za vse delavsko in kmečko prebivalstvo.. Brezposelnost in slabe plače tu ter davki in malo denarja drugod — sam joj bo to zimo. Rudarjem so obljubljali, da bodo spet delali vse delavnike, ne pa kakor doslej že vse to leto le po 4 dneve na teden. Vlada je obljubila, da bo ku-1 povala premog za železnice le od domačih rudnikov, od državnih in trboveljskih. Toda dozdaj se ta obljuba delavcem še nič ne pozna. Sicer praznijo po revirjih velike zaloge premoga, toda to še ni nobena garancija, da bo zaposlenost večja. Pred vrati je tudi zima, a tudi ta ne jamči za polno zaposlenost. Saj se je ta zadnja kriza pričela baš v lanski zimi!| Nič dobri časi niso za nas pred vrati! _ Subelj bo pel na koncertu "Napreja" Milwaukee, Wis. — Na slavnostni priredbi soc. pevskega zbora "Naprej" v nedeljo 2. nov. nastopi v S. S. Turn Hall tudi znani operni baritonist Anton Subelj, ki se je proŠlo poletje vrnil z nadaljevanja svojih pevskih študij v Evropi. Več o programu v prihodnji številki. karl marx Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ ■ ■■ i, i (Nadaljevanje). Marx je tedaj (1844) že zahajal med nemške delavske kroge v Parizu, ki so bili pristaši različnih tedaj vladajočih socialističnih in anarhističnih naukov; na nje je skušal vpilivati v svojem smislu. Živo in včasih celo plodonosno se je zabaval tudi z Ileln-richom Heinejem, ki je tedaj koketiral « socijalizmom. Prav tako se je često sestajal s I roudhonom in se je trudil, seznaniti ga g Heglovo filozofijo. Ze v svojem prvem delu Kaj je lastnina?" (1840) se je Proudhon igral s Heglovimi formulami in Marx je lahko upal, da se mu bo posrečilo, pridobiti ga za socializem. Proudhon, ki je prav tako kot nemški Weitling izšel iz proletarijata je započel svoje delo z omenjenim spisom, ki je v splošnem vzbujajoče vplival na Marx'a in nemške socijaliste tem bolj, ko je Proudhon dokazal, da pozna nekoliko tudi nemško klasično filozofijo. Svoje vprašanje je ("Kaj je lastnina?") razložil sledeče: "Da podam to v Heglovi formuli, pravim: Skupnost, prvi način, prva določenost družabnosti, je prvi člen socialnega razvoja, teza; lastnina, nasprotje prvega — antiteza; če imamo sedaj tretji moment, sintezo, je vprašanje rešeno. Ta sinteza izvira le iz uničenja teze po antitezi; njene znake moramo torej poiskati v zadnji inštanci, izločiti od tega, kar je nasprotno družabnosti, in v združenju obeh ostankov se potem pokaže pravi način človeške družabnosti." To je bilo vsekakor površno pojmovanje Heglove dijalektike, kajti kar je hotel najti Proudhon, ni bila ni-kaka sinteza, temveč kombinacija, ali vendar je bilo za francoskega proletarca lepo delo, ki je operiral z nemškimi filozofskimi formulami, in je vzbujalo najlepše nade. Marx ni hotel zamuditi te priložnosti in v "dolgih celonočnih debatah" je diskutiral s Proudhonom o Heglovi filozofiji. (Marx, "Beda filozofije"). Sredi tega dela pa so bili na željo pruske vlade izgnani iz Francije v jan. 1845 Marx in še drugi nemški sotrud-niki pariškega "Napreja". Marx je pobral svoja šila in kopita in šel v Brüssel, kjer je s kratkimi presledki živel do izbruha evropske revolucije v februarju 1848. Brüsselski čas je izpolnil v glavnem z narodno-gospo-darskimi študijami, za kar mu je dal Engels na razpolago svojo nacijonalno-ekonomsko knjižnico. Rezultate tega dela je podal Marx v kritiki Proudhona v "Misere de la philo-sop-hie" (Beda filozofije) 1. 1847, kakor tudi v zelo instruktivni razpravi proti Heinzu: "Moralizirajoča kritika". 4. Bojevni spis proti Proudhonu. NESREČEN KRAU ZOG Ahmed Zogu, katerega je svoječasno spravila v časopisje italijanska propaganda in ga potem proglasila za kralja Albanije, je bolan, kot. se glase poročila. Nekaj z njim res ni v redu, kajti Zog, kot se sedni imenuje, ni več tako "živahen" in junaški kakor je bil. Za spremembo včasi poročajo, da .*e ženi na tem ali onem dvoru, kamor pošilja svoje poslane?, toda gotovega ni nič, raze'r to, da je bil Zog, predno je postal kralj, oženjen, ko pa je bil povišan v "veličanstvo", je ženo radi njene plebejske krvi pustil v namenu, da s1 poišče kako dvorno gospod ičnor^za kraljico ter "dobro mater" albanskemu ljudstvu . Pierre Joseph Proudhon (rojen v Besanco-nu 1809, umrl v Parizu 1865) je bil sin malomeščanskih, revnih staršev, ki so pa dobro vzgojili svojega sina in mu omogočili, da .je do svojega 19. leta obiskoval gimnazijo, čeprav ne zelo redno. Potem je postal stavec in korektor, mnogo se je bavil s starimi jeziki in s hebrejščino, polagoma pa tudi s so-cijalno reformo, do čegar mu je pripomogla štipendija njegovega očetovskega mesta; 1. 1838. je šel v Pariz, kjer je spisal svoje prvo delo "Kaj je lastnina?", za to je takoj žel veliko priznanje, ki je še bolj okrepilo njegovo prirojeno nagnjenje k domišljavosti, ki jo je delil s svojim rojakom Charlesom Fou-rierom. Odgovor na ono vprašanje: "Lastnina je tatvina" se mu je zdel tako genija-len, da je po odklanjajoči kritiki francoskega zgodovinarja Julesa Micheleta menil: "V tisoč letih se ne rodita dva taka izreka, kakor je ta." In vendar je smisel tega izreka tako star kot komunizem sploh. Radi nezadostne duševne izobrazbe je Proudhona lahko varala odlična živahnost in vznešen tok njegovega govora. Njegovo glavno delo "Sistem gospodarskih nasprotstev" (1846) naj bi spojilo nemško filozofijo s francoskim in angleškim narodnim gospodarstvom in njegov avtor je mislil, da ga bodo morali sedaj občudovati nemški socijalisti, zlasti Marx. Temu je naznanil to svoje delo v nekem pismu in je pričakoval "stroge kritike". Kritika je izšla v "Misere .de la philosophie" (Brüssel 1847-, toda svojega namena ni mogla več doseči, ker je stvarna razlika med obema postala že nepremostljiv prepad. Marx je že sko-ro dovršil svoj materijalistično di.jalektični in revolucijonarni socializem, Proudhon pa je položil temelj svojemu gospodarsko-federa-tivnemu in mirovnemu anarhizmu. S svojim prodirnim razčlenjenjem, s svojim dobro urejenim znanjem in s svojim močnim srdom nad oholimi napadi na vse socialistične sole in voditelje, je Marx oStro obsodil Proudhona in ga je razkrinkal kot diletanta filozofije in ekonomije, pri čemer je začrtal svoje lastno zgodovinsko in gospodarsko naziranje. (Dalje prihodnjič.) O IZOBRAZBI Za vsako naučno teorijo stoji politična teorija. Imamo kapitalistično izobrazbo in delavsko izobrazbo. In imamo kapitalistično teorijo, ki naglaša, kakšna bi delavska izobrazba morala biti. — Dan Griffiths. proletarec List sa interesa «Ulavskaga ljudstva. Izhaja vsak četrtek. Isdaj* Jugoslovanska Delavska Tisko* as Druiba, Chicago, 111. Glasilo Jugatlovanake Socialistične Zvasa NAROČNINA zs Zedinjene driave in Kanado s« celo loto $8.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo loto $8.60; za pel Ista' 18.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v fttevilki tekočega tedna. PROLETAREC Fublizhed every Thursday by the Jugoslsv Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor ________________________ Frank Zaitz B twins— Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $8.00; SU Month« $1.75; Hunts Monthz $1.00.—Foreign Countries, One Year $8.50^ Six^Months $2.00. Address. PROLETAREC 5639 W. 26th St.. Chicago, 111. Talapbona: Rockwall 2S64. 546 Komunisti in fašisti Komunisti propagirajo diktaturo proletarijata. Tudi fašisti navadno operirajo z navidezno radikalnimi programi ,ki jih zavijajo v rjuhe skrajnega nacionalizma. Fašistična gibanja v evropskih deželah so se pojača-la tudi vsled nemalih zaslug komunistov. Bur-žvazija noče komunistične diktature, pa je rajše začela uvajati svojo. Vsi skupaj pa so v "enotni" fronti proti socialistom. Komunisti bi postopali v interesu delavskega razreda, ako bi rajše iskali stikov sodelovanja s socialisti, namesto borbe proti njim. Tako pa se često dogaja, da glasujejo komunisti in fašisti v raznih evropskih zbornicah, posebno v Nemčiji, skupno proti predlogam socialne demokracije. Komuniste bi moral družiti s socialisti skupen cilj — socializem. Toda "taktika", ta preklicana taktika jih loči. Veliko manj razlik v taktiki pa mora biti med fašisti in komunisti, če hočemo vzeti za podlago takemu sklepanju to, da vzlic medsebojni skreganosti in pretepom po ulicah v parlamentu le glasujejo skupno PROTI strankam demokracije. Komunisti v Evropi bi do zdaj že morali spoznati, da s to taktiko delajo škodo sebi in delavskemu razredu. Ce postane fašist Hitler diktator Nemčije, ne bo sekal samo socialistične, nego tudi komunistične glave. Delavski tisk )c potreben Delavske unije v Chicagu konservativ-ne kot so — spoznavajo, koliko škode jim povzroča dnevno časopisje, ki sicer hlini prijateljstvo delavskim organizacijam, toda s svojimi poročili in članki stori kolikor more, da vodstvo unij istoveti s kriminalci, kar ni posebno težko, kajti vsak delavski agitator ima posebno v stavkah priliko, da postane "policijski karakter". Razen tega je v či-kaških unijah res precej raketirjev, ki bi spadali vse drugam kakor v delavske strokovne organizacije. Že na konvenciji illinoiske delavske federacije so eni delegatje iz Chicaga jamrali, da imajo unije čezdalje težje stališče radi ne-prijateljskega časopisja. In tako so pnsle na dan sugestije, da bi čikaške delavske strokovne organizacije ustanovile svoj dnevnik, Var seveda ostane le sugestija za dolgo časa, Odborniki priznavajo, unije priznavajo, da delavstvo v Chicagu potrebuje angleški delavski dnevnik, ali da bi kdo iniciativo zanj resno pod vzel, tega ne. Bilo bi zelo težko uspeti s takim "delavskim" dnevnikom, kajti eni unijski voditelji so demokrat-ie drugi republikanci, eni so za tega, in drugi'za onega politika, pa bi se med seboj ravsali in kavsali, koga naj bi njihov dnevnik podpiral, in med tem bi shiral in propadel. Unije potrebujejo svoj dnevnik, še prej kot dnevnik pa morajo dobiti nekoliko idealizma ter volje za delavsko politiko. VISOKI STROŠKI S KRI-MINALSTVOM Statistika pravi, da stane vojna proti kn-minalstvu v Zed. državah, in škoda, ki jo povzročajo zločinci, sedem in pol milijarde dolarjev letno. Statistika pa ne pove, da mno-.,0 "vojščakov" proti kriminalstvu dobiva od njega "postranske dohodke" v obliki podkupnin. Demoraliziranje ameriških političnih uradov je posledica koruptnosti profita lačnega kapitalizma. Ce je ljudstvu kaj na tem, da se to stanje omeji in končno odpravi, se mora ločiti od kapitalističnih strank ter se pridružiti svoji. NAJBOLJŠA TAKTIKA Najboljša taktika je tista, ki je sposobna storjene napake priznati in jih popraviti. ALEKSANDER NEVEROV: Taškent-kruha bogato mesto (Ruska povest is dni velike lakote.) Prevedel I v a r. V u k . (Nadaljevanje.) Miška leže ua hrbet. Dolgo strmi v modrikast, kodrast oblak, fki plava po tujem, daljnem nebu. V črevah ga je jelo pikati, v ustih se je pojavila slina. Izpljunil je. Stisnil je glavo z obema rokama in jel obuvati lapti. V notranjosti je ¿útil, da mu vstaja srd. Ogleduje slabe pete na laptih, počasi stresa prah z nogavic. Skrivaj pogleda na Serjoškov žep, kjer je skrit zapeljiv žebelj. Počohal se je po glavi. On skrbi za vse, išče prostor na vlaku, pomaga Serjoški zlesti na lokomotivo, žebelj pa je našel Serjoška in ne on. Udaril je Miška z nogavico po opeki in rekel: — Dobro. Obdrži svoj žebelj, ne maram ga. Serjoškove ustnice se od pro, o¿i pomeži-knejo. Žebelj tišči v pesti, zdi se mu, da je prirastel k dlani. Ce bi mu Miška hotel s silo vzeti žebelj, bi nastal tepež. Ničesar bi že ne smel narediti^ Miška poglduje Serjoško izpod čela. — S taksnim človekom naj potujem? Ako je treba moj kruh jesti — si ti prvi. Za žebelj bi se stepel z menoj. Kdo te je rešil pred oria-čeko? Se marsikaj se ti bo zgodilo, če te ne bom branil. Tudi kruha ti ne dam več! Ostani sam s svojim žebljem . . . Serjoškove ustnice so pcdrhtevale, oči tem-nele. Pest se je za trenutek nekoliko odprla, a zopet se trdneje stisnila. Ni mu baš za žebelj. Zakaj neki je Miška takšen? Zakaj ou, Serjoška, ne sme ničesar storiti? Sla sta. Serjoška je hotel iti z Miško. A Miška ga je odrinil. — Hodi, kjer hočeš, ne potrebujem te! Serjoška je potegnil skozi nos in šel za Miško. Pogledal je žebelj v pesti, obrisal ga je ob hlače. Skoda ga je. Da bi mu ga ne dal, pa tudi ne gre. Miška ga je odpeljal v tuj kraj in sedaj bi ga lahko zapustil na cesti pri Kirgizih. Otožnost se ga je lotila. Oblizne žebelj z jezikom enkrat, dvakrat potem pa reče nenadoma: — Miška, ugani, kje je. — Ni potrebno. — Misliš, da mi ga je žal? Miška se je oddahnil. — Zlodej, končno si le uvidel, da brez mene ne moreš nikamor. Sklenila sta, da žrebata kar v Miškini kapi. — Dve palčici, ena večja, druga manjša. SerjošKa se je obotavljal. — Ogoljufaš me. Narediva drugače! — Narediva! MišKa je vzel kamenček in rekel: — Obe pesti stisnem. Ako pokažeš pest, v kateri je kamenček, je žebelj tvoj, ako pokažeš pest brez kamenčka, bo žebelj moj. Dolgo je Serjoška premišljeval, katero pest naj pokaže. Mižal je, gledal v stran, celo molil je tiho: _ Daj bog, da primem za pest s kamenčkom. — Ugibaj hitreje! — Leva pest! Miška je cmoknil. _Bedaček si! Vedno imam navado držati v desnici . . . Serjoška vzame iz žepa zaigrani žebelj. Glad se oglaša huje in huje. Z žebljem v žepu ni občutil gladu. A sedaj pa se mu zdi, kot da je ves trebuh prazen in da je v ustih strašno pusto. Miška se je hvalil. — Kakšno srečo imam! Ko pridem domov, naredim kaj iz tega žeblja ali pa ga prodam kovaču za sto rubljev. Serjoška je porazno dvignil glavo. — Za sto . . . No pač preveč. — A kaj? Železen je. Za vse je dober. — Sto rubljev ne da zanj nikdo. — Staviva za dva koščka kruha! Otožnost je objela Serjoško. Prešla sta dvajset korakov, pa je dejal: — Prodaj! Najdem pa drugega, boljšega .. . 10. Za postajo so goreli ognji. Vonjalo je po vreli vodi, čebuli, krompirju, po tlečem gnoju. * Tu so kuhali, tu so tudi opravljali potrebo. Nage babe s srajcami, na trebuh spuščenimi, razkuštrane in neumite, so iskale na robovih srajc uši. Pokale so jih z nohti, polagale na vročo opeko in gledale, kake Se, ob-žgane, napihnejo. Moški z odpetimi hlačami so sklanjali glave nad obrnjenimi pasovi hlač in pogosto pljuvali na umazr.ne, okrvavljene nohte. Okrog stranišča z dvema stenama je stala ogromna vrsta, večja kakor pri kotlu z vre-i lo vodo. Vsa livada za postajo, vsi jarki okrog so bili že onesnaženi. In ljudje, polni uši, so v tej nesnagi kar otopeli. Vlaki so prihajali in odhajali. Srečnejši so se odpeljali na odbijačih, na strehah. ' ^ Nesrečnejši pa so tavali po postajah po cele tedne, se zvijali v spanju, v možganih pa se jim je bledlo. Matere so plakale nad • lačnimi otroci, lačni otroci so grizli materam suhe, izsesane prsi. Miška in Serjoška sta za hip postala pri tujem ognju. Miška je začel brskati s tanko palčico po pepelu. Razkuštrana baba je divje zakričala: — Idita k vragu! Tat tatinski, izgini! Mužik, z napol zapetim kožuščkom je planil na Miško. t— Kaj hočeš? — Ničesar. Svoje iščem ! — Ne približuj se! Na peronu, v kotu pred klopjo je ležal Ta-tarček. Z obrito glavo je glasno govoril v kamenito, sivo tišino. — Oj, alla! Oj, alla! V drugem kotu se je valjal mužik, razprostrtih rok, z rdečo, nepočesano brado. Po bradi in po umazanih laseh so lezle kakor mravlje po mravljišču debele, sive uši. Vztre-petavala je noga v raztrganih onučah, a druga je bila stegnjena in negibna. Na brkih pod mokrim nosom je sedela velika zelena muha s sivo glavo. Serjoška je vprašal: — Zakaj leži? Miška ni odgovoril. Košček umazanega kruha poleg mužika ga je vabil z nepremagljivo silo. Miška je razumel, da mužik umira in je pomislil: — Dobro bi bilo, izmakniti mu ta košček! Ljudi ni, nikdo ne vidi. Tatarček leži na trebuhu. In če me tudi zagleda, ne ujame me. Zase vzamem nekoliko več, Serjoški dam manje, zato ker je tudi manjši. Miška stopica semintja, mimogrede pogleda skozi okno. Noge so mu radi sladkega občutka prve tatvine nenadoma oslabele, obraz in ušesa so mu postala vroča. Pogledal je Serjoško s širokimi očmi in hitro poše-petal: * — Poglej tja! — Kam? — Tja, za vrata! — Eden, dva . . . dobro je! Serjoška stoji za vrati in vprašuje: — Miška, kaj naj pogledam? — Ne glej več, ni treba . . . Po peronu so bežali mužiki za postajnim načelnikom in ga rotili, naj jih pusti na vlak. — Načelnik, sodrug, bodite tako dobri in pustite nas, da vstopimo! Čakajte, čakajte, sodrugi, ne smem! Tudi Miška je tekal za mužiki. Mužiki so obstali in tudi Miška se je ustavil, držeč za roko Serjoško, ki vsega tega ni prav nič razumel. Mužiki so sneli kape, tudi Miška je snel staro očetovo kapo in sunil Serjoško: —Odkrij se! Nič ni pomagalo. Mužiki so začeli zmerjati. Tudi Miška je rekel, kakor kak odrasel : — Podkupnino hoče . . . Pozneje so zagledali neko gospo. V laseh je imela razne glavnike. Takšne je videl v Samari. Pokojni oče jih je imenoval fintikljuške. Gospa je stala pri vhodu zelenega vagona. Na rokah dva zlata prstana. V enem ušesu bleščeč uhan, tudi zobje so se zdeli drugačni kakor pri ljudeh. Samo zlato. Zraven stoječi dečki ji gledajo v usta. Gospa vrže košček kruha med dečke, ki si takoj skočijo v lase. Vsi planejo na kup in se prerivajo kakor žabe v močvirju. Nato se zopet postavijo v vrsto. Gospa vrže skorjico. Miško je poprijel srd. — Kruh meče, neumnica. Popravil je vrečo in naskočila sta s Serjoško. — Lovi, tudi jaz bom lovil. Miška ni velik, a zelo gibčen. Cel stric Nikanora, ki se je boril z pestmi kakor nihče. Če udari za ušesa, zaigra iznenada godba v glavi. Gospa zagleda dečka v širokih laptih in vrže večji košček. Miikove nozdrvi so se razširite. Dvignil je desno pleče, dva je hkrati prevrgel, na tretjega je sedel. Po tisnil mu je glavo k zemlji, stisnil vrat kakor s kleščami. (Dalje prihodnjič.) Wm. B. PUTZ Clccro's ! j Florist ( OLDEST ) Cvetlice in venci za vse slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Vtisi iz Goriške Piše Matt Petrovich jim je bila raztolmačena vsebi- jo kulturo od naše. Tudi j •«»« i^.o i CK>LUiiii• rod se dolgo, dolgo vrsto let." »" pridobivajte mu novih članov, ne. Otroci teh mešanih zakonov bodo seveda prej Italijani Ta mož je tip naših goriških Slov encev. Obupa ne poznajo ti naši bratje. Pritisnjeni so k tlom, oropani svoje kulture d« bo mogel napraviti čim polju socialistična vzgoja in sa naia prava. več na v borbi . . . Ija za številna pevska dru>i\a m! Ji li ai!TSJe,je goriških Slovencev. Petje slo- venske pesmi pomeni — sovražen čin proti državi! Edina slovenska pesem, katero sem slišal v Gorici, je bila predva- bilo počasi zatrto, tako oa imajo danes goriški Slovenci samo en list, tednik, kateri se imenuje "Novi List". Urednik tega lista pa mora bitr zelo gramofon, a še takrat ze o previden, da ne pnde na- « blt; vsa oklla trdo vzkriž s postavami. Pred par leti je eden urednikov bivše "Goriške Straže" napisal članek, "Zakaj plačujemo davke", v katerem je dokazoval, da so Slovenci upravičeni do slovenskih šol. Petmesečni za- so morala zaprta, da se ni čula na ulico. Kakor kulturna, tako so izginila tudi vsa gospodarska društva, kmetske zadruge, društva obrtnikov in delavske unije. Edine gospodarske orga-1 tali j i so danes sin Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov: 528 Junaau A v a. MILWAUKEE, WIS. WWWWVWWWVM/MA/VW^A' a************************* m * "New Leader" * angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljle urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zani sprejema "Proletarec". por je bil iposlidica tistega i n,zacljet v . , ethi%mi:xnn članka. Vsak f ritičen članek je 'dlkat1' kaln 80 pod faŠ18UČn° bil takoj cčfižuriran in uredniki so bili »več v ječah kakor pa v uradih. "Novi List" je precej razširjen ; 'Tiska se ga namreč v 21,000 izvodih. Ta list je edina duševna nit, katera danes veze naše rojake na Goriškem. S pomočjo tega lista se seznanjajo drug z drugim in se obveščajo o lokalnih dogodkih. Ta list jim je tudi edino sredstvo o ivetovnih dogodkih. Pošiljanje slovenskih listov iz Amerike v Julijsko Benečijo je popolnoma ustavljeno. Isto velja tudi za časopisje iz Jugoslavije. Ves čas mojega bivanja na Goriškem mi je edino ljubljanski "Slovenec" prišel parkrat v ro- raznarodovalnem delu goriških ke. Sploh so naši rojaki kul- Slovencev? kontrolo. Ti sindikati tvorijo gospodarski sistem fašizma. Strajki so prepovedani, in vsi spori med delavci in delodajalci se morajo predložiti v rešitev industrialnim sodiščam ali tribunalom. Proti odlokom teh sodnij ni priziva. Teoretično so ta sodišča nevtralna, a praktično so se izkazala ekonomska sužnost za italijansko delavstvo. Kadar izgubi delavstvo pravico do štrajka, ter svobodo govora in tiska, izgubi vsa svoja najboljša obrambna sredstva. Uspehi raznarodovanja. Marsikdo vprašuje: Bodo li Italijani uspešni pri svojem FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tal. Crawford 1382. Pristna ia «kasna domača jedila Cama intra«. Postreiba taina. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina a mešanim blaga«. Peči in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221. turno popolnoma ostalega sveta. Cenzura. odrezani od Isto vprašanje sem stavil jaz odličnemu voditelju goriških Slovencev. Sledeče mi je Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnsfsik "PROSVETA" Stana sa colo late S8.00, pol lata S3.00. Ustanavljajte nova druttva. Deset članov (le) je treba sa novo druitvo. Naslov sa list lo sa tajniitvo le: 2S57 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Dally at Hlavaty's Drug 8tore 18S8 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. Ali rabite perje za blazine? Piftit« po vcar-c« kater* vsakomur poll)«mo ZASTONJ. Imamo tudi fte «lotov I jen« klasino. Za popolno zadovoljstvo jamčimo. ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J. Delokrog cenzure se ne kon- odgovoril: ča pri časopisju. Njena roka posega tudi v korespondenco jsumijenih oseb. Poštne po-šiljatve niso izvzete, kar dokazuje sledeči dogodek. Moj tast je živel dolgo let v Ameriki. Ko je po vojni odšel v stari kraj, sem mu večkrat "Italijani imajo jako slabe uspehe pri svoji raznarodoval-ni politiki. Nemške metode raznarodovanja so bile bolj u-spešne. Slovenci smo videli v Nemcih nekakšen superioren narod, narod z višjo kulturo. To naziranje je bilo vzrok nem- poslal kak časopis, ker so ga ških uspehov na Koroškem in zanimale novice iz Amerike. Štajerskem. Vse drugače je s Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, • lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, lil. Tsl. Kf>24. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k nale pekama. 1 Pred par leti sem mu poslal •'Ameriški družinski koledar", katerega izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicagu. Koledarja ni nikdar prejel, pač pa je dobil hišno preiskavo. Kar pet orožnikov je prilomilo v hišo. Preiskali so vsak kot, prebrskali vse knjige in staro časopisje. Ker ni bilo ničesar sumljivega, niso odnesli s seboj nič drugega kakor neko angleško pisano pismo. Pozneje so bili gotovo zelo presenečeni, ko Slovenci v Italiji. V očeh Slovencev so Italijani narod z niž- SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini arada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI ~~~ NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovanskem, Hrvaškem, Slovaikem, Čeikem, Poljskeaa, kakor tudi v Angleikem in Nemikem jeziku. Naia poeabnost so tiskovine sa druitva in trgovca. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno! ♦assesses».....eeeeeeeeeee John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. oeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee+4 o Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6, popoldne, v torek, četrtek in pet*k od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES W1LLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svata cvetlica sa plesa, svadbe, pogreba itd. >ee»»e« Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. ivečsr. Ob sredah od 9. do 12. dop., In od 6. do 9. «večer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwell 2818. ■eeeeeeeeeeeeessseoessseso« Slabe case se lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK . ----- It&J&iitJ- 'J XiMl ,1» Äf Mf vt /jVf /!vtm«;Af/,vt n« /fVf mi Mf - a Adam Mllkovlči SUŽNJI KRVI y |W|V/ âVv AWâW âWàWàW ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravica po««»»*« Kr»U»«M prldriuj« avtor. ! ¿lOM fi1/ fw i èwèV/êV êv /In êw ê w Iv/ >>V > W • >v • W M ê W (Nadaljevanje). "Hoiem," je iztrgal tisti trenotek. "Odpusti mi Hedy, nisem vedel, da je tvoja ljubezen tako velika." In je še tisti dan stopil pred njenega odeta. Oče je imel od radosti kalne oti in je poljubil svojega bodočega zeta. Dva dni po tem dogodku, je Jean Gray odpotoval ... Jugovzhodno od tega mesta leii mesto Philadelphia. Brzovlak, ki po večkrat na dan vzdržuje zvezo med tema mestoma, prevozi razdaljo devetdesetih milj v pičlih dveh urah. Bar boa je v družbi svojih dveh pomagačev zamišljeno strmel skozi zamegleno steklo drvečega vlaka. Se enkrat hoče poizkusiti; morda pa se mu vendar posreči uresničiti svoj lepi načrt. Tedaj bo z mirnim srcem objel svojo drago Hedy. Uses&l se bo v njene ustne, se zagrefcel v njeno sloko telo in užival po iolikin burnih nočeih mirno družinsko >vesege. in aao se mu še nocoj ne posreči? Ugriznil se je v spodnjo ustnico. Ta plašna misel se je zajedla hipoma vanj. Bila je grozna, bila je kakor nasilna pošast, ki hoče 6 silo razkrinkati čarobno masko sredi plesa in pokazati z nasmehom ljudem grdo figuro pod njo. Kaj, če ga razkrinkajo? Kakor pošastna zver poteptana od herojev in meča pravice bo ležal ukienjen pred svetom . . . "Zločinec! Podlež!" bodo pljuvali vanj. Vsa sreča se Do pogreznila v glooino in on bo moral zaničevan m tisočkrat proklet umirati za vlažnimi zidovi. "Ne/' je izblebetal polglasno, "do tega ne sme priti!" "Kaj govoričite, Jean?" iziakne Vels iz knjige pcgied v Kateri je pravkar čital zabavno zgoaoo. tsar boa se je dvignil s sedeža, se sklonil k tovarišu in mu pošepetal: "Vrag se je zaril v moje srce." "Da," je dostavil potem, ko ni dobil odgovora, "po vsej sili se mi vriva težka slutnja... Zasačili nas bodo!" "Ha, ha, ha . . se je Vels nasmejal prav od srca, "jaz imam pa prav sedajlo najlepše misli v glavi." Pošastno je sopihal vlak in se zarival s pe-klensKo hitrostjo skozi temno noč. Govorili so in se smejali, kakor da bi se odpravljali na ietovišče in ne na zločinski posei. Sploh imajo nekateri zločinci navado, da tik pred zločinom ne dražijo živcev z bližnjo prihodnostjo, ampak se razgovarjajo in zanimajo za stvari, ki niso prav v nikaki zvezi z nji-novimi načrti. Najbolje je bil razpoložen vsekakor Vels, ki je s teatralnimi kretnjami razlagal in opisoval lov, ki ga j£ bil nekoč priredil na medvede, barboa ga je poslušal z napol priprtimi očmi, dokler se ni končno zopet zagledal »kozi okno. Dolge goreče vrvi so bežale mimo njega, se vile, vzpenjale pa zopet padale. Med temi gorečimi vrvmi je za drvečo pošastjo tbežala skozi noč zala ženska. Roke je stegovala naprej, zginila za trenotek pa zopet strmela vanj. "HedyT je zaječal Bar bo a, "ti greš z menoj?" Takrat sta se ulila preko njenega' čela dva črna curka krvi . . . "Hedy!" Sklenila je roke proti nebu in se pogreznila ... V tem irenutku sta pridrvela v coupe dva dijaka in se prepirala. Barboa je pobegnil z roko prek'j oci in se nasmehnil. Uro na to je na nebu zakrvavelo nebo. Danilo se je. V kalnem mraku so bežale mimo drvečega vlaka silhuete brzojavnih drogov, ki so drugače nemo stale kakor stražarji ob progi iz dneva v noč, iz noči v dan. jxiaio Kesneje so izstopili in se izgubili v množici sredi živanmh ulic . . . Tretji dan je sprejela Hedy razglednico. "O Božiču se vrne 1" je z razpetimi rokami stekla k očetu in materi. ) * Šesto noč po prihodu trojice v PhiladeLphi-jo, bilo je ravno od šestnajstega na sedemnajstega decembra, je divjala skozi zamrte ulice ostra burja. Piinove luči so nemirno trepetale, ljudje ki so se zakasneli, so hiteli po ulicah in se poskrili po stanovanjih. barboa je ravno stopal s tovarišema v stražarski umiorini po ulici, ko se jim privali nasproti pgana dvojica. Čuden prizori Stražarji so sicer v precej pospešenih korakih stopili po ulici dalje, a ona dva sta se opotekala za njimi, proklinjala in uganjala budalo-sti. Nadzornik Vels jima zagrozi, da ju da takoj ukleniti in odvesti v hladilnico, ako . . . "tie, he," se mu zareži v besedo prvi,' "izvolite 1 Oooo, kar peljits naju na stražnico, kar peljite; taun imajo udobna prenočišča, he, he ..." "Uklemte ju I" aikne nadzornik. V naslednjem hipu sta imela povezane roke. "Capina!" pihne Barboa jezno v dvojico. "In sedaj nas pričakajte tu na pločniku, dokler se ne vrnemo 1 Tako," ju je potisnil ob zid. Oba sta t bedastimi očmi prikimala, a ko so oni trije nadaljevali pot, sta tudi onadva capljala za njimi. Stražarji so podvizali korake, da bi capinom pobegnili — a faki-na nista zaostajala. Za tretjim ogljiftčem, pred moderno urejeno veletrgovino so obstali; prvi stražarji in za njimi usiljiva dvojica. "Ležita!" jima je ukazal nadzornik, "in zaspita, kladi pijani!" Vdana sta legla in kar hitro zasmrčala. Barboa in pomagač sta spretno odprla glavna vrata in se izgubila v temen hodnik. Vels si je napalil cigareto in se brezskrbno oziral po ulici. Nikjer žive duše. - Kak užitek! V naslednjem trenotku je eden rzraed dvojice vtaknil v usta poniJt-ljano stvar slično ustniku. Nadzornik se mu je od srca nasmejal: "Kaj želijo pušiti, gospod? He," hotel mu je ponuditi cigareto, a tisti hip je oni z reškim piskom predramil tišino. "Kaj briješ norce, bedak?" se je raztogo-til v eis; zakaj take otročarije bi lahko vznemirile in predramile zehajoče stražarje! Oni pa se mu je zarežal z obraz in zopet zapisml. ledaj so se za bližnjim oglom premaknile temne sence. "Divjak!" je segel nadzornik po piščalki. "Daj se in! Pisk al boš jutri za zamreženimi okni." Sklonil se je k njemu, da bi mu iztrgal piščal, ko pa se je ozrl, je opazil, da stojita za njegovim hrbtom dva stražarja. V mraku ni razločil obrazov in je bil uverjen, tla je pritekel na pisk Barboa. "Vrag zeleni," je dejal še vedno sklqjijen, "temu (bedaku treba premeriti prsi z bodalom. Daj sem, pravim!" Tisti hip mu je šinila v glavo kri. Vanj je bilo uprtih četvero črnih cevi. Hotel je zgrabiti svoj samokres, a že je začutil, kako se mu zateguje krog vratu jeklena zanaa. Brez besede je omahnil in se zgrudil. Ležeča fakina, ki nista bila nihče drugi kakor pretkana detektiva, sta se dvignila. Z bliskovito naglico jima je tretji stražar, ki je vstal kakor iz zemlje, preščipnil verige. Velsu so sneli umetno brado, mu potisnili v usta debel zamašek in mu tako onemogočili dati od sebe kak glas. Vse se je zgodilo molče, brez besede. "Izreden plen," je dejal eden izmed stražarjev. "Naprej!" je ukazal drugi. Zvezanega laži-nadzornika so odnesli na vogal sosednje zgradbe. Pri njem je ostal le eden izmed detektivov. Počasi je stopal krog njega in se mu režal: "Nu, , kako se počutite prijatelj?" Vels je od časa do časa skušal pretrgati verige in spone, a ime! je mnogo premalo moči. "He, he," se je nasmejal detektiv, "kaj želijo pušiti, gospod?" Ostala četvorica je takoj nato nastavila past ostalima dvema zločincema. Eden izmed njih se je navezal umetno Velsovo brado in mirno čakal pri izhodu, dočim so se ostali trije poskrili v hodnik. Tekle so minute, dolge in nestrpne — a onih dveh ni hotelo biti. Stražarji so postajali od trenotka do trenotka nemirnejši. Ali naj planejo na njiju? Opasna stvar! Zločinci so izvezbani strelci! Dobiti po neumnosti kroglo v glavo ni šala! Sklenili so, da se ravnajo po prvotnem načrtu. Minilo je pol ure — niKogar . . . Posvetovanje —. "Naprej!" je odločil končno poveljujoči. "Naperite samokrese!" Premaknili so se z neslišnimi koraki. Kakor mačke so se priplazili v notranjost — trgovina izropana, blagajna izpraznjena —- a o zločincih nikakega sledu. Kakor bi se po-greznili v zemljo . . . Preplašeni so se ozirali atiazarji ter stikali po omarah in ceio po večjih predafih — a zločincev nikjer . . . Vse prazno. Zaman so nastavljali samokrese v razstavljene pupe — nobena se m hotela premakniti. iz nooene cevi se ni pokadilo ... V naslednjem hipu pa je opazil najpreikanejši izmed njih, da je okno priprto. Pobegnili! Za njimi 1 Z bliskovito naguco so zdrveli na ulico. Za vogalom, kamor so bili preje položili ujetega pretkanca in mu postavili čuvaja, je ta ležal brez njega. Kam je izginil detektiv? Prisluhnili so. Culo se je stopica-nje. * "Rešiti ga hočejo,' 'je menil bradati in pokazal na ležečega, ki je zaman suval z nogami ter dajal neke znake. Poskrili so se— pa sta po pločniku pritekla dva raznašalca jutranjih časopisov, iznenadenje na iznena-denje. Vse poizvedovanje zaman. "Hehe, ali ta nam ne uide," je stegnil bradati desnico vanj, ki je od trenotka do uenoika postajal nemirnejši. Da bi kaj zvedeli, so se sklonili k njemu. "Govori, lopov!" mu je posvetil prvi v obraz, a tisii hip so vsi okameneli in odsko-čili ... V zvezancu so spoznali v uniformo preoblečenega detektiva. "Zabogat" "Napadli za-za-za," je jecal siromak, ko so mu izvlekli zamašek, "za hrbtom . . . pre-oblekli . . . zve-zali in »bežali . . ." Razkačen je treščil oni vlomilčevo brado po pločniku: 'Ajde k vragu še ti!" t Dalje prihodnjič.) Moderne trgovske smernice in bodočnost slovenskih trgovcev Piše Joseph A^Siskovich Po*tr«ib«t •«lalevaaj« i« do- rist ali kar že iti pove mu, za- ali P* v bližnji bodočnosti, ko bra volja »o n«r«sdruiijivi fak- kaj in kako lahko dobi oglaša- ga bo potreba dovedla do na- torji uap.in.ga podj.tja. no blHgQ z ¿rugimi beseda- Kupa. Začetni članki so podali ana- mi, oglašuje se na tri načine:' 6. Treba je odstraniti ali lizo tendenc malih prodajaln, prvi, ime oglaševalca ali trgo- pa umiriti previdnost v odje-V njih sem povdarjal, da brez vine; to je dobro za instituci- malcu. Ako imajo zaupanje v postrežbe in dobre volje nobe-!je; drugi z opisovanjem bla- vas in vaše podjetje, je to lah- ka stvar. Obroki, cene in postrežba so elementi, ki od pra- na trgovina dobro ne uspeva, ga; tretji z vidika odjemalče-Navedel sem različne metode vih potreb. Slednje je za tr- postrežbe in kaj vse store in govce najbole. Eni to delijo yijo vsako sumničenje in previd-nudijo veletrgovine, da izpod- na dva dela, ki sta: oglaševa- nost, kajti, kakorhitro odjema-rinejo male. K analizi dobre nje za takojšnjo prodajo svo- volje smo dali temeljne nauke k ustvarjanju iste. Zaključno sem obljubil spisati članek, ki bi naj podal osnovne nauke o *Mcaj tvori dober oglas" in kje je najbolj primemo oglašati. Vse premalo se razumeva dejstvo, da je sestava dobrega o-glasa stvar, ki zahteva poznavanje ljudi, njih psihologije, stremljenja in udejstvovanja. Večina trgovcev je nazora, da je oglas kot drevo, katerega je treba le malo potreSti, in glej — dolarji padajo z njega. Večina oglašuje na tej podlagi; malo je takih, ki bi skušali s pomočjo oglasov uspešno pridobivati nove odjemalce. V jega blaga — ali, z oglaševal nim pritiskom poberejo smetano izmed odjemalcev, drugi pa pridno dobiva vse odjemalce, kateri so v stanju kupiti njegovo blago in zraven tega se trudi pridobiti najmanj 15% novih odjemalcev letno v nadomestilo onih, ki neizogibno zapustijo njegovo trgovino potom preselitve ali smrti — da, celo več, on stremi za tem, da odstotek novih odjemalcev dvigne preko te procentuelnosti. O-glašuje in si ustvarja nove odjemalce. Slednje vrste oglaševanja imenujemo konstruktivno reklamo, kajti ta gleda v bo dočnost in zida na tej podlagi. lec ve, da je res lahko brez skrbi, kupi. Ime trgovine ali lastnika pri. de zadnje. Tu imate jasen dokaz, da odjemalca briga 1« JAZ in nič drugega. Oglas naj sledi gornjim stopnjam in ime. li boste nekaj kar bo res podobno oglasu. Načinov, kako se vzbudi po. zornost, pridobi zanimanje in iz tega napravi prehod v željo po nakupu ter zadnji korak — odločitev in nakup, ne bom tu razkladal, kajti vzelo bi za vsakega dober članek. Obljubil sem dati osnovne nauke o elementih, ki tvorijo dober oglat, in te sem podal. Končam v prihodnji številki. očigled temu dejstvu bi moralo To je najtežji način. V naših li-tudi glede oglasov veljati pra- gtih zasledite mogoče povpreč-vilo, da čevljar naj popravlja no en tak oglas v vsaki izdaji, čevlje, krojač krpa obleke, Oglaševalec pa piše oglase. Mali trgovci potrošijo nemalo dolarjev za oglaševanje. Navadno prepustijo sestavo oglasa nevščemu nabiralcu oglasov, ali pa sami "nekaj stlačijo skupaj". Ako navedejo svoje ime, naslov ter dejstvo, da imajo razprodajo ali kar že, mislijo si, da so s tem napravili dober oglas. In gorje nabiralcu oglasov ali listu, ako ni nobenega uspeha. Ce bi istemu trgovcu dal vse potrebno usnje in orodje, da izdela par čevljev, pogledal bi nas debelo ter se opravičil, da tega ne zna. To bi storila večina izmed nas. Oglas mora imeti štiri rftvari, včasih celo pet, da se ga lahko imenuje oglas. Ako nima teh elementov, tedaj to ni več o-glas. Te stvari ali osnovni elementi so: 1. Pozornost. 2. Zanimanj«. 3. Želja u tako blago. 4. Nakupovanj«. 5. (Včasih) previdnost. Kaj to pomeni onemu, ki hoče sestaviti oglas? 1. Pozornost: Noben oglas nima pomena za trgovca, ako ne obrne čitateljevo pozornost nase. Stenski koledarji so dober vzgled. Slike na njih so ^ « . ^ j večjidel pripomoček za prido- vse dmaaée je kadar se bivanje pozornosti. Ce je sli- za oglas; postopi se skoro sle- ka , ali zanimiva, obrne va ne * ede ak0, razumf k*> |šo pozornost nase in s tem tudi pomeni oglas, in kaj je treba n& f. fc| je OK,ašajia na ko_ praviti v njega, da bo dober ledarju — da bo eventuelno vrnil odziv. Da bomo mogli razumno 2- Zanimanje : Sama pozor- motriti ta posel, si naj prvo od- nost ne drži veliko' ako ne Pogovorimo na važno vprašanje: vede **<>v<*a do tega, da se za-Kaj je oglaševanje? čne zanimati za oglaševani Oglaševanje je trgovsko sred- P^dmet. Kakorhitro obrnete stvo, katerega cilj v prvi vrsti njegovo pozornost na oglas, morate to tako urediti, da bo prehod iz pozornosti na zanimanje najlažji. 3. Kakorhitro imate njegovo zanimanje za predmet, morate v njemu vzbuditi željo, da bi lastoval stvar, ki jo ogla-lijtti.------. 4. Nakup: Ce imate njegovo željo po stvari, ga privedi- je pridobiti publiko za stvar, k ise jo oglašuje. Oglaševanje je življenska potreba slehernega trgovca; sploh vsak trgovec bi moral dati največ pozornosti ustvarjanju dobre volje potom pisane beeede—o glaievanja! Oglaševanje je bistveno sredstvo za pospešenje nakupovanja, — povečava stike z ljudmi ¡te počasi do odločitve, da bo m jih pridobiva v krog odje- kuPil» bodisi tak°j' kot včasl malcev ali klijentov. Da ne bo|0P*iate v nekaterih oglasih, kdo mislil, da se podcenjuje njegovo oglaševateljsko sposobnost, bodi povedano, da težkoče niso v sestavljanju o-glasa, kajti vsakdo zna nekoliko pisati; prihajajo pa iz tega, da je težko zapisati kar Človek misli. Učinkovati na čitatelje je kaj lahka stvar, ali učinkovati nanje natančno tako kot želi oglaševalec, to je težko in zahteva sposobnost ter treniranje. CuStva so najmočnejše sredstvo za vsako dejanje: tiodisi za vojno, revolucijo ali nakup kake stvari. Ako pripravite loveka, da čuti o kaki stvari, tedaj bo to, kar od njega pričakujete, storil; brez pripravljanja ni začetka dejanja. Kdor zasleduje oglašanje, bo pritrdil, da so oglasi naših trgovcev večinoma zelo zelo slabi. Največ prostora v oglasu vzame ime lastnika trgovine in naslov; včasih se celo dogodi, da pride ime dvakrat v oglas — spodaj in zgoraj. Eni oglašujejo na način, ki je za spoznanje boljši, vendarle ne najučinkovitejši. Takemu oglaševanju pravimo opisovanje blaga, ki ga ima na prodaj. Imamo še tretji način, in to je oglaševanje, ki odjemalcu direktno dokazuje potrebo, ko- Prva Jugoslovanska restauradla DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, Ustnika. 4047 W. 26th Street S« priporoča SIovmmih v pa«o> MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE yOLNE $16.50 IEflMBRMI 3*49 West 26th St., bllza Lawndale Zadružna banka LJubljana, Jugoslavija, V LASTNI HlSl, MIKLOŠIČEVA CESTA IS, 1LIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli 1.) «p rajam a dan ar aa hranilna vlogo ali aa tako* račnn proti najb-ljiomu obroatovanjn. 2.) poarodnjo najconojio doatav , donarnik potil jk la Amorika v domovino la obrata«. 3.) poarodujo v vaok »o»p«darakih aadovak hitro In po oonL Denar, ki ae namerava poslati v fta.ro domovino, naj se ^^ n« račun Zadružne banke na An.alfam.tod Bank of Now York, 11-IS union S- ___.. r" eetom v praznikih. POSEBNI B02IČNI IZLET V JUGOSLAVIJO na divnom Cunardovom p a rob rodu AOUITANIA,kl -•^„iS.r" v sredo 3. decembra pod osebnim voditvom gosp. M. EKEROVIČA Is <->ewyoržkega urada Cunard l inije, ki je dobro snan lažim potnikom; skrbel bo za v»o udobnost izletnikov in Jih režil vseh potniških skrbi. Obilo sabave, udobne kabine in dobra domača hrana na parniku. ^ponkrbite >1 rezervacijo takoj. Obrnite tokaffiega za-stopnika, ali pa na se na naiega CUNARD LI N F 349 M¡chi«.„ AT.., ' CHICAGO. ILL. Za varnost vaioffa *ve «ickera printed and are invited to attend and enjoy them- paaU;d ,l>»">ughout the city advertising gelves our socialist candidates for the com- a ing election. Among the socialist Branch 114 JSF. will sponsor a candidates we have comrade Wm. lecture on October 2«, at 116 Six Tr»vn,k. the recording secretary of Mile Rd. at 2.80 P. M. and after the ou' ««»»-branch, running for state lecture dancing will follow until mid- *udito/- We appeal to all Slovenes of night. The principle speaker will be £etro* to give their support to Wm. our well known comrade from Travnik on election day. The dis-Cleveland, Joseph A. Siskovich. One cussion for permanent headuuarter. of his talks will be "Why Young 'or Socialist party of Detroit was People Should Become Socialists", deferred to the next meeting. This subject should prove very in- Andrew Grum Jr. t t t Na sliki je del mesta Brady v Ta- ka povodenj. Napravila j« ietrt mi-masm, ki ga je to jasa« dolalala vali- lijona dolarjav ¿koda. 1.85 .67 2.80 1.50 2.50 1.80 1.50 1.80 1.06 nje, m tako bi bila ona kar dvakrat na škodi. Vrhutega bi ______________ _ bili njeni predstavniki moralno proti in absolutno proti vsaki obvezani, da bi me v krasnih politiki — ako ni protisociali- srce trgajočih jokajočih govo- stična _jaz sem urednik po rih poveličevali v mučenika, ki božji volji, narod — oj, ti pre- je dal življenje za dragi naroc dobri narod, spoznaj — izvoli in ljubljeno mater jednoto. V ne pusti me koprneti, testamentu sem imel zapovedano, da v tem slučaju nadzornik Nebodiga Treba ne bi smel biti zraven in če ibi prišel, bi morali reditelji paziti, da ne bi čr-hnil niti besedice, kajti ko hitro on to stori, takoj se vidi, da so lepe in priučene in strahoma opazite, da se smehlja. Uf! Jaz ne maram smehljaja, jaz ljubim plač, jok, ki reže do mozga! Vidim, — moje osebne ambicije so skopnele . . . Prijatelji na Lemontu v svojih pri-prošnjah zame niso bili uslišani .. . Moje nade, oj, kje so mojenade?! Obljubil sem v namenu, da potolažim sumnje v dobrih srcih odbornikov dobre matere naše slavne jednote, da bom u- A A PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN" COLLI WOOD OHIO T z t ? V X i | i i i i 1 1 I i •f t prijazno vabi tukajšnje in okoliško občinstvo ~ ~ na poset krasne operete "ADAM RAVBAR" v treh dejanjih. Vprizori jo na odru Slov. del. doma, Vaterloo Rd., V NEDELJO 2. NOVEMBRA. Pričetek ob 7. «večer. Vstopnina: Prvi sedeži $2, drugi $1.50, tretji $1. Nastopilo bo okrog 50 oseb. Pevske in orkestralne točke vodi g. John lvanush. Pri opereti sodeluje Ivanuahev orkester. Igral bo tudi na plesni zabavi po programu v spodnji dvorani. Napitnina Večerja na vlaku ................... 1.00 Prtljaga, telefon, kopelj, likanje obleke ................................ 1.90 Preno&Me v Denverju, napitnina, telefon ............................ Električna železnica, napitnina enver—Colorado Springs, bus Poulična želesnica in telefon 25c. Likanje obleke $1.25 .... Hotel v Colorado Springsu .... Vožnja is Colorado Springs v Pueblo .................................. Stroiki s prenočiščem (dva dni) ...................................... Is Puebla v Colorado Springs Soda otrokom v Pueblu ........ Hotel $2.50; napitnina 35c; Pike's Peak in nasaj $6.50 .... 9.39 Na ta način se moj račun vsled mojih osebnih ambicij nadaljuje toliko časa, da preraste tisočak. , Meni je žal, zek> zelo žal, ker se moje nade niso uresničile. Moji prijatelji, ki so mi pomagali do te ture, so enako vroče upali, da bom na konvenciji vsled svojega zbli-ževalnega in soda-voda-pro grama izvoljen za urednika. Veliko so se trudili zame. Se pravila so v osnutku priredili tako, da bi lahko postal za u rednika pozneje, ako bi me konvencija zavrgla. In ta tisočak ni edina vsota, ne edini čas, ki je bil na stroške dobre matere porabljen za moje in mojih prijateljev osebne ambicije To je težka izpoved! Le zakaj nisem rajše ostal doma in raztresal gnoj po njivah! Ne! Jaz ne obupam. Kdo pa je nadzornik Nebodiga Treba? Navaden zabitež, ki primerja glasilo naše dobre matere k stranišču! (Seveda ni to res, ampak mi trdimo to zategadelj, ker nam tako narekujejo interesi naših osebnih ambicij. Saj tudi Smith ni kandidiral za predsednika zato, da bi mi pili 2.50% pivo, in Hoover ni dobil predsedni-štva z nalogo, naj poskrbi, da se bi nam dobro godilo. Jaz nisem šel na zbliževateljsko turo zato, da bi seznanil sinčke in hčerke z atom in mamo, ampak šel sem vsled svojih osebnih ambicij in pa kar mi je tako najboljše kazalo. Verjemite, jaz se ne bi spuščal v to težko izpoved. Toda razkrinkavanja so me prisilila v to. Zato moram, hočeš-no-češ. Saj sem dolgo odlašal. In pravijo, da se bom Še zagovarjal, in da bom še odgovarjal za veliko reči. Povem vam, zdaj, ko sem začel, mi je pravzaprav čisto vseeno. Grehov in besed imam dovolj za leto dni, če me prej ne doleti pravična kazen. Zopet mi prihaja slabo, prosim vode. Vi, tu naokrog, počakajte malo. Nadaljujem, ko mi od leže. — K. T. In addition to the meeting of the Labor and Socialist International, the International Socialist Women«' Committee and other bodies closely allied to thfc International, it has just been announced that the second ntti-national Workers' Sports Olym-pia will be held at the same time as the L. S. I. Congress. Plans are being made to invite representatives of all unaffiliated socialist bodies to meet with the Congress in order to form an international as all-inclusive as possible. Unquestionably, the 1931 Congress VIENNA TO BE CENTER OF WORLD SOCIALISM NEXT YEAR will be the most important one in the history of the L. S. 1. HISTORY WILL PE MADE AT VIENNA NEXT SUMMER! Will you be there? Enter the Jimmie Higgins Contest and go out after the first prise! Priredbe klubov J. S. Z. In dragih soc. organizacij jjffffffff^i'**** * ■ i,1 Detroit News On -October 4, the English sub-branch of 114 JSF. Detroit held its first regular meeting. About 40 members consisting of senior comrades and a few visitors of the English local No. 1 were present. Comrade Rugel presided at this meeting, at which it was decided that our sub-branch sponsor a dance to be held January 17, in conjunction with club 114. A hard time party was alsa discussed by the members and left over until it he next meeting. socialists! READ The Two New Best Sellers socialism What It Is and How to Get It By OSCAR AMERINGER 32 PAGES Published Qct. 1930 10 CENTS AND ART YOUNG'S PRIMER OF SOCIALISM 2-dozen original cartoons by America's foremost cartoonist 24 PAGE5 Published Oct. 1930 10 CENTS Literature Agents t Send for quantity prices for your election Party of America 26S3 Washington Blvd., Chicago, Illinois. Visok proračun hlad Odbor za sestavo proračuna ČikaSke mestne občine zahteva aa bodoče leto $82,382,406, ali devetnajst milijonov več kot pa znaša proračun za to leto. OKTOBER. GIRARD, O. — V soboto 25. okto-bra pri radi klub it. 222 J. S. Z. va-••lico in shod v Slov. dama. DETROIT, MICH. — V aadaljo 26. oktobra pradavanjo v klubu it. 114 JSZ. Prodavatalj Joaoph Sisko-▼lak. CHICAGO, ILL. — Draaiska prodstava klub« it. 1 v a «dol jo 26. oktobra v dvorani ČSPS. SPRINGFIELD, 1LI--Klub it. 47 JSZ. bo iasal * nodoljo 26. oktobra pnonovl j«n«nt Slovoaskom domu sko prodstava in vosolico. COLLINWOOD, O. — V nodoljo 26. oktobra kokiforonca JSZ. v Slov. dol. domu. COLLI N WOOD, O. — Vo««lica s programom kluba it. 46 JSZ. v nodoljo 26. oktobra v S. D. D. NOVEMBER. MILWAUKEE, WIS. — Slavnost dvajsotlotnico soc. povskof« sbor« "Naprej" v aadaljo 2. novombra v S. Side Turn Hall. GLENCOE, O. — Klub it. 2 JSZ. pri rodi slavno«t 25-Utnic« v soboto 15. novombr« *v«2«r v prostorih s. Anton« Kravanjo. CLEVELAND, O. — V ¿«trtak 27. nov. na Zahvalni dan koneort "Zarjo" in igra "Grobovi bodo spregovorili". Vrii so v S. N. D. CHICAGO, ILL. — Koneort "Savo" v nodoljo 30. nov«mbra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — SUvastrova aa-bava kluba it. 1 v srodo 31. docom-bra v Lawndal« Masosiic Tampla. JANUAR 1931. CHICAGO, ILL. ~ V nodoljo 26. januarja dramska prodstava klub« it 1 t dvorani ČSPS. FEBRUAR. CHICAGO. ILL. Varij*tni program dvorani SNPJ. v nodoljo 22. februarja. Isvaja ga mladinski odsek kluba it. 1 * angleikem jeaiku s sodelovanjem drugih klubovib odsekov. PITTSBURGH, PA. — Kouferen. ca soc. klubov in druitev Prosvetne matice v nodoljo 22. fob. v Slov. do- MAREC. CHICAGO, IL L. — V nodoljo 22 marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO. 1LL. — V nedeljo 26. aprila konestrt "Save" v dvorani SNPJ. MAJ. CHICAGO, ILL. — Prvomajska slavnost kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, da nam •porota datume svejib priredb, da jih uvrst$pue v U menam.) SEDAJ JE MILWAUKEE 15 minut _ BLIŽJE CHICAGU Štirje novi brzovlalti so skrajšali Čas vožnje med Chicago in Milwaukee na North Shore Line 15 minut. Downtown Station 223 So. Wabash Are. Uptown Station Wilson and Broodway Dva od teh eno-uro-in-petdeset-minut de luxe brzovlakov odpeljeta iz Chicaga prvi ob 8:15 zjutraj in drugi ob 3:05 popoldne ; oba imata parlor-razgledne vozove. Iz Milwaukee odpeljeta prvi ob 8. zjutraj in drugi ob 3. popoldne; imata isto- iako parlor-razgledne vozove. % Vsako aro ob ari Drugi brzovlaki v Milwaukee vozijo vsako uro ob uri z Adams in Wabash Loop "L" postaje. Vsi vlaki ustavljajo na Marl iaon in Wabash, Randolph in Wabash, Clark in Lake, Grand Ave., Belmont Ave., Wilaon Ave., Uptown Station in Howard St. Za informacije pokličite Traffic Dept., State 0517, 72 W. Adams Street. CHICAGO NORTH SHORE AN D MILWAUKEE RAILROAD CO. Proga točnosti in p ž be. Li.. , CHICAGO, ILL., OCTOBER 23, 1930 A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH Tolepkonet Rockwell 2864. VOL. XXV. --j-- Upton Would Release Mooney and Billings Uptoin Sinclair is the Socialist candidate for governor of California. In his first speech in the campaign he devoted one paragraph to Mooney and Billings. It was short, but it was concise. He said : "If I were governor of California, what would 1 do about Mooney and Billings? I tell you what I would do about them. I would have a paper all made out, and all ready, and when 1 went to take the oath of office as governor of California 1 would not put my pen down but would sign the pardon of Mooney and Billings with that same pen and with the same motion of the hand. 1 would pardon all political prisoners and work for the repeal of the criminal syndicalism law." Cashing In On Bigotry It is hard to believe that Mr. Hoover, speaking so near Gasionia, was not deliberately trying to profit by Southern middle-class prejudices. In view of these prejudices it is especially unfortunate for the workers in the South and elsewhere that the Communists convicted in the Gastonia case have all jumped bail. Their trial was, I believe, unjust and their sentences were cruel. If Beal having once got to Russia had retrned to face the bitter sentence laid on him in one of our horrible American prisons he would have been a hero. One may admit this and yet hold that the action ol the Communists Party under orders from Russia in permitting tnese men to escape was a very great blow to the working class. Not primarily ¡because money was forfeited but because good faith was violated. After this it wilt be almost impossible to persuade judges to fix reasonable bail in bitterly fought class struggle cases. They will not discriminate between Communist and uon-Comuiumst workers. It will be more difficult than at present to raise bail. Men and women, often of very moderate means, who have heretofore risked their money in assurance of the good faith of working "class prisoners will now be afraid to take a chance. It is from this point of view that the Communists bail jumpers did a great disservice to the workers by yielding to the temptation which 1 admit must have been great. Blame. 1 think, falls on Communist policies more than on iiKlividuals. —Norman Thomas. . Mussolini Admits Conditions Mussolini, is salving, not saving, the people of Italy just like our politicians, the President down to the alderman are salving us. It's going to be better in a litilje time. That's what we have heard all year. Mussolini in addressing the Italian National Council of Corporations, representing capital and labor, told the members "we are leaving night behind us and are walking toward the dawn." He played safe however by warning his ^hearers against "excessive optimism". He thought it would take about three years be-iore the present situation would be changed Into one of "comparative prosperity". Some long night that. Three years between the darkness and dawn. _ The Dictator summoned Hoover to his aid. Warning against expecting too much immediately Mussolini said, "No intelligent or honest man can expect miracles. Up to today noc even President Hoover had been able to work miracles and he is the most powerfu1 man in the world at the head of the richest - country in the world." Maybe Mussolini doesn't know that Hoover told us last Spring the night was only going to be sixty days long." Now how does the Dictator know there is going to be a change? That's very simple. Things are so bad they couldn't get worst unless an end came to all things. We had supposed things were different in Italy after reading what he has been saying recently and what his papers have been printing. But here are his very last words in this last speech _"Now the alternative is simple—either the end of all things or improvement. But since neither word economy nor hu.manity can die improvement must occur." —Chart«« W. Erwin. THE OPPOSITION The automobile, Henry Ford says, has been the,world's greatest agency for increasing intelligence. Opposed to Mr. Ford is the solid opinion of the world's traffic cops.—Arkansas Gazette. searchlight By Donald J. Lot rich Tak* a pila of rocks, a littla fire, soma o Sunday, October 26, at 116 E. Six Mile Road, club No. 114 JSF. will! sponsor a lecture for this benefit of our public. Comrade Joseph A. Si-skovich of Cleveland will lecture. His subject will be "The New Ideal of Mankind" His lecture will prove that Socialism is practical aid why it should be put into effect. Why the present capitalist system ha* such a grip on rthe workers, and why it is so hard to get people for thé Socialist ideal. To the Youth of Detroit let me say, he there at 3 P. M. Sunday. October 26, and hear this message of comrade Siskovich. ' By attending we will irhow our spirit ,enthusiasm and progressivoness. After the lecture a dance will be held until the late hours of .lie night. N. Rugel. ing of branch No. 118, JSF. in the ¿anie hall. Everybody invited. e A dance and program will be given by branch No. 49, JSF. of CoWn-wood, Sunday, October 26, at the Slove )e Workers Home. On another page of this issue is an ad giving a detail view of this event. Admission 50c. This program will follow the conference of branches and*lodges of Cleveland which will be held in the afternoon. a 1*1 another week the dramatic committee of club No. 1, JSF. will present "Konec Poti" a war drama in three acts. This is the first real war drama in our stage picturing the life behind the 'trenches. Heart breaking scenes such as why Stanhope, a captain, woud not permit Raleigh send a letter to his girl, for fear she would find out what kind of a "hero" Stanhope really is. Also why the officers were always drunk while behind the trenches. Your time will be well spend if you attend this play October 26, at the C. S. P. S. Hall, on lft.h and May Sts. Admission tickets available from any member of the club or at the office of Pro-letarec. , War plays are having their days now. Among the most popular war idtturas taken from a book and wrii-ten by one who participated in the debauchery has been "All Quite on ^e Western Fro it"'. Since then another book and play equally as powerful in "Journey's, End", has made a hit. Our Comrades will stage a war drama in Slovene this Sunday, October 26, at the C. S. P. S. Hall Hie program starts at 3:00 P. M. and admission price is 75c. It is to be this seasons first play a id therefore important that a full attendance i? had. • • » in So. Chicago, Lodge Delavec, No. 8, SNPJ. is preparing a big mariifista-tio-i for November 16. They will be celebrating their 25th Anniversary with a variety program .includi ik soakers and well wishers from various parts of Chicagoland. Slovenes and Jugoslavs in our scattered Mei ropolis should manage to forsake I .11 other doings on November 16th and send the members of Delavec Lodge into their seco id quarter ot f hbtory with impressive style. • e e All through the spring, summer and j now the fall months we've beer, hoping for a return of normal conditions. During all this while capitalist* have bee i soothing us with false pre-die ions*of a turn for the better. But the conditions have gone beyond the i control of the system so that "times" are worse today than at any other i time this year. What are the unemployed of Chicago and other places going to do this winier? Yes, and what are the rest of the inhabitants going to do? Thefts and robberies are already becoming very numerous. As the cold will grip Chicago and as the unemployed will have less and less to est and still less to shelter tnem what else ca i we expect? Understand, we do not foster theft* and robberies '— but if the system utoea not permit a man the chance to earn a living, — how can he manage to live? • • • Chicago's' newspapers an<^ charity organizations are out begging for funds for the unfortunate, which after all, is the proper thing to do. Yet these agencies serv> the system which is responsible for existing I conditions. This makes us say that it is terribly bad logic to support a system so that It may have the right to beg. • * • The advance notice of the Y. P S. L. program jfor Sunday, December 7, was made with a view -to reserv» the date and to distribute the tickets for a big attendance. In.view of the length and1 diversity of the prog/am the admission price of twenty-five cents is stan.lingly low, but this has been done to make it within the reach of all. Organizations and individuals .hould put in their orders for blocks of tickets at once. ass This world of ours is always squabbling. In our city, state, cou ltry, in other countries. Look at Germany The fascist representatives are making the government factions us« every ounce'of energy and intelligence u^ainst their wild and insensible tactics. But Germany is k.iown for its skill and ingenious brains and it will surely survive the present staggering conditions. Oui Socialist Comrades are a mijehty fore in the present struggle of readjustment. «as To what extent are the leaders of the American Federation of Labai responsible for racketeering in the unions? Altogether, I would say. Because they know, and have known that it existed and still exists. In t.he face of this knowledge they mak< no attempt to clairfy the situation. If John Lewis" mine union isn't a racket for him and his tribe, what is a racket then? These rackets are tied in hand with political corruption. Especially is this so in Chicago, where an outlaw union of teamsters has been run by a convict, released from pe lintentury by the funds of the union through bribery. They need honest men Jo run union labor and organize it into a labor political party to obtain honest and just demands. e a a Its a "diffTNilt task but Chicago i* getting somewhere in its prosecution of hoodlums and gangsters and racketeering. But it will take a Io.ir time to cleanse completely because these evils have been deeply rooted into politics a id ; he political machine and no small group of district attorneys can tum the trick in one administration. e • • The Chicago Traction plan was accepted at a special election. People voted for it because it would increase employment and unify the sys.em.The people are still waiting for their jobs and the unified system and it looks like they will be kept waiting for a long time yet. MORE ENGLISH î ARTICLES ON PAGE 7. t * _ PROHIBITION IS THEIR MAIN ISSUE- WHY? Eugene V. Debs The Crying Need of the Day By Eugem V. Debs (The following is an appeal to the comrades by Eugene V. Debs while in priso i. Four years ago October 20, Gene Debs passed away. His work and deeds stay with us. He pleaded with the workers to ACT, ORGANIZE, to take tpart in the greatest re-coastruction in human history — to build the commonwealth of Freedom and Justice.) There are in the midst of this historic campaign many demand upon thy limited means and opportunities of our comrades to serve the cause, but there is among luhem one that stands forth so prominently and so appealingly tnut 1 can almost h^ar it cry for consideration. Need 1 say to my comrades that the crying need of the day is ORGANIZATION? Everything depends upon our being organized, and now is the time to do the —^ work. The whole future of the working class depends upon imiustrial a id political organization, and every comrade should bend himself to the task as if his very life dependent upon it, as indeed it does if his life is of any value to himself or the world. The industrial social democracy we aim to establish must be organized, and the industrial unions and political party of the workers are the means to that end. The war almost destroyed the Socialist party in the United States. That is one of the chief aims aid inevitable effects of modem wars. In bourgeouis wars the revolutionary elements are shoved into the first line trenches to shoot off one another's heads a id1 at the same time shooti the head off the revolution, and thereby restore the status quo for another indefinite period. The world-war wouiu have destroyed the Socialist party IF IT HAD NOT BEEN INDESTRUCTIBLE. But while the party survived, it was shaken no its foundations and stripped clean of everything that coultl lot resist the ahock. The test was a crucial one and the membership, though stattered, was purified! and strengthened. The real revolutionary comrade« stood true and saved the party, and now they have to rebuild it on a securer foundation and more powerfully and staunchly than before. And this is now the crying duty of the hour! We are strong or weak and we shall succeed* or fail in exact proportion m we are organized on a revolutionary industrial and political foundation. Listen a moment, comrades! rThis supremely important task appeals to you, to us all. Will you take hokt now, and stick to the job, and do your part? 1 appeal to you! Attend the meeting of your local and plead the urge icy of Organization-» If your local is weak, build it up and thereby help to build the needed Organization! If your local went down in the cyclone, rebuild it as another unit in the party organization! We should have a hundred thousanid members again soon after the sun of ithe new year lights the world. Take hold, comrades; I appeal to you, in the name of our beloved cause 1 Take hold because you are a socialist, and know your duty, and have the will an energy wp perform it. You can get a new member or help to organire a new local, and you are going to do it because you know that a real socialist whose blood is red and whose heart is true (troves his fitness to be i a nhe cause by serving it with all his will and every atom of his power. There are thousands upon thousands who are ripe for membership in the Socialist party. There were never so many and they were never so ready. The economic conditions from which socialism springs are growing more and more favorable as capitalism becomes more and more impossible and socialism more and more inevitable! As capitalism rots, socialism ripens! The only remaining virtue capitalism still possesses is as fertilizer for socialism. The harvest spreads out white and abundant before us, waiting for the worker». Let us all be workers; let us all take hold and do our part that the harvest may be the richest and most abuiwfent we have ydt gathered. Get a new subscriber for some socialist paper; a new member for your local, or a dozen of each if you can 1 ' i*> your best and you will feel your best! There is not one so poor but he or she can do something. Do it and do it now! 1 shall feel the vibration of it behind the»® bars and thank you with all my heart, for you are doing it for my comrades here, and for me, and for every weary worker bowed to the earth, every woman sewing her shroud in a sweatshop, and every child in the skeleton clutch of poverty and famine and doomed to die without having lived. Ours is the liberating movement of the ages. Ours the Growing Csuse of the Centuries 1 It was born of the misery of the race. lit is consecrate to the cause of the oppressed. It bears the scars of a thousand defeats but it grows stronger and braver and more invicible through them all, and it WiU never lay doiyn the weapons of its peace-loving crusade, never cease its holy war until its triumph is complete and sets the whole world free! PUBLIC OWNERSHIP PAYS Railroad, telegraph and water power enterprise« in Sweden which sre publicly owied showed incressed profit« tor the year 1929. The net income of the telegraph board vu $6,137,200 a« against $5,884,120 in 1928. The net profit« of water power, railway and postoffice department« showed similar increases of more than a million dollar« each over the preceding year.