DEMOKRACIJA L«to III. - Štev. 9 Gorica-Trst, 4. marca 1949 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 0 or S ko uredništ o in uprava: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (ta inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Izhaja vsak petek Zaključna beseda V nizu člankov smo jasno opredelili svoje stališče do raznih političnih in gospodarskih vprašanj, ki s svojo perečo problematika neposredno zadevajo življenjske koristi tržaških Slovencev. Slovenska demokratska zveza se je kot predstavnica demokratskih Slovencev na Svobodnem tržaškem ožemita izjavila o vseh teh vprašanjih in je s tem izpolnila ne samo svoje dolžnosti do tvojega naroda, marveč je s hm bistveno pripomogla k jasnejši osvetlitvi postavljenih vprašanj. Poudarili smo, da je ohranitev ST O-ja potrebna iz splošnih srednjeevropskih gospodarskih vidikov, zaradi nirnega sožitja med Italijani te Jugoslovani in zaradi o-kranitve miru na našem tako važnem geopolitičnem prostoru. Pri tem se seveda zavedamo, da so nam koristi Trsta In Tržačanov najvarnejše poroštvo za zavarovanje vseh naših upravičenih teženj, ki niso v nobenem nasprotju * uveljavljanjem vseh teženj tržaških Italijanov v vsakem pogledu njihovega izživljanja, kar nam najlepše dokazuje tisočletna zgodovina tržaške sloge in vzajemnosti. Gospodarstvo ni pojem, ki M se dal dialektično bolj ali manj spretno uporabljati v političnem življenju; zlasti ne gospodarstvo tako vaznega obmorskega pristanišča iot je Trst za Srednjo Evropo in Podonavje. Gospodarstvo je utripajoče življenje, ki oplaja človeško dogaja-nje v njegovem gmotnem razvoju in. ki odlično posega v najzakotnejše predele vsakega državnega telesa. Zanikati to dejstvo pomeni zanikati najtrdnejše osnove, na katerih je zgrajeno tržaško življenje. Tako zanikanje pomeni preziranje vloge trža-ške luke v zgodovinskem razvoju njenega geopolitičnega prostora, iz katerega Ib zaradi katerega je tržaška luka nastala in cvetela. Ne moremo si misliti, da . ne bi naši italijanski sodržavljani hoteli koristiti našemu mestu in mu pomagati v zagati, v katero je zašlo. Saj gre vendar za naše skupno dobro, ki ga bomo i eni i drugi s svojimi potomci v enaki meri deležni! Tržaška zgodovina dokazuje, da se je romanski del tržaškega prebivalstva vedno odločno postavljal v obrambo našega ponosnega Svobodnega mesta, bodisi pred beneškimi, bodisi pred nemškimi zavojevalci. Prepričani smo zato, da bo tudi nova zgodovina Trsta javno priznala to pripravljenost na drugi strani, stopati po utrjenih stoletnih stopinjah nasproti blaginji, ki ne bo izostala, če bodo vlogo Trsta v današnjem svetu pravilno pojmovali in cenili. Prav dobro vemo, da nam bodo nekateri z nasprotne strani, ki jim je izpovedovanje vzvišerih narodnostnih načel le dobičkonosen poklic, 2 raznimi bolj ali manj demokratično prepričevalnimi razlogi, dokazovali, da je naše stališče zgrešeno, da gre za blodnjo, ki ne računa s političnimi dejstvi življenja, v katerem se nahajamo. Na tako razpoložene partnerje na nasprotni strani ne računamo! Pred resnim vprašanjem V nekaj mesecih se bodo vr« šile občinske volitve. Te volitve bodo važen mejnik v našem raz* voju in njihov izid ne bo samo lokalnega značaja. Vsled težkih napak, 'za katere nosijo največji del odgovornosti vodeče sile trža* ške komunistične partije, so za* padne velesile Trst in celo trža* ško svobodno ozemlje obljubile Italiji. Da dobi ta obljuba tudi svojo moralno podlago se skuša svetovni javnosti dokazovati, da je prebivalstvo Trsta in STO«ja po svojem narodnostnem sestavu v ogromni večini italijanske na* rodnosti. Domači dve komunistični sku* pinj skušata naši slovenski jav* nesti dokazovati, da se tržaško ii. v njem naše slovensko narod* nostno vprašanje lahko pravilno teši samo v okviru svetovne kos munjstične fronte. V tem doka* zovanju se obe struji ne razliku« jeta. Razlika je samo v tem, da si v načinu te rešitve nista več edini. Medtem ko kominformisti stremijo v bistvu k Rimu, četudi še stojijo na stališču spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo, po* skušajo titovci zopet pridobiti tržaške Slovence z izgledi, da nu« di Tjtova Jugoslavija, smatrajoč se še vedno kot del mednarodne komunistične fronte, večja jam« stva za pravilno rešitev tržaške« ga slovenskega narodnostnega vprašanja. Naj enkrat trezno prečistimo vprašanje, ali obstojajo res iz« gledi, da mednarodna komuni« fitlčn« front« lahko še kaj spre« meni v razvoju tržaškega vpra« šanja. Dejstva pač govorijo, da na podlagi mirovne pogodbe Trst vojaiko in gospodarsko obvladu« jejo Angleži in Amerikancj, da je oživitev tržaškega svobodnega ozemlja zaradi prej omenjenih usodnih napak komunistične par« tije zelo resno ogrožena in da se z vso tako zvano odločno revo* lucionarno akcijo komunistov, z njihovimi vsakodnevnimi neštev|l« nimi protesti, memorandumi in stavkami, rešitev našega sloven« skega vprašanja ni premaknila njti za korak naprej. Nasprotno, nastala je nevarnost, da vse o« gromne žrtve primorskega in tr« žaškega ljudstva pred minulo vojno in med vojno ostanejo zastonj. Danes sicer sovjetska zveza še lahko prepreči pripojitev Trsta k Italiji. Kaj pa ji bodo njeni interesi nalagali v tem pogledu jutri, tega danes ne more še njh* če predvidevati. Na njeno odlo« čitev vsekakor ne bodo vplivali no naši vidalijevci, še manj pa naši babičevci. Trst je po svojem gospodarskem in po svojem vo« jaškem značaju vendarle premalo odločilne važnosti, da ne bi predstavljali več kot mali adut v rokah svetovnih političnih igralcev. Znalo bi se zgoditi, da bodo naši komunisti nekoč po« stavljeni pred zahtevo Moskve, da glede rešitve tržaškega vpra« šanja zagovarjajo ravno nasprot« no stališče od današnjega. Ne bi bil to prvi slučai v zgodovini partij, navezanih na komunistič« no internacionalo. To so dejstva, da bi spričo te« ga stanja mednarodna komuni« stična fronta v tržaškem vpraša« n ju lahko še kaj bistvenega spre« menila, lahko veruje le, kdor se kljub dokaj jasnem razvoju v svetu v teku zadnjih dveh let še vedno krčevito drži upanja, da je komunistična revolucija v za« padni Evropi tako rekoč na pra« gu in da je treba le še nekoliko revolucionarnega delovanja tudi v Trstu, pa da se tržaško vpra« šanje reši samo od sebe. Zdi se nam, da je tako vero« vanje vsaj naivno. Kdorkoli za« sleduje dogodke v zapadni Ev* ropi, kamor spada danes tudi Trst, si pač ne more prekriti dejstva, da so v vseh zapadnih državah komunistične partije po številu in po udarnosti od rnese« ca do meseca slabejše in da ver* jetno ni daleč čas, ko bodo igra* le komaj drugo ali pa tretjeraz* redno vlogo, če ne bodo prej ali slej sploh izginile z površja. Od njegove akcije torej pričakovati kak vpliv na razvoj dogodkov v Trstu pomeni zaslepljevanje samega sebe. Naši komunisti v svoji »vesolj« nosti« izgubljajo sploh skoro redno vsak smisel za realnost. Vedno upajo in računajo na ne« ke vstaje in revolucije, >ki potem skoraj redno ne nostopajo ter pozabljajo, da se narodi razvija* jo polagoma, korak za korakom, bolj redko v skokih, zelo redko pa v prelomih. Bližajo se volitve. Šlo bo za dokaz, da Slovenci v polni meri lahko zahtevamo, da se naše mišljenje in naše stališče pri re* sevanju tržaškega vprašanja upo« števa v polni meri. To bomo do« kazali pri volitvah. Nobena na* vezanost na kako mednarodno politično fronto, niti podpora od zunaj nam tu ne koristi. Ta do* kaz moramo podati sami. Vemo sicer, da se volitve tako pripravljajo, da bo število slo* venskih glasov čim manjše, šte* vilo italijanskih pa čim večje. Da je vodstvo komunistične par* tije v času, ko je predstavljala edino slovensko politično organi« zacijo v Trstu, bilo le malo manj »revolucionarno« in malo bolj politično zrelo, bi danes Sloven* ci imeli svoje zastopnike v komi« sijah, kjer se je in kjer se še odloča o zakonih. Tako se mora* mo sprijazniti z dejstvom, da stopamo v volitve težko pri,kraj* šani. Tem večjo važnost bo imel vsak slovenski glas. Danes še ne vemo, kako bosta obe skupini naših komunistov na* stopali na volitvah, ali združeni ali pa ločeni. Naj bo že kakor koli. V .vsakem slučaju bosta na* stopali pod geslom »fratelance«, torej s mešanimi slovensko*itali* janskimi listami. S tem se bo odprla italijanskim šovinistom široka možnost, da slovenskim glasovom, oddanih za ti listi, od* rekajo slovenski značaj. Iznašamo to nepobitno dejstvo, da že danes na to opozorimo našo slovensko javnost. Kaj tiči za sovjetskim predlogom o imenovanju tržaškega guvernerja Prijateljsko iztegujemo roko in si želimo sodelovanja z vsemi poštenimi tržaškimi Italijani, ki jim je narodnostna pripadnost v upravičen ponos, ker vemo, da le s takimi Italijani moremo izgrajevati našemu mestu boljšo bodočnost. Sovjetska zveza je za marsiko* ga nepričakovano spravila vpra« šanje tržaškega guvernerja pred VS Združenih narodov. , Po sporu Moskve s Titom so se v svetovnem tisku čitala po* gosto mnenja, da bo Moskva verjetno spremenila svoje dose* danje stališče o tržaškem vpra* šanju, prvič, da kaznuje nepo* kornega Tita in drugič, da ugo= di več ali manj jasnim željam italijansike partije. Tako spremembo so lahko pri« čakovali samo površni politični opazovalci. Ni brez globljega razloga že dejstvo, da SZ z vso trdovratno* stjo vztraja na spoštovanju vseh dogovorov in pogodb, sklenjenih z zapadnimi zavezniki za časa vojne in po vojni, seveda samo glede tistih ozemelj, ki jih pol'* tično in vojaško ne obvladar Vse te dogovore, — gre predvsem za dogovore v Teheranu, v Jalti in v Potsdamu ter za mirovno po« godbo z Italijo, — je SZ sklenila s svojimi nekdanjimi zavezniki v času, koi je tam še prevlado* valo mišljenje, da se z Moskvo lahko sklepajo .pošteni sporazumi in kadar še niso bili tako očivid* ni dejanski cilji jn stremljenja Moskve v teh sporazumih uspela dobiti znatne prednosti. Ni težko razumeti, da skuša Moskva se* daj te prednosti čim dražje vnov* čiti. Ne gre tu za nobeno načel* no stališče, temveč za dobro preračunjeno igro. Da zna Mo* skva hladnokrvno preiti preko vseh prevzetih obvez in pogodb, so živa priča slučaji Finske, Polj* ske itd. za časa vojne in v zad* njem času slučaj Jugoslavije. S tem pa še ni objasnjeno, kaj je napotilo Moskvo, da ravno se* daj postavlja tržaško vprašanje na dnevni red. Niso v Moskvi tako naivni, da ne bi vedeli, da v sedanjem tre« nutku ne morejo spremeniti sta* lišča zapadnih velesil o tržaškem vprašanju, stališča sicer, k| goto* vo ni končno in ki je svojčas bilo preračunjeno na tedanje po* litične razmere v Italiji. Moskva je prav dobro vedela, da rešitev tržaškega vprašanja ne more po« staviti na dnevni red. Ni verjet* no, da se je Moskva odločila na ta korak zgolj iz propagandistič* nih razlogov, da se namreč poka* že pred svetovno javnostjo kot branilec miru in kot čuvar nedo* takljivosti mednarodnih obvez. Ta moment prihaja morda v poštev šele v drugi vrsti. Pada pa takoj v oči isto« časnost pri zastopanju jugoslo* vanskega stališča v koroškem in v tržaškem vprašanju. Obenem se vrstijo siloviti napadi na Tita preko vseh odvisnih radijev. Tako dobivamo kaj enostavni ključ za razumevanje te diplo* matične poteze. Med vprašanja, ,ki jih Moskva smatra za zelo pereča, spada vsekakor jugoslovansko vpraša« nje. Ugibati, ali je spor med Moskvo in Beogradom, oz. med CK boljševiške partije in jugo* slovanskim CK resničen ali na« videzen, je danes najbrže odveč. Kdor pozna zgodovino boljševi* ške partije, prav dobro ve, kaj pomeni proglasitev komunistične* ga partijca za trockista ali buha* rinista. Je isto kot smrtna ob* sodba. Zelo malo je verjetno, da bo boljševiški CK v tem svojim stališčem bistveno odnehal tud; glede obsodbe Titove skupine. 2e več kot sedem mesecev po* živa Moskva jugoslovanske ko* muniste preko svojih radijskih postaj, naj zrušijo Tita s silo. Prvi poskusi takoj po objavi ob« sodbe, na veliko presenečenje Moskve niso uspeli. Trdilo se je, da nenadna smrt Ždanova s tem neuspehom ni bila brez veze. Pokazalo se je namreč, da je Titova OZNA tako odlično or* ganizirana, da je celo prekosila svojega mojstra v Moskvi. Kar se je moskovskih privržencev ja* vjlo na dan je OZNA polovila. Ostali so se potuhnili. Ker prvi juriš na Titove po* zicije ni uspel, pripravlja Mo* skva očividno drugega. Ves o« groinni propagandni aparat Mo* skve je na delu, da podkoplje Titu temelje v Jugoslaviji in v inozemstvu, prikazujoč ga kot izdajalca komunistične interna* cionale. Vsekakor se akcija Mo« skve proti Titu ne omejuje samo na propagando in na koncentrični gospodarski pritisk. Po starih preizkušenih metodah razvija svojo konspjrativno dejavnost tu* di v jugoslovanski partijskih vr« stah, da pripravi udarec, ki ga bo poskušala izvršiti, kadar bo smatrala, da je čas dozorel. Tito se brani, brani že sedem mesecev in od časa do časa vra* ča udarec z udarci. Poleg trditve, da njegova obsodba ideološko ni utemeljena, polaga v zadnjem času posebno važnost na trditev, da Moskva s svojo borbo proti njemu najresneje ogroža življenj« ske interese jugoslovanskih na« rodov. Izgleda, da ta trditev v Jugoslaviji vpliva. Da je tako, pokazuje najnovejša taktična po« teza Moskve. Slovenska Koroška in Trst so služili jugosl. kom. partiji kot ze* lo močno in učinkovito propa* gandno sredstvo v borbi za dose* go oblasti. Predstavljajo danes pojme, ki odmevajo v jugoslo« »anski javnosti. Da bi oslabila trditve Tita, češ SZ deluje proti jugoslovanskim narodnim in državnim interesom, je Moskvi bila potrebna propa* gandna poteza, ki naj bi delovala kot protidokaz. Namen te poteze postaja tako kaj jasen. Moskvi je šlo za tem, da svoji podtalni propagandi da novo hrano in no* va sredstva za uspešno delovanje. Verjetno bomo kmalu slišali, da bo Moskva, to svojo diplomat* sko potezo poskušala vnovčiti. Seveda ne v Trstu — temveč v Jugoslaviji. lfolivni zakon Z namenom, da vzpostavi upravo občin v anglo-ameri-škem pasu STO-ja na podlagi volitev, je generalni ravnatelj za civilne zadeve ZVIJ general R. Gaither izdal 21. februarja 1949 ukaz št. 33. Pred nekaj meseci je ZVU izdala že ukaz št. 345, ki je med tržaškimi Slovenci povzročil velik val ogorčenja zaradi nam škodljivih določb o volivnih upravičencih. Ukaz št. 345 je prezrl vse one Slovence, ki jih ie fašizem pregnal z rodne zemlje, popolno zaščito pa je dal vsem Italijanom, ki so se iz katerega koli razloga pripodili v Trst po 1. 1940. Ta ukaz nas je prepričal, da so njegovi sestavi jalci zasledovali cilj, kako omogočiti volivni uspeh samo enemu delu tržaškega prebivalstva na škodo drugega. Ni treba posebe poudarjati, da so oškodovani Slovenci. Več ko jasno je torej, da z volitvami ne bo prišla do izraza resnična volja tržaškega prebivalstva, da z njimi ne bomo bistveno pripomogli k pravi demokratizaciji našega ozemlja in da gre le za očitno pristransko merilo ugotavljanja tržaškega javnega razpoloženja. Ukaz št. 33 verno posnema obstoječe volivne predpise v Italiji; izpuščene so pa vse določbe o nadzorstvu delovanja volivnih komisij po predstavnikih posameznih strank, oziroma list. Ravno tako je postopek v pogledu imenovanja skrutinatorjev nedemokratičen: namesto da bi skrutinatorje imenovale poedine volivne komisije po Od srede —do srede sdeJ 24. FEBRUARJA : Nemški listi predlagajo, naj bi pri preskrbi Berlina po zraku sodelovali tudi nemški letalci. — Zbornična komisija za raziskovanje protiame* riškega delovanja je 546 organi" zacij v’ USA označila za komunk stične. — Sovjetska vojska j* prva vojska v zgodovini, ki n• zatira delavcev, ne ropa in n« osvaja tuje zemlje, piše glasil* rdeče armade v zasedeni Nem* čiji. — Bolgarski zunanji minister je predložil zbornici nov zakon a verah, ki naj po njegovi izjavi »zavaruje botgarske škofe pred nasiljem Vatikana«:. — Podpi* premirja med Izraelom in Egipt tom. — Začetek nove čistke v češkem zunanjem ministrsvu, kjer so ministru Clementisu postavili 4 posebne komunistične nadzor* nike. — Poslednji madžarski o* pozicijski stranki sta se pridru* žili komunistični zvezi vladnih strank. — Argentinski predsednik Peron je govoril o vednm večji gospodarski krizi v državi ter krivde zanjo obdolžil komur niste ter mednarodni kapital. — Predsednik USA Truman izjave Ija, da mora Amerika podpirati Evropo, dokler si ne bo opo* mogla. 25. FEBRUARJA: Združene države morajo z Atlantsko zvez• vso svojo silo dati za obrambe> Evrope, ker le tako bo moči pres prečiti poraz demokracije, je go* voril ameriški podpredsednik Barkley. — Poročita o zbiranju sovjetske vojske ob npn’eikl * meji, kar norveški vladni krogi označujejo samo kot zastraševal* no potezo, da ne bi Norveška stopila v Atlantsko zvezo. — Začetek razprave proti 15 protec stantovskim pastorjem v Sofiji; ki so jih obdolžili vohunstva, vet leizdaje in podobnih zločinov. — Pogrevanje starih nasprotij med Nemčijo in Francijo služi samo sovjetski politiki, sodi voditelj nemških socialistov dr. Schur macher. 26. FEBRUARJA: Titova vla* da ostro obtožuje Albanijo zet* radi nedavnih aretacij jugoslovanskih diplomatov v Tirani. — Newyorški protestantski nadškof dr. Garbett zahteva, naj Jeruza* lem kot svetišče vsega krščen: ttva pride- pod mednarodno upra* vo. — Holandska vlada napoveš duje bližnjo osvoboditev vseh indonezijskih republikanskih prt vakov. — Tudi ital janski. komu* nistični prvak Togliatti pravi, da bodo laški komunisti podpirali sovjetsko vojsko, če bi napadla Ital.jo. — Odstop podpredsednic ka italijanske vlade, demokratičt nega socialista Saragata, — Sov« jeti znova zahtevajo, naj zahod* ne držve vrnejo 140.000 sovjetr sk;h državljanov z zahodnih podi roči j Nemčije, ki ne marajo v domači »raj«. 27- FEBRUARJA: Sestanek voditeljev angleške Delavske stranke, na katerem razpravljajo o pripravah in geslih za volitve leta 1950. — Ameriška vojna mornarica je začela največje va* je, kar jih pomni zgodovina. Pri njih sodeluje 120 vojnih ladij vseh vrst, stotine letal in blizu 40.000 mož. — Zavezniško letaU stvo je pri preskrbi Berlina do» seglo v tednu dni že tretji rekord in pripeljalo en dan nad 8000 ton blaga v oblegano nemško prestole nico. — Za predsednika Evropi skega gibanja so v Bruslju ivolill francoskega sindikalnega vodite* Ija Leona Juhauxa. — Za varnost Danske je pristop k Atlantski zvezi neobhodno potreben, izjav« Ija ministrski predsednik Hed toft. Od srede do srede J 28. FEBRUARJA: V Milanu to obsodili na 30 let ječe poroča mika Mattea Ferro, sodelavca poveljnika zloglasne X Mas kolabo; racionistične edinice, ki so ga v Rimu pred par dnevi izpustili na *vobodol — Churchill izjavlja, tfa OZN ni sposobna vzdrževati svetovni mir. — Gospodarski in socialni svet OZN je zaključil razpravljanje o svetovnem g o= spodarskem položaju. — Britans ska trgovinska delegacija je od po: iovala v Beograd. — Francoska vlada nadaljuje z odločno akcijo proti komunističnim vohunom. — Francoska vlada je odklonila, da bi izročila Sovjetom tri »vojne zločince«, ki so pričali v Parizu v korist Kravčenku. 1. MAREC : Madžarska je pres nehala s plačevanjem reparacij, ki jih dolguje Jugoslaviji. — Av-. strijska vlada vztraja pri ohras nitvi sedanjih mej z Jugoslavijo. — Po vsej Italiji velika protestna zborovanja zaradi osvoboditve ppoveljnika« Borgheseja. — Inozemski Grki so se slabo odzvali vladnemu povabilu na nabor. — £anterburyjski dekan Hewlett Johnson priča v Parizu proti Kravčenku. 2. MARCA: Pri nadaljevanju procesa proti sodelavcem kardina= la Mindszentyja je pet »krivcev« preklicalo vse izjave, podane v preiskavi. — Nad Evropo razsaja= jo hudi viharji. — Jugoslovanski zastopnik Bebler vztraja na londonski konferenci pri zahtevi po popravi krivičnih meja z Avstrijo. — Na procesu proti protestant= tkim cerkvenim voditeljem v So* Hji obtožujejo zapadne cerkvene kroge, da so v Bolgariji hujskali proti vladi Domovinske fronte. Volivni zakon (Nadaljevanje s prve strani) predhodnem sporazumu s predstavniki vloženih list, jih bo imenoval pristojni 'občinski odbor. Pravilne in upravičene so zato ugotovitve naših volivcev, da je zakonodajalec v tem pogledu ravnal nedemokratično, ko je prezrl vsako določbo o tehtni kontroli delovanja volivnih komisij. Po novem volivnem zakonu bo imela vsaka občina občinski svet, občinski odbor in župana. V Trstu bo imel občinski svet 60 članov, v Mi-lijah 30, v Devinu-Nabrežini in Dolini 20, v Zgoniku in Repentabru pa 15. Občinski odbor bo imel v Trstu 12 članov in 3 namestnike, v Miljah, Dolini in Devinu-Nabrežini 4 člane in 2 namestnika, v Zgoniku in Repentabru pa 2 člana in 2 namestnika,. Občinskemu odboru predseduje župan. Volivno pravico imajo vse osebe, ki so pravilno voisane v volivne imenike. Volitve se bodo vršile na nedeljo; najavil jih bo župan vsaj 45 dni prej. Kandidatne liste mora vložiti v Trstu najmanj 300 volivcev, v Miljah 100. v Devinu-Nabrežini in Dolini 30, v Zgoniku in Repentabru 10. Zupan mora skrbeti, da bo vsak volivni upravičenec dobil po pošti potrdilo o vpisu v volivni imenik vsaj 5 dni pred volitvami. Potrdilu bo priložen listek — kupon, ki ga bo odtrgal predsednik sekcijskega volivnega urada. To so glavne določbe ukaza št. 33 v pogledu volitev, ki se bodo vršile verjetno v prvi polovici junija. lafirt za mednarodni žitni sporazum Posebni odbor, ki obstoja, iz treh predstavnikov izvoznih in treh predstavnikov uvoznih dr* žav, izdeluje načrt mednarodne« ga žitnega sporazuma za 1. 1949. Ta odbor so imenovali iz pred* stavnikov Vel;ke Britanije, Irske, Švice, Kanade, Združenih držav in Sovjetske zveze. Avstrija odreka koroškim Slovencem celo pravico do avtonomije! Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Bebler je 24. februarja na seji zastopnikov štirih velesil pojasnil jugoslovansko stališče in jugoslovanske zahteve v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo. Jugoslovanski predlogi vsebujejo štiri točke }n sicer: 1. Sedanjo avstrijsko - jugoslovansko mejo je treba popraviti v korist Jugoslavije in sicer po sporazumu, čigar podrobnosti' bi določili pozneje. 2. Slovenski del Koroške naj postane — posebna pokrajina v okviru Avstrije, ki bo uživala politično, gospodarsko in kulturno avtonomijo. Poroštvo za izvajanje avtonomije naj prevzame Varnostni svet Združenih narodov. Nova pokrajina naj bi imela lastno varnostno službo ter posebne odnoš-ije s sosednjo republiko Slovenijo. 3. Avstrija mora dati Jugoslaviji znatne reparacije. 4. Tistim Slovencem iti Hrvatom, ki žive izven področja bodoče avtonomne Koroške, je treba zajamčiti vse manjšinske pravice. Bebler je dejal, da smatra Jugoslavija svoje prvotne o-zemeljske zahteve do Avstri- je sicer za docela upravičene, da pa so se zahodne velesile stalno branile, da bi te zahteve priznale. Zaradi' tega je nastal položaj, ki ga Jugoslavija mora upoštevati. Ker jo pri vsem njenem nastopanju vodi želja, da bi prispevala k mednarodnemu sodelovanju, je zdaj pripravljena sprejeti pameten kompromis. Poudaril je tudi, da so ti njegovi predlogi le splošnega značaja. Jugoslavija jih bo podrobno izdelala in izpopolnila, če bodo štiri velesile njeno ponudbo v načelu sprejele. Pri razpravi je bil navzoč tudi avstrijski zunanji minister dr. Gruber. V londonskih političnih krogih so Beblerjevi predlogi vzbudili razočaranje. Sodijo, da je Jugoslavija za začetek pogajanj postavila previsoke zahteve. Z njimi je znova trčila ob odpor zahodnih držav, ki o kakršni koli spremembi sedanje avstrijske meje ali o reparacijah ne marajo slišati. Zahteva, naj bi nova koroška avtonomna pokrajina imela posebne od-nošaje z republiko Slovenijo, vzbuja strah, da si hočejo ti-tovci s tem odpreti pot za politično prodiranje na Koroško. Bebler je nekaj dni za tem odpotoval v Pariz na sesta- nek s francoskim zunanjim ministrom Schumanom, očitno zato, da bi dobil podporo Francije za svoje predloge. 28. februarja je avstrijski zunanji minister dr. Gruber odgovoril na Beblerjeve predloge. Glede poprave meja je dejal, da Avstrija ne bi nikdar odobrila pogodbe, ki ne bi ohranila neokrnjenih meja, katere je imela pred priključitvijo k Nemčiji. Glede zahteve po avtonomiji slovenske Koroške, je Gruber navajal statistike, da bi dokazal, da povsod, kjer živijo nemško in slovensko govoreči Avstrijci, ni okrajev, kjer bi ne bilo nemško govoreče večine. Izvedba jugoslovanskega predloga o avtonomiji bi ustvarila samo zmedo. Gruber je nato dejal, da so po avstrijski ustavi že določena primerna jamstva za vse manjšine. Če pa bi jugoslovanska vlada želela kako mednarodno zaščito za slovensko manjšino v Avstriji, bi Avstrija privolila, da se ta jamstva • vključijo v mirovno pogodbo. Gruber je dalje izjavil, da Avstrija ne more sprejeti ni-kakih zahtev po plačilu reparacij. Opozorila je tudi na člen 45. v osnutku pogodbe, po katerem naj hi Jugoslavija dobila avstrijsko imovino v Jugoslaviji. Rekel je, da bi to obremenilo Avstrijo vsaj za sto milijonov dolarjev. Tq določilo bi utegnil avstrijski parlament sprejeti, čeprav krši v Potsdamu sprejeto načelo, da od Avstriie ne bi smeli zahtevati reparacij. Kar se tiče Beblerjeve želje po razširitvi trgovskih odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo, bi se bilo mogoče sporazumeti o nadzorstvu nad elektrarnama v Zvabeku ter nad neko drugo elektrarno ob gornji Dravi, ki sta v Avstriji, ker Jugoslavija potrebuje nujno energijo. Osnova za vse pa so prijateljski odnošaji in mirovna pogodba naj pomeni začetek nove dobe prijateljskega sodelovanja med obema državama. 1. marca so namestniki zuna* njih ministrov spet sprejeli Be* blcrja, ki je vztrajal pri prvotnih predlogih. Če jih zahodne države ne bodo sprejele, ne bo mo; či nadaljevati pogajanj za mi* rovno pogodbo, je dejal. Jugo* slavija je po njegovem dovolj popustila. Jugoslovanska neodjenljivost je zelo poparila Angleže, Francoze in Amerikance, ki so upali, da bo ob primerni Titovi uvidevno* sti le mogoče skleniti mirovno pogodbo. Jugoslovansko poslaništvo v Londonu je objavilo brošuro, v kateri po izidih plebiscita iz le* ta 1920 zahtevajo, naj bi novo mejo med Avstrijo in Jugoslavi* jo tvorila Drava. Italijanski socialisti in Trst Pri zunanjepolitični razpravi v italijansKi poslanski zbornici dne 23. februarja je socialistični pr* vak Pietro Nenni presenetil Ita* lijo in svet z izjavo, da italijanska soeialstična stranka zahteva ime* novanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Nenni je dejal, da je že leta 1946, ko je bil zunanji minister, zagovarjal ustanovitev svobodne tržaške države, ki naj bi se po njegovem razširila tako, da bi vanjo spadala tudi Pulj in Gorica. Ce bi bil Nennjjev nastop v italijanskem parlamentu izviral iz odkritosrčnih nagibov, bi ga bilo treba pozdraviti. To bi namreč pomenilo, da se znaten del Ital;* janov ne strinja s sedanjimi re* vizionističninii prizadevanji in šovinističnimi težnjami italijanske politično javnosti. Nenni jev a zahteva bi dalje po* menila, da so trezni ljudje v Ita* liji zavedajo, da je priznavanje in izpolnjevanje pogodb temelj vsakega pravega sožitja med so* sednjimi narodi. Dalje bi v tem imeli dokaz, da italijanski socia* listi vidijo v svobodnem Trstu most, ki naj veže Italijo in Jugo* slavijo ter omiljuje nevarna tre* nja med njima, hkratu pa služi ! vsej Srednji Evropi, kakor je to j bila njegova stoletna vloga in na* loga. Žal je Nenni sam že čez nekaj dni razočaral vsa ta pričakovanja. Neka »Consulta« tržaških šovj* nističnih krogov je namreč socia* lističnemu prvaku poslala izzival* no protestno brzojavko, naj pride svoj predlog ponavljat na zboro* vanje v Trst, če si upa. Nenni je na protest odgovoril tudi z brzojavom, v katerem pra* vi, da je »združitev Trsta z ma* terjo domovino« bila vedno cilj italijanske politike in tudi njegov cilj. Socialistični tisk je brzojavki do* dal razlago, iz katere je razvidno) da hoče tudi Nenni, dasi po ovin* kih, doseči isti cilj, kakor ga ho* čejo šovinistični krogi izsiliti na* ravnost in z odkritim trganjem veljavnih pogodb. Nenni zahteva razširitev trža* ške države samo zaradi tega, da bi imela čim več italijanskega prebivalstva in torej čim večjo italijansko politično večino. Za imenovanje guvernerja se italijan* ski socialisti potegujejo samo, da bj /, volitvami izvedli plebiscit za priključitev Trsta Italiji in bi spremembo mirovne pogodbe iz* vedli po »demokratični« poti. Danes meni, jutri tebi!... Švicarski tednik »Die Welt-woche« prinaša o usodi grškega partizanskega »generala« zanimivo poročilo, ki nazorno odkriva nota in načine komunistične doktrine ugrabljevanja ljudi. Za nas tu taki »častni in junaški« podvigi niso' nič novega, saj so lovke azijskega polipa segle prav v naše uredništvo pred poldrugim letgm. Kljub temu prinašamo poročilo švicarskega tednika v osvežitev spomina našim ljudem in tudi v svarilo zaslepljenim ostankom sopotništva. »Die Welt-woche« piše: Dosedanji vodja grških partizanov, »general« Markos je sedaj državni jetnik v Moskvi. Spravili so ga v tretje nadstropje zloglasnega zapora Lubjanka, kjer imajo pod ključem najvažnejše državne jetnike, ki so jih polovili na ukaz Politbiroja. Ravnatelj imenovane ruske bastilje, polkovnik Kotov, je edini opolnomočenec za sprejem zanimivih državnih jetnikov, ki jih dobavlja tajna policija. Kako je uspela aretacija grškega Tita? Markos je postal žrtev zvijačne zesede. Poklicali so ga na neko, baje zelo važno konferenco v majhno vasico Zdolnik na grško-bolgarski meji. Tja se je odpravil Markos dne 15. januarja. Poleg telesne straže ga je spremljalo še pet izbranih varuhov. Komaj je prispel v Zdolnik, so ga aretirali bol- garski policisti in ga z avtom odpeljali najprej v Sofijo, potem pa z letalom v Moskvo. Ta senzacionalni razvoj so dobro poučeni krogi v Moskvi predvidevali dva meseca pred tem, kajti že meseca novembra sta bila odposlana dva višja poročevalska častnika ruskega generalnega štaba v Sofijo, da bi preiskala »razplet široko zasnovane trockistične zarote v bolgarski armadi in med grškimi partizani«. Eden izmed obeh častnikov je bil bivši podpolkovnik jugoslovanske armade, Pro-tič, po rodu iz Hrvatske, drugi pa bivši polkovnik bolgarske vojske, Makalov. Ista častnika sta vodila tudi preiskavo pri odkrivanju zarote v češki armadi, ki je v zadnjih tednih dovedla do številnih aretacij in obsodb. Titovi poizkusi, da bi v Markosu našel zaveznika, so povzročili odstranitev in u-grabitev grškega partizanskega veljaka. Tito je poslal Markosu zaupno pismo, v katerem mu je pojiudil 30.000 prostovoljcev, ki naj bi jih prikrili kot grške partizane. S to pomočjo naj bi se Markos polastil mesta Soluna in ga stavil Jugoslaviji na razpolago kot svobodno pristanišče. V istem pismu je Tito svojemu tovarišu zagotavljal, da bo Stalin pri pogajanjih z anglo-saksonskim svetom žrtvoval ves Balkan in da so mu visoki bolgarski častniki, ki jih je odbilo hlapčevanje Dimitrovu, obljubili svojo aktivno pomoč. Ali je Markos sploh to pismo prejel? To ni gotovo. Vsekakor pa je v Moskvo prispela fotokopija tega pisma. Na podlagi tajne preiskave, ki so jo vodili v grškem partizanskem generalnem štabu, je Politbiro zaukazal takojšnjo aretacijo Markosa. Ali popularnost, od komunistov vsega sveta tako brez pridržkov slavljenega Grka, se je zdela med njegovimi privrženci tako velika, da ni kazalo aretirati ga v sredi lastnih čet. Povabilo na sestanek , v Zdolnik je prinesel sam j podpolkovnik Protič v imenu 1 sovjetskega generalnega štaba. Tudi temu sledečo farso »odstopitve iz zdravstvenih razlogov« je organiziral obzir do Mirkosove priljubljenosti. Sobojevniki so vedeli, da Markos nima uobene težke bolezni, tej potegavčini niso verjeli, čeravno so na uporniškem radiju prebrali neko izjavo, ki naj bi jo Markos osebno napisal. Ali so čiščenja med albanskimi komunističnimi veljaki v zvezi z usodo Markosa, trenutno ni jasno. Na vsak način se maršal Tito zaveda, da bi bila njegova prisotnost v Lubljanki od Politbiroja zaželjena. Koliko stane amerHU^e družine pomoč Evropi Na podlagi statističnih podnt* kov ameriškega industrijkega od* bora plačuje vsaka družina prečno 113 dolarjev letno za po« moč, ki jo Združene države ru* dijo Evropi z Marshallovim na* Črtom. Vsak prebivalec Zdrufee nih držav, možje, žene in otroci, prispeva letno 31 dolarjev, d a države zahodne Evrope dosežejo zastavljeni cilj. Na vsakega pre* bivalca držav, ki so pristopile k evropskemu obnovitvenemu na« Črtu odpade letno povprečno 17 dolarjev ali približno 12°/o dr* žavnih dohodkov. V Islandu odpade na vsakega prebivalca 74 dolarjev, v Trstu 55 dolarjev, v Nizozemskem 51, v Avstriji 36, na Norveškem 33, v Franciji, Grčiji, Danski in Irski od 29 do 24 dolarjev, na Šved* skem, v Veliki Britaniji, Italiji francoski coni Nemčije in bicoai zahodne Nemčije od 15 do 9 do* larjev, v Belgiji, Luksemburgu in Turčiji od 4 do 2 dolarja. Truman o komunizmu Ameriški predsednik Truman je govoril te dni v poslanski zbornici, ter dejal, da komuni* stična gonja proti Marshallovemu načrtu v Evropi peša. Komunisti so pri vseh volitvah, kar jih je bilo lani, izgubili dosti pristašev '■n postojank. Zaradi Marshallo* vega načrta komunizem povsod v Evrop: nazaduje. Zdaj je zlasti važno, da se delavski sloj otrese komunističnega vpliva ter nasil* nega nadzorstva, ki ga nad njim izvajajo rdeči voditelji. ,,Trst nima bodčnosti k Januarja letos je znašal pomot* ski promet v Trstu po uradnih podatkih 182.325 ton. Januarja lani je promet znaSal samo 84.629 ton. V primeri z lan* skim januarjem se je letos pove* čal tudi promet po železnicah. Januarja lani je promet po želee* nicah znašal 98.515 ton blaga, le* tos pa skupno 179.307 ton blaga. Tržaška pristaniška agencija ameriških sil v Avstriji poroča, da je v zadnjih 7 dneh prispelo v tržaško luko iz Združenih dr* žav 9 ladij s skupnim tovorom 59.000 ton dobav Uprave za go* spodarsko sodelovanje, določenih za Avstrijo. Hujskači se sami odkrivajo Ves krajevni italijanski ne-levičarski tisk prinaša poziv, ki ga je goriš k a italijanska republikanska stranka poslala zunanjemu ministru grofu Sforzi, v katerem ga roti, naj stori vse, kar je mogoče, da se enkrat reši zadeva vrnitve v Titovo Jugoslavijo odpeljanih ljudi v maju 1945. Tudi mi se strinjamo, da je treba zadevo enkrat vendarle zaključiti in smo nenehoma ob raznih prilikah o-stro obsodili vse delo komunistične partije v maju 1945. Saj se med odpeljanimi nahaja tudi mnogo Slovencev. Toda poziv goriške italijanske republikanske stranke vsebuje tudi lažnjivo trditev, da se je napad od strani Italijanov na kulturno prireditev Slovencev (čeravno levičarsko usmerjenih) dne 13. februarja izvršili zaradi odpeljanih v maju 1945. Republikanska stranka dobro ve, da je to gola laž, ker je ves italijanski tisk (vzemšL levičarskega) takrat poudarjal, da Slovencem se. ne sme dovoliti v mestu niti kulturnih prireditev iin da je Prešeren »tuj« pesnik, ki ga nobeden ne 1 pozna. Na drugi strani pa moramo poudariti, in to z zadoščenjem, da je tudi zastop* ; nik repubk-kanske stranke na seji občinskega odbora glasoval za dajanje dvorane Tr-: govskega doma na razpolago tudi Slovencem. Torej?! I Najvažnejša pa je za nas grožnja, ki jo poziv republikanske stranke izreka v sledečem stavku: »Ekscelenca, naša dolžnost je povedati prav odkrito, da bodo postajali odnošaji med Italijani in Slovenci vedno bolj nevarni, če se ne reši zadeva odpeljanih«. Goriška republikanska stranka je torej med onimi, ki odobravajo napade na Slovence, ki niso prav nič krivi zaradi dogodkov iz maja 1945. Pri tej priliki moramo odkrito povedati, da smo med napadalci 13. februarja videli tudi žensko, ki stalno zagotavlja, da ji je dal odpeljati moža nek goriški inženir italijanske narodnosti, ki ie živi v Gorioi. Zakaj pa ne prime njega? In ta ženska je Slovenka, kakor je bil Slovenec njen odpeljani mož. Tu je najlepši dokaz, da niso odpeljali ljudi zaradi njihovega italijanstva, ampak zaradi političnega nasprotstva in tudi na ovadbo samih Italijanov. Vemo pa tudi za druge še bolj težke in dokazane primere, da so oblastem ovajali razne Goričane prav poturice tudi italijanske narodnosti! Zakaj naj potem nosijo odgovornost za vse to goriški Slovenci kot celota? Ali naj tudi Jugoslavija naprti italijanski manjšini v njenih mejah vso odgovornost za divjaško in zločinsko početje fašističnih nasilnikov nad Slovenci in Hrvati? Ali je ves italijanski narod odgovoren tistih deset-dvanajst tisoč Jugoslovanov, ki so pomrli Od gladu in trpljenja v tabo-rličih, kamor so jih Italijani odpeljali brez sodnega postopanja v času okupacije? Ali je ves italijanski narod odgovoren za tistih 360.000 mrtvih, fci so padli v severni Italiji v zadnjih osmih dneh vojne, med temi ženske, otroci, starčki itd., vzeti kar ven iz tiiše večinoma ponoči? Tam gotovo niso bili »slavo-komu-nisti!« Kaj pa tisti grozotni zločini, ki so se v notranjosti Italije dogajali po končani vojni (okoli sedem sto ubitih v sami Emiliji!) in ki jih policija komaj danes odkriva? Ali so tudi te zakrivili »slavo-komunisti?« Saj jih tam ni Mo! Grožnja republikanske stranke, ki se sklicuje na velikega ljubitelja človeštva 'Mazzinija, je hujskaška, zato ■bosi tudi ta stranka odgovornost za vse napade, ki so se izvršili in se bodo vršili (ona jih napoveduje!) proti Slovencem! Zares lepa kultura, lepa civilizacija L. Želimo, da se zadeva odpeljanih, tako od ene kakor od druge strani, reši zadovoljivo, toda vztrajamo, da ne moramo pristati na to, da bi naša manjšina v Italiji nosila kake odgovornosti za to in terjamo od vlade v Rimu, da nas zaščiti s posebnimi zakoni, kakor že nemško in francosko manjšino v Italiji. Najboljše so zaščiteni Nemci, ki uživajo popolno avtonomijo, pa so ravno Nemci zagrešili največje zločine v Italiji, v Evropi in v svetu sploh in vendar jim je Italija dala popolno avtonomijo. Mi, ki smo pod fašizmom v Italiji najbolj trpeli in nismo prav nič krivi za dogodke v maju 1945, mi smo osovraženi od Italijanov v glavnem le zaradi tega, ker smo Slovneci. In vlada nas ne ščiti, kakor to zahteva mirovna pogodba! Ali je »Primorski dnevnik slovenski list? »Primorski dnevnik« ie 23. februarja priobčil uvodnik »Ali je radio Trst II. slovenska postaja?« V njem je po komunistično napadel vodstvo in sodelavce edine radijske postaje, ki danes svobodno, brez partijske cenzure, pripoveduje Slovencem resnico o dogodkih doma im po svetu in jim v čisti slovenski besedi posreduje nepotvorje-no in neoskrunjeno domačo in svetovno glasbeno, gledališko in književno umetnost. S »Primorskim dnevnikom« in njegovimi pisalci se zaradi tega gretega in poniglavega nastopa* ne bomo ^prerekali. Pač pa se vsakemu poštenemu in svobodnemu Slovencu ob tem napadu mora poroditi vprašanje, ali je »Primorski dnevnik« res slovenski list, oziroma celo glasilo Slovencev v Trstu in na Primorskem, kakor to v isti sapi bahato trdi. Odgovor na to vprašanje je: ne in nikoli! List, ki v današnjih razmerah in na tem področju napada ustanovo, kakršna je slovenski radio v Trstu, že s tem ravnanjem, samim do-ikazuje, da je sovražen vsemu, kar je zares slovenskega in kar slovenskemu narodu v tem nevarnem času koristi in dela čast. Mar naj imamo za slovensko glasilo list, ki je v dobrem tednu dni pod videzom obrambe slovenskega šolstva v Trstu naše šble v resnici dvakrat napadel, ki zameri slovenski šoli isto kakor najhujši italijanski šovinisti, ki znova blati požrtvovalne slovenske šolnike in ljudi, brez katerih bi slovenskih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju sploh ne bilo? In vse to v času, ko se je treba za vsakeg slovenskega šolarja, za vsako učilnico, za vsak razred boriti s 'tistimi, ki so še do včeraj bili »Primorskemu dnevniku« bratje in zavezniki? Ali se more slovenski list imenovati tiskovina, ki na le- vi plati svoje prve strani o-dreka slovenstvo pravim in požrtvovalnim Slovencem, na desni plati iste strani pa v isti sapi prinaša članek, kjer v tujem, italijanskem jeziku oznanja isto tujo učenost, kakor jo sicer prodaja v svoji moskovitarski slovenščini? Ali naj bo slovenski list to idejno skrpucalo, ki je v štirinajstih dneh, ko se odloča usoda važnega dela slovenske zemlje, temu vprašanju posvetilo komaj trideseti- Duhovna osamljenost jugoslovanskih narodov Titov režim je jugoslovanske narode v delovnem oziru sikoro čisto izoliral od ostalega sveta. Človek ima danes v Jugoslaviji občutek, da živi silno daleč od ostalega kulturnega sveta. Ta ob« čutek je tako izrazit in močan, da se ljudje njegove absurdnosti niti ne zavedajo in niti ne po« mislijo več na to, da žive vendar v evropskem kulturnem območju in da je to občutje nekaj zelo nenaravnega, za ljudi v demokra« tičnih državah prav za prav ne* kaj nerazumljivega. S to duhov« no blokado, ki jo režim že skoro štirj leta izvaja proti lastnemu ljudstvu, hoče oslabiti duhovni odpor jugoslovanskih naTodov proti komunističnemu totalitariz« mu, odvrniti pritok novih moral« nih energij iz ostalega kulturne« ga sveta in ustvariti tako pogoje za vzgojo »novega človeka«, člo* veka »jasnega čela in vedrih lic«, ki ga ne bo več težila duhovna tradicija, ki se bo odpovedal duhovni dediščini iz preteklosti in se bo zato tem laže in s tem večjo vnemo oprijel »edinega znanstvenega svetovnega nazora« h— doktrine marks zma — leni« nizma. To je dejansko najhujša oblika političnega terorja v Jugo« slaviji, kar ne občutijo samo intelektualci, ampak tudi prepro« sti ljudje. Toda o tej obliki te« no tistega prostora in pozornosti, kakor poveličevanje socialističnega narodnega slepomišenja v Trstu pred štiridesetimi leti, Stalinovim boljševiškim teorijam, popisovanju mužiške ljubezni v Stalingradu, oživljanju propadle fratelance za 8. marec in 1. maj, kitajski »osvobodilni« borbi, indijski reakciji in kar je še takih, za tržaške Slovence danes na moč »važnih« vprašanj? Odgovor je: ne in še enkrat ne! »Primorski dnevnik« je lahko glasilo ene ali druge Osvobodilne fronte, ene ali druge komunistične partije; je lahko trobilo Titove propagande ali plakat svetovne revolucije — vse, samo slovenski list ne. In če si sem pa tja še vedno lasti ta naslov, ga njegovo lastno pisanje vsak dan sproti postavlja na laž! rorja v Jugoslaviji svet najmanj ve, ker je najbolj skrita in rafi« nirana, obenem pa tako izrazita, kaikor ni bila niti v Hitlerjevi Nemčiji in ni najbrž niti v Sov* jetski zvezi. V Jugoslaviji danes ni mogoče kupiti nobenega tujega časopisa. Dokler ni izbruhnil spor s Ko« minformom, je človek lahko do* bil vsaj komunistične in komuni« stom prijazne Liste iz ostale Ev« rope, n. pr. »Daily Worker«, »Unita«, pospbno pa rusko časo« pisje. Zdaj niti tega ni več do« biti. Kot edini vir linformacij jz zunanjega sveta preostane le še radio, ki igra enako vlogo kakor v časih nemške okupacije. Poslu« šanje tujih radijskih postaj si« cer ni uradno prepovedano, toda brez nevarnosti vendarle ni, in tako poslušajo ljudje radio Lon« don in druge zahodne radijske postaje rajši za zaprtimi vrati in okni, iz strahu pred denuncijami, ki imajo lahko za denuneiranega neprijetne posledice. Knjigarne prodajajo samo knji« ge jugoslovanskih založb, kvečje« mu še ruske knjige. Novih knjig v drugih evropskih jezikih v njih ni mogoče dobiti, razen morda kakšne posamezne knjige, ki v simpatični luči prikazuje da« našnji režim v Jugoslaviji. Jugo« slovanske založbe pa izdajajo lc marksistično«leninistično litera« turo, dela komunistični pisate« Ijev, prevode ruskih knjig in končno klasike svetovne litera« ture, pa samo tiste, ki so našli milost v očeh komunističnih, zla« sti sovjetskih literarnih zgodovi« narjev. Če se posreči komu vtiho* tapiti kako tujo knj'go, tajno kroži med intelektualci kakor kale ilegalen letak, ker jim je do« kaz, da je nekje še drug svet. To« da brati in posedovati knjige za« hodno«evropskih založb, ki nima« jo pečata državnega podjetja, ka« tero ima monopol za uvoz knjig in časopisja, je tvegana stvar. Pred nekaj meseci so zaprli v Ljubljani pesnika Jožeta Brejca, ki se je pregrešil s tem, da je po« slal nekemu svojemu prijatelju iz Pariza nekaj eksistencialisti« mih knjig, čeprav je b i drugače v svojih delih zelo korekten in celo servilen nasproti režimu. Ljudje so duhovno sestradani, ■in ker ni novih knjig jz zahodno« evropskega kulturnega območja, segajo po starih. Trgovina s sta« rimi slovenskimi in tujimi knj;« gami predvojnih izdaj cveti. Celo vse državne knjigarne se okori« ščajo s to konjunkturo in so si opremile posebne antikvariatne oddelke, ki jim donašajo glavni vir dohodkov. Predvojni letniki raznih domačih in tujih revij predstavljajo danes prave duhov« ne zaklade in ljudje jih skrbno varujejo. Odkar so bile »očišče« ne« vse javne knjižnice, si išče svobodna človeška misel zatoči« šče le po privatnih knjižnicah. Redki izvodi tujih revij jz zahod« nega kulturnega sveta, ki se jih včasih posreči vtihotap ti na ta ali oni način v državo, romajo med intelektualci iz rok v roke kakor dragocenost, zlasti franco« ske revije, ki so imele pred voj« no mnogo bralcev posebno v Slo« veniji, n. pr. personalistična re« vija »Esprit« ali »La vie intellec« tuelle«. Toda le malo izvodov se posreči prodreti skozi duhovno blokado, zadnje čase še celo ne. Zadnja štev. »Esprita«, ki se mi jo je posreč lo dobiti v roke, jp bila od julija 1947. V znamenju te načrtne duhov« ne izolacije sta tudi gledališče in film. Gledališče služi propagandi. Repertoarji so sestavljeni iz tak« šnjh domačih in ruskih del, ka« kor je n. pr. »Rusko vprašanje« S monova, delno pa iz del tiste klasične gledališke literature, ki je prestala preiskušnjo sovjetske kritike in katere »najmlajša« predstavnika sta Čehov in Ber« nard Shavv. O sodobnih delih in avtorjih iz zahodnega sveta ne ve jugoslovanska publika — ena« ko kritika — ničesar, prav tako kakor nima pojma o medvojni in povojni zahodni literaturi. Imena Sartre, Camus, Huxley, G. Green, Pljvier, Faulkner, Hemmingway, Steinberk, Kafka, ali celo mladh zahodnoevropskih komunističnih pisateljev kakor sta n. pr. v Ita« liji Vittorini jn Pratolini so celo intelektualcem skoro popolnoma nepoznana, prav tako miselni to« kovi jn umetnostne struje, katere zastopajo v literaturi. Nckol ko bolj poznan je Artur Koestler, ker je nekoliko izvodov njegovih knjig po zaslugi svoje posebne aktualnosti srečno prodrlo bloka« do in tajno krož jo iz rok v roke. Kinematografi predvajajo v glavnem sovjetske filme, ki so jih ljudje vkljub nekaterim dobrim filmom, kakor so h. pr. pravljič* ni, v katerih se zdaj edino lahko ižžjvlja ruska filmska umetnost, že do grla siti zaradi njihovp vsiljive tendencioznosti in večnik vojnih prizorov. Zahodnega po* rekla je le približno četrtin« predvojnih filmov, pa še ta so po večini stari in brez umetniška vrednosti. Vendar ljudje dereja gledat tudi te filme, ker si pa6 žele izpremembe v navadn-i film» ski hrani in bi se radi živčno sprostili. Tem večji uspeh je do* živelo tistih nekaj dobrih zaklad* ' ih filmov, ki so se srečno iz* mužnili skozi blokado, n. pr. francoski film »Otroci paradiža« in angleški film »Sedma tenčica«, Ti f lmi cele ttglue niso prišli s sporeda in ljudje so potrpežljivo čakali po cele ure, da bi dobili vstopnico. To so pravi plebisciti javnega mnenja oziroma kulturne pripadnosti, ki jih skuša potem časopisna krit ka oslabiti z uni* čujočimi kritikami »degenerira* ne« zahodne filmske umetnosti. Tako je duhovna blokada, ki jo izvaja Titov režim nad jugo* slovanskimi narodi, popolna. Njihov kulturni in s tem splošni razvoj je nasilno ustavljen in iz* krivljen. Takšna pomembna in v gotovem oziru odločilna spozna* nja evropske misli, kakor je n. pr. eksistencializem, ki predstav* lja danes nekak obračun evrop* ske f lozofie s pozitivizmom in postavlja človeštvo pred važna razpotja, so danes v Jugoslaviji skoro neopažena, komunistična kritika jih mimo grede ožigosa in odpravi kot »pojav vedno večje gnilobe kapitalistične družbe«. Jugoslovanski narodi so danes v duhovnem oziru bolj izolirani od Evrope kakor kakšna afriška ple* mena ali Eskimi. Ker ni oplaja* jočih vplivov jz Evrope, postaja tudi domača literarna in druga kulturna produkcija vedno bolj miselno revna, oKrncla in neužit* na, čemur je zgovoren dokaz po* vojna slovenska književnost. Te* mu ne morejo odpomoči nikaike ideološke injekcije, še manj pa smešne sugestije, da smo pustili »dekadentni formalizem« v ev* ropski kulturi že za seboj in prehajamo v vodstvo. Naša naloga pa je, da zavest* no povezujemo slovenski narod z cvropsk'm miselnim svetom in mu varujemo ter množimo kul* turno dediščino iz pretekiosti, do tedaj, ko se bo rešil iuhovne blokade Titovega ležima. Bogdan Haid Lep A SULAMIT Ti lepa Sulamitka, obžalujem, da nimam varavih besed blestečih, pogledov z lahnim trenom govorečih, ko te, jaz stari volk, še občudujem. Lepota tvoja, res ne natolcujem, soneta vredna je, štirnajst gorečih dostojna verzov, kerubov klečečih, da te častijo — toda tu na tujem in blizu Golgote me mesečina in čudna nočnega neba sinjina navdaja z žalostjo in domotožjem. Srce in misel polni mi sleherno gorje tam v domovini neizmerno, kjer bratje moji se bore z orožjem. ČRNI OBLAKI Ves dan ti črni oblaki gredo nad Jeruzalemom, mestom presvetim, nad Jeruzalemom, mestom prekletim zvonovi otožno jokajo. V dolini pod sveto Oljsko goro od žalosti nad Jezusom razpetim, za njim razodetim in v nebo vzetim vso pozno noč cvrčki tožijo. Divjajo pa zunaj obsedenci, *strašen vihar, da bi kaznoval in ves svet s krvjo oškropil. Le Jezusa ni, od nikoder ni, da bi nečiste iž njih pognal, v svinje pregnal, jih potopil! Jeruzalem 1942 KRVAVA DOMOVINA Oj ta jeruzalemska mesečina, ■te zvezde in nočno nebo in ta čuječa ■nad mestom tišina in to moje srce bolno! In ta misel na tebe, domovina, brez nehanja noč za nočjo, da krvava si, da si razvalina, ubila, ubila me bo! Saj stavim obupu pogumno se v bran in dvigam junaško rame, ali ko mine noč in prisveti dan, zijajo pošasti vame: Slovenske vasi gore in našo stran pokrivajo črne jame! KDO DELA ZGODOVINO ... Z daj je vetrov z oblaki nesoglasje in polno je nebo pošastnih soh, jesenskih doba je pogostih ploh in vsa Judeja pusto dolgočasje. Po jutrih in večerili zgodaj mraz je, nadležno grizka vid nam, dih in voh, s čutilom tipa je zavladal čoh, da stepumo kot garjavi po pasje. Na teh planjavah vedno nekaj žgo in svet diši po ostri ožganini — kdo dela danes zgodovino, kdo? Zavpij resnico v veter in pogini! Srce je žalostno in pretesno bi ne bilo mu v lešnika lupini. V CERKVI BOŽJEGA GROBA Pozabi marsikdo, kaj mu namen je tu v hramu Tvoje Golgote, Gospod, tak preblesti ga dragotin blestenje in zamegli poglede od krasot. Jaz pa odmislim v zlatu tleče stenje, baziliko, njen veličastni svod, in gledam v duhu Tvoje le trpljenje in hodim ž njim slovenski križev pot. In prosim skrušeno Te, božji sin: Premagal smrt si, Tebi je mogoče, da streš sovražnika, ki smrt nam hoče! Naj pade vsak, hi snuje naš pogin! Store naj čudež Tvoje svete rane, da narod moj, ki zdaj umira, vstane! VSEH SVETIH 1942 Vigilije temne pojoč s ploho za ploho gre veter mogoč žalostinke pogrebne posnemajoč vso dolgo noč... Kakor divjad do smrti zadet sam ne vem, kam se naj skrijem umret, domovina, zdaj Kristus na križ pripet za mnogo let... Z doma me gledajo mrtve oči, iz mraka vprašujejo tisoči: Kje si? — Kje si? ... Kadar potihne mrtvaški koral, ali boš v stari veri ostul — nas maščeval?... Dr. Anton Novačan Stran A. DFMOKFACTJ \ Leto IH. - ž*ev. ^ Problem odpuščanja delovnih moči ^"Desči 5. čistega Pomanjkanje dela in brezposeln »ost sta postala v Trstu ravno v zadnjem času bolj občutna kot kdaj poprej. Odpuščanje delavcev |n uslužbencev je na dnevnem res du. In k temu vprašanju hočemo napisati nekaj besed, o katerih ielimo, da bi se pravilno razumele in upoštevale. Trst je prenapolnjen delavcev 4n uslužbencev iz starih pokrajin Italije ter beguncev, ki so prišli ie med vojno in po vojni sem ne samo z vzhoda, ampak tudi z za* pada. Oni z vzhoda so bežali pred komunizmom, drugi, ki so prišli iz Italije, so iskali v Trstu udob» nejše življenje. Veliko število priseljencev, ki so prišli v Trst po 10. juniju 1940, je tu našlo delo tn kruh. Doklp^ je zaslužka in dela za vse, ne odreka nikdo pri* ■eljencem gostoljublja, najmanj pa političnim beguncem, ki so po večini izgubili vse in z begom re» Sili samo življenje. Zato gre njim vsa obzirnost, bolj kot drugim priseljencem, ki so prišli v Trst prostovoljno za boljšim zasluž* kom. Ko je vsled pritiskajočega po* manjkanja dela in nadštevilčnosti taposlencev pa stopil problem reduciranja in odpuščanja pred nas v vsej svoji golosti in brezob* Pogodbe z oddelkom za javne naprave Sprememba določil oddelka za javne naprave ZVU omogoča »daj, da lahko vsi podjetniki, ki so vpisani v italijanskih pokra* jinskih »albih«, predložijo svoje ponudbe za prevzem javnih del n* aagloameriškem področju Svo* bodnega tržaškega ozemlja, ki znašajo več kot 70 milijonov lir. Pred to spremenfbo, katero je objavil oddelek za javne n apr a* ve, so se mogle udeleževati nate* iajev za podelitev del na tem področju, razen v izjemnih oko« liščinah, samo tista podjetja, ki so bila vpisana 'v »albu« anglo* ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Minimalne mezde v gostinski stroki' Minimalne mezde za delavce, ki niso vpisani v sindikate in ki so zaposleni v slaščičarnah, pe* karijah in prodajalnicah slaščic, ki so priključene k gostinskim obratom. Mezdna komisija je v skladu z objavo št. 3, ki jo je odobril oddelek za delo Zavezni* žko vojaške uprave, določila mi* njmalno mezdo za delavce, ki ni* so vpisani v sindikate in ki so zaposleni v slaščičarnah, pekari* jah in prodajalnicah slaščic, ki so priključene h gostinskim obra* tom na anglo*ameriškem po* dročju Svobodnega tržaškega o* zemlja. Pustna zabava „Jadrana“ Ko smo v našem listu našli vest o pustni prireditvi »Jadrana«, ki bo v veliki dvorani, smo bili veseli, prepričani, da se bodo na* ši akademiki postavili tako kot lani z dobro pripravljeno in od* lično izvedeno zabavo. Žare« ni* smo bili razočarani. Akademiki se očividno, niso u* strašili ne težav, niti številnih groženj, tudi prerezane električne žice in zaklenjeni vhod niso mogli preprečiti, da bi prireditev odlič* no ne uspela. V prenapolnjeni dvorani »Ri* dotto« gledališča Rossetti so se zbrali Slovenci iz mesta in tudi iz okolice, da v prijetni domači družbi prežive večer debelega pet* ka ob plesu Jn glasbi ter prepro* sti zabavi. Marsikdo je pred prireditvijo zmajeval z glavo in nezaupno mo* trii mlade visokošolce, ki so z velikim pogumom in hvalevredno zimosti, je nastalo tudi vprašanje: kdo naj se poprej odpusti iz služ* be in z dela in gre po svetu za kruhom? Ali delavec in uslužbe* nec, ki je pred nekaj leti prišel od drugod v Trst ter tu dobil stalno bivališče in delo, ali pa do* mačin, ki je na tej zemlji rojen in ukoreninjen jn ki je posvetil vse svoje življenje in svoje sile Trstu in njegovemu razvoju? Že življe* nje samo nam da odgovor: po vseh božjih in človeških pravicah ima domačin prednost pred nedo* mačinom pri zaposlitvi in delu. Ali ne bi bilo krivično, da mo* ra vsled brezposelnosti domačin zapustiti svoj domači kraj in svo* jo družino ter iti po svetu za kru* hom, nedomačin pa da ostane mir* no v svoji službi? Pred ta problem so postavljena vsa oblastva in vsi delodajalci, ki so na tem, da znižajo število svo* jih delavcev in uslužbencev. Zato apeliramo na vsa lokalna oblastva in na Zavezniško vojaško upravo kot nadzornico nad de* lom, nameščanjem in odpušča* njem, da se, če se že mora znižati število uslužbencev jn delavcev, ,upošteva in spoštuje osnovno nas čelo dodeljevanja dela In zasluži ka: domačinu gre prednost pred nedomačinom. mirnostjo šli mimo vseh težav. Izogniti so se tudi hoteli kot je videti, vsakemu razburjanju itali* janske javnosti, da niso niti obja* vjli, kje se bo prireditev vršila. Vidimo, da so imeli prav. Saj ni namen Slovencev v Trstu prav nikogar izzivati. Prireditve so se udeležili tudi nekateri predstavniki tukajšnjih oblastev. Želimo le, da bi ne bilo treba čakati prihodnjega pusta za po« dobno prireditev, ki jo bodo tr* žaški Slovenci z veseljem pozdra* vili in tudi obiskali. A. K. »JADRANU« pa k uspe* hu iskreno čestitamo! Boljunec Naša vas ob Rožandri, najsta* rejša vseh brežanskih krajev na ruševinah rimskega vodovoda, se je pričela prebujati. Ljudstvo ne veruje več puhlim besedam o bratstvu, o slovenstvu, o ljudski oblasti. Med nami so že ljudje, ki si upajo reči: belemu — belo, črnemu črno. Upajo si že s pr* stom pokazati na komunistična zlodejstva. Kje so oni časi, ko je bil komunizem vsemogoč gospo* dar in strahovalec vseh naših kra* jev in vasi? In danes komuni* zem gloda samega sebe, kot kača. Borba med vidalijevci in titovci je kričeč dokaz propadanja ko* munizma, tako mislijo po večini ljudje pri nas. Tudi jaz tako so* dim, ker je komunizem prinesel povsod, kjer je prišel na oblast, samo beraštvo, glad in suženjstvo. Zadostuje, da pogleda* mo tja gor preko Drage in Gro* čane. Govoril sem o tem s sosedom, ki dela v tvornici. Rekel mi je: »Pravijo, ker sem delavec zato, da moram biti komunist.« »Kaj pa onih 17 milijonov delavcev, ki so januarja t. 1. izstopili iz sve* tovne sindikalne zveze v Parizu, ker je zašla pod komunistično komando? Ali niso tudi oni de* lavci«, — sem ga vprašal — »pa vendar niso komunisti«. Moj so* sosed je gledal. »Največje zlo pri nas v Bregu je neumen strah pred komOnisti«, sem dejal. — »Tudi jaz se bojim komunističnih agitatorjev«, — je pristavil in nadaljeval: »Poznam dosti pravih demokratov zavednih Slovencev med nami, ali bojo se to pokazati kot jaz«. — »To je ravno krivo — sem mu odgovoril. »Komunisti so kakor pes, ki laja — bolj ko se ga bojiš, bolj bo lajal. V obraz mu povej, kaj si in tako mu boS usta zaprl«. »In če me napadejo?« je vprašal sosed. »Danes komu* nizem ne ugrablja in ubija več, kakor je delal še pred letom«, sem ga potolažil. »Prst pravice se je zganil tudi v Bregu. Danes je komunizem podoben kači, ki so ji izdrli strupene zobe«. »Zakaj?« je vprašal sosed. In razložil sem mu: »Danes je */* sveta organizi* ranega proti komunizmu in ta no* vi organizirani odpor bo njegova smrt«. Ta pogovor sem imel v vaški go* stilni v nedeljo popoldne s svojim sovaščanom, ki je pošten, ali bo* ječ človek. Poslušal me je do konca. Pred letom dni ne bi si bil jaz upal tako govoriti in on še manj me poslušati. Priznati moram, da je k temu zboljšanju dosti, zelo dosti pripomogla ravno »Demokracija«. FaS stalni bralec Nabrežina Skupina narodne mladine je priredila v nedeljo 20. t. m. v tukajšnji kinodvorani proslavo stoletnice smrti našega dr. Fran* ceta Prešerna. Nabito polna dvo* rana je z velikim zanimanjem pazno sledila vsem točkam boga* tega sporeda Navdušeno ploska* nje je najboljši dokaz, da so mla* di prireditelji res častno izvršili zadano si nalogo. Ne moremo navesti imena vseh recitatorjev, čeprav so vsi brez izjeme, to zaslu* ž.li, zato se bomo omejili le na najglavnejše. Sliko o Prešernu človeku, pesniku in trpinu je krasno podala akademičarka gdč. Pertot Nada. Mojstrsko je oživi* la svoje delo z raznimi recita* cijami, ki jih je ona v svojem govoru osvetlila, ali jih porabila kot dokaze pravilnega pojmova* nja našega velikana. Povezanost med njo in recitatorji je bila na* ravnost na višku. Z »Nezakonsko materjo« pa je gdč. Tenee Sia* vica poslušalce kar očarala. Pio* skanja ni bilo ne konca ne kraja in morala je točko ponoviti. Po* novila jo je tako, da je sama se* be presegla. Vsa pohvala tudi mladinskemu zboru, ki je po samih treh vajah, pod spretnim vodstvom pevovodje g. prof. dr. Hareja krasno zapel tri Prešerno* ve pesmi. Tudi zapeto »Zdravlji* co« je moral zbor ponoviti. Splošna želja je, da bi se zbor zdatno pomnožil in častno na* daljeval začeto delovanje. Oder je bil preprosto, toda zelo oku* sno opremljen. Na zadnji modro prevlečeni steni, se je srebril Prešernov odlomek: Edinost, sre* ča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo! Pod njim pa velika slika Prešernove rojstne hiše, izvrstno delo našega domačega dekorater* ja g. Antona Radoviča. Nabrežinska mladina! Krasno geslo si izbrala! Sledi mu in ne boš pogrešila .poti, ki ti je za* začrtana v življenju in v izročilih naših dedov. Ob strani odra je visela pesnikova slika s posveče* r.isni ji rdečemi nageljni in zbir* ka njegovih poezij. Vsa čast tudi nabrežinski godbi, ki je s krasni* mi in dobro izvedenimi kontert* nimi komadi pripomogla prire* ditvi do viška. Posebno je ugajal venček z vpletenimi melodijami Prešernovih pesmi G. kapelnik Josip Devetak je na svojo godbo lahko ponosen. Vse je bilo lepo, vse navduše* no! Toda tudi tu, za samo smrt* no proslavo največjega Slovenca, ni moglo iti mimo brez — poli* tičnega strupa. V noči med so* boto in nedeljo so ponoči junaki Vidaljeve skuipine nalepili plaka* te po vasi s sledečo vsebino: BELOGARDISTI IN IZDA* JALCI SLOVENSKEGA NA* RODA NIMAJO PRAVICE SLAVITI PREŠERNA. NA* BREŽINCI BOJKOTIRAJTE BELOGARDIZEM ! Brez komentarja! Vprašali bi te, le v slovensko obleko oble* čene Slovence, kaj so oni sami, če je njihovo glasilo, zadnje »Delo« proglasilo babičevce za izdajalce slovanstva, ker so baje prepovedali enemu samemu pevo* vodji sodelovati na Prešernovi proslavi na Opčinah, oni so pa prepovedali naravnost vsemu ljudstvu udeležbo pri enaki pro* slavi? DOKAZ Spomenica, ki jo je goriški PRI poslal zunanjemu ministru Sforzi, je nam napovedala izsilje* valno borbo, ki se je začela iz* vajati v četrtek 3. t. m. s pomočjo AGI in drugih političnih in mla* riinskih organizacij. Prireditelji so poslali deputacijo k prefektu in nato imeli protestno zborovanje za vrnitev italijanskih deportirancev iz Jugoslavije. Po svojih brzih edinicah na kolesih so ukazali vsem goriškjm trgov* cem zapreti trgovine v znak soli* darnosti z njihovo ustrahovalno akcijo. Do tu nimamo ničesar za pripomniti, saj je med temi de* portiranoi premnogo goriških Slo* vencev! Pred vso domačo jn tujo jav* nostjo pa protestiramo zaradi do* godkov, ki so zborovanju sledili. Začel se je lov na Slovence, v katerem so se znova izkazali pripravljeni kolesarski oddelki. Napadali so tudi slovenske trgo* vine, ki so bile k sreči zaprte. Trgovca Ivana Lebana so iskali celo na stanovanju! Napadli so na ulici in pretepli trgovca Kla* voro. Napadli so trgovino Janka Kozmana in Antona Košena, a ostalo je pri razbijanju po vratih, ker sta bili trgovini zaprti. Pred zaprto kavarno Bratuž so vpili: »Ščavj, ven iz Gorice!« Z našte* vanjem bi mogli nadaljevati! Pisanje listov »Giornale di Trie* ste« in »Voce libera« dokazuje, da se v zvezi z akcijo v korist deportirancev pripravlja nevarna hajka proti vsem goriškim Slo* vencem brez razlike. Organiza* torji se zavedajo možnosti med* narodnih zapletljajev in si jih ce* lo želijo! Naj navedemo n. pr. odstavek članka iz »Voce libera« (goriška izdaja) z dne 3. t. m.: »Gorica bo v svojih namerah uspela. Ko se bodo v kratkem vsi razburjeni duhovi sprostili vseh polivov k miru in previdno* sti, se bo Gorica lotila prepriče* valnih sredstev, ki ne bodo le ustni protesti. In mislimo, da Organizacija združenih narodov ne bo mirno gledala še tako upra* vičene povračilne akcije, ki jo morda beograjska vlada išče kot povod za nevarne mednarodne in* cidente, ki se jim bo uvidevna diplomacija omikanega sveta prav gotovo hotela ogniti.« Ali si torej naši prenapeteži želijo nove vojne? Naivnost, hudobija in resnica Po razvoju dogodkov zaradi napada italijanskih šovinistov v Gorici na Prešernovo proslavo »Pevskega in glasbenega društva«, se »Voce libera« in »Giornale di Trieste« ter »Lunedi« naivno opravičujejo spričo protestov Radio Trst II (na valovni dolžini 203.6 metra al' 1474 Kc na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.15 * 8.00, 11.30 . 14.30, 17.30 * 24.00. OB NEDELJAH : 7.15 * 24.00 ne* prekinjeno. POROČILA : dnevno 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15. DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelja, 6. 3. 1949.: 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev: Tramontana, Ribolov v trža* škem zalivu. — 18.00 To, kar vsakdo rad posluša. —' 19.00 Ali že veste. — 20.00 Zborov* ska in solistična glasba jugoslo* vanskih skladateljev. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 5. Ponedeljek, 7. 3.: 13.00 Skladbe čeških in poljskih skladateljev. — 18.00 Naša povest. - 19.00 Človek jn priroda. — 22.30 Sprehodi po podeželju. — 22.45 Hrvatske narodne pesmi. — 21.00 Simfonični koncert. Torek, 8. 3.: 13.00 Iz Schubertove glasbene zakladnice. — 18.00 vseh Slovencev, tudi nekomuni« stov, in izgovarjajo, da je bil napad le zato izvršen, ker se je proslava vršila v sredini mesta, medtem ko se je proslava v Pev* mi v soboto 19. t. m. vršila mir* no in brez vsakega incidenta. Ne* kateri od teh listov pa celo za* menjajo Prešerna za Gregorčiča in se zopet naivno in hudobno izgovarjajo, da je bil napad opra* vičen, ker je Prešeren opeval slo* vensko Sočo in je rotil, naj ugo* nobi vse Italijane ... Na drugi strani pa se »Soča« in »Primorski dnevnik« neumno zaletavata v nas demokrate, ka* kor da bi bili mi krivi, če jim ne gre vse gladko. Oni so, na primer, razširili tudi italijanske le* pake v Gorici in vabili »meščane Italijane« k proslavi, pa niso s tem zagrešili niti najmanjšega narodnega izdajstva. Ker pa smo mi demokrati v Trstu povabili na naše proslave tudi Italijane, smo po njihovih trditvah »izdali slovenski narod«. V Gorici so slovenske šole vsaj trikrat imele svoje kulturne prireditve leta 1948, Slov. akad. klub pa enkrat, 16. januarja 1949. I Vse te prireditve so bile dobro | obiskane, tako da je bila dvora* na vedno nabito polna. I11 ven* dar si je »Soča« izmislila, da je bila »njihova« prireditev od 13. t. m. prva slovenska prireditev v Gorici po 15. septembru 1947, torej po zopetnem prevzemu oblasti po Italiji. Sedaj bosta »Soča« in »Primor* ski dnevnik« kričala na vse grlo, da je šel protestirat v Rim po* seben odposlanec njihove Fronte. V prvih dneh po napadu pa niso vedeli ljudje okoli Fronte niti kaj bi ukrenili jn so se skrivali za plotom, vsi zbegani in brez glave. Njim gre le zato, da se predstav* ljajo kot »edini voditelji Sloven* cev v i! Hj" **. mace- .. .... I snove in trdih podjetniki • lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje CALEA El. T K S 1 90441 Viol» Sonninn, 24 ___________________ Ortopedik NlCOLA BECCHI TORINO - Via Guastalla 12, I* p specialist za odstranitev KILE (brez operacije) objavlja novo priznanje : ^Spoštovani g. N. BECCHI V svojo dolžnost si štejem, d» Vam sporočim svoje zadovoljstve za posebno napravo, ki ste mi jo posl;- li in s katero sem v par me sech zadižal skrotalno kilo, ki Jo mnogo let z nobeno drugo napravo nisem mogel zdraviti Prisrčno se Vam zahvaljujem ZENATELLO ROMANO Montecchia di Crosara (Verona)" Ortopedik sprejema: v OOR.C1: v sredo 9. marca v hotelu „P«ftta“ Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Buditi v Gorici s ^c^aškega