A
^ /J M Lip^ x^yZ3*
NCDCLBA IZDAJA
A
JJJ
Stev.
leto
SPITAl NA DRAVI
Nedelja dne 9c-febr01947,
:om BO MOJI ■ 3'
hoče pomagati vsakemu«
neskončno večji meri vidimo vse to Ni je večje revščine in nesreče kot je smrtni vpije in kliče po usmiljenju in dobroti nihče na svetu ji tega dati ne morec Tu
(6. obljuba Srca Jezusovega,
Kako smo mi ubogi ljudje te obljube potrebni, Boga si brez te lastnosti niti misliti ne moremo,,	ob misli
na zemeljskega vladarja - če je res dober vladar - imamo pred očmi predvsem njegovo usmiljenje«,
0 Karlu Velikem pripoveduj e zgodba, da je im§l prav poseben vladarski prestol» Ce je prišel k nj emu Človek, potreben pomoči, in je pokleknil na najniajo stopnico in prcsil, seje cekarjev sede? ponižal tako, da je vladar prosilca mogel objeti,. Potem pa se je vse skupaj spet dvignilo, tako da je imel prosilca poleg je To naj bi pokazalo dobroto,, nje in pripravljenost Karla
u amil j e-
Vega
pr i neb e8lr etn */1 adar ju greh, Kako taka dux.a ■ Nima ne miru, ne sreče-in ne pomaga nobeno se tako ve-
liko bogastvo, še tako trdno zdravje, talenty delavna modnost in sila. Noben koncert, nobena igra, nobeno veselje, tudi noben udarec in nobeni bolečina ne prevpije orva vestin Tu ni pomoči, duSa ss zvija v žalosti in nesreči in vzdihuj e in vpij e«,
V taki nesreči je zavetje Srce Jezusovo„ Tu je morje usmiljenja, ki nima nobene meje* Nikdar ne pade človek tako globoko}, da bi ga to usmiljenje ne moglo doseči„ Predstavimo si studenec, ki nikdar ne usahne» Kar je potočil predvčerajšnjem in včeraj s se nio ne pozna, z isto močjo in svetostjo teče '.'.anes in bo tekel jutjri in poživljal in napajalo Tak studenec usmiljenja je Srce Jezusovo,, No-
st ud.ene c
odprl in sedaj
Vene globine ni, ki je ne bi mogel napolniti« Nobene višine ne bi dosegel. Na Kalvariji se in teče, To je morje usmiljenja Ko je sv,. Avguštin zagledal otroka, otrok je s mico na obreg jur, Vprašal ga štinu, da bo morje prelil v kel: To pa ni mogoče J
Kakor je nemogoče morje preliti. •/ jamlc-o
ki je teče
do g:
razmišijal ob morju o Sv,. Trojici, je Sličico nosil vodo iz morja v majhno ja-jey kaj delac Otfok odgovarja sv, Avgu-Svetnik se je nasmehnil in re-
.mico.
mogoče izčrpati usmiljenja ]. g j egr
SRCA,
prav tako je ne-
V 5r.su od svečnice do velikega Četrtka molimo po litanijah Mariji, v čast prekrasen spev: Zdra-
* 9 •• Poglo— te molitve! te molitve nas Pred nami razgrne veličastvo nebes.
va, o nebes Kraljic bimo se v lepoto Zač etek dvigne v nebesa, vso krasoto, vse
Vsi nebeški prebivalci, med njimi /V^ '— tudi naši sorodniki, prijatelji in znanci, ki so odšli z znamenjem vere, z lučjo milosti bozj e razsvetljeni , vseh grehov in časnih kazni očiščeni, s tega sveta v več-Q nost, se zgrinjajo pred nns„ V morje neskonoAe sreče potopljeni gledajo Boga in pozdravljajo Marijo* Zdrava, o nebes Kraljica ! Troedinemu Bo&u se zahvaljujejo, ker jim je dal svojo Mater za kraljico.
Z vsemi nebeškimi prebivalci jo veselo in navdušeno pozdravljajmo .tudi mi* Zdrava, o nebes Kraljica»Prosimo jo, naj bo vsem popotnikom na zemlji, posebno nam beguncem, vodnica v nebesa.
Zdrava, angelov Gospa! Toda ne samo ljudje, ki so že dosegli zveličanje, tudi angelibošji poslanci, ki so izmed vseh •ustvarjenih bitij Bogu najbolj podobni, pozdravljajo Marijo: Zdra-,vs, angelov Gospa! Angeli imajo jasno spoznanje. Zavedajo se, da je Marija prva za Bogom, naj lepša božja stvar, ki po bogastvu svojih milosti in svetosti presega vse angele in svetnike v nebesih in še pravične na zemljic. Vedo tudi, da j^e Marija božja Mati. Zato ima ipravico nad njimi gospodovati, oni so ji pa dolžni služiti. Marija !je tudi Kraljica in Gospa angelov. V svetem spoštovanju jo neprestano pozdravljajo; Zdrava, angelov Gospa* S pozdravom; Zdrava, o nebes Kraljica, zdrava angelov Gospa, pozdravljajo Marijo nebesa.
Z besedami; Zdrava korenina, zdrava	vrata,	ki	iz tebe	^
svetu luč	je prisljaia, pa pozdravlja Marijo vsa	zemlja	in	ves člo-	W
veški rod.	To je jedro, najlepši del tega speva.	Marija	je	korenina.
Iz nje je	vzklil najlepši cvet Jezus, božji Sin.	Iz nje	je	pognalo
najrodovitnejŠe drevo Življenja - JezUs, vstajenje in življenje«,
Marija se primerja tudi vratom. Odprla nam je■pot do • luči. Se več! Dala, rodila nam je luč - Jezusa Kristusa. Po Njej je ičloveštvu pri sijala luč resnice, milosti in ljubezni. Zato v tej molitvi molimo: Zdrava vrata, ki iz tebe svetu luč je prisijala. y svetonočnem berilu govori prerok Izaija:"Rod, ki je taval v temi je zagledal veliko luč." Ta luč je Kristus, ki ga je Marija, svetu podarila. Sv. Cerkev poje o Mariji napraznik njenega rojstva*"iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus naš Bog„" Sv. Janez Krstnik je prišel,
.da je pričeval o luči - Kristusu. Sv. pismo nove zaveze pravi«" Ki bil on luč, ampak je prišel, da bi pričeval o luči. Ta luč, ki je ,prišla na svet, da razsvetljuje vsakega človeka, je Kristus, Sin Marije Device.”
Kristus je govoril o sebi:"Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč Življenja," Ob drugi priliki je Jezus izjavil;"Jaz sem beden, kdor v mene veruje, ne ostane krsta dalje razsvetljuje luč, ki nam
to luč«., ki je Kristus« Bodimo Mariji
prišel1 na svet kot v temi*" Tudi aas je prisijala po Mariji. Ljubimo hvaležni za n j-o-^-Zato- bodimo •
lup , ge
d.-.
od
no-
sv.
vedno otroci luči, nikoli otroci zlobe, greh", teme«
Mari jr. je M.-ti Luci - Jezusa Kristusa' On je prinesel na svet veselo poročilo odrešenja, večne sreče ln neminljivega življenja. Jezus je najlepgi med človeškimi otroki, saj je cvet in sad vsemogočnosti božje in deviške Matere. Božje materinstvo je temelj Marijine časti, vir njene lepote in krasote, vir tudi njenega veselja, ki ga je zliir v slavospev; "Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju* Ozrl se je na nizkost svoje dekle• Velike redi mi je storil On, ki je mogočen," Zato ji tudi kličemo: "0 veseli se, Devica slavna, nad vse krasna. Bodi zdrava, o prelepa ....
Marija je tako lepa, njeno duhovno bogastvo tako veliko, da mu človeški razum ne more seči do dnn„ Se manj more to izraziti človečki jezik. Z- to je odveč vsako govorjenje„ Konec speva sc zlije v velilco prošnjo:	Pr	o	si	za	nas Kristusa! "Kristus je pot, res-
nica in življenje. Kristus je naša luč, naga rešitev.
Zakaj ste zbegane ovčice,
zakaj objema vas nemir?
Na pasi mo ""v: ste resnice, jaz som vag varuh in pastir.
Na veke moja ste lastnina, za vas prelil sem svojo kri, va3 pašnik rajska domovina, kjer večna sreča vam gari.
Če boste za menoj hodile, ne boste izgubile se, z menoj so boste veselile, pod v rstvom božje Matere,
"Le cerkev ima postave za Človečke potrebe; le Ona ima tolažbo za vse bridkosti, opomine za vse slučaje Življenja, in nezmotljive pripomočke za svet, posamezne dežele in države." (Thiers)
"Nevero smatram za najbolj značilno bedo sedanjega časa in za naj-tiu j go kazen, s katero je udaril Bog človeški rod". (Balmes)
■Živi
om
Bistvo krščanstva.
Katoličan je tisti, ki živi v posvečujoči rftailosti božji. Posvečujoča milost bog ja je bistvo krščanskega življenja.
Po posvečujoči milosti božji smo dvignjeni v nadnaravni red, po njej postanemo podobni Bogu, deležni božje narave.	»
Posvečtzjoča milost božja je nekaj tako velikega in dra- 41 gocenega, da presega na^s človečki razum. Večina katoličanov se ne zaveda, kako visoko jih dvigne milost božja. Med človekom, ki je v posvečujoči milosti božji, in med človekom, ki jo brez milosti božje je bistvena raslika. Med njima zija širok prepad.
,„.Nedopustna_nevednost. _
Mgr*rd’Hulst je zapisal; "Koliko duš bo nekega dne na prrgu vednosti presenečeno vzkliknilo, ko bodo spoznale, kaj so v sebi nosile, ne da bi vedele."
Ta nevednost ni dovoljena, ni dopustna in je ne moremo opravičevati. V krščanstvu je vse delo milosti. 5e ne poznal milosti, če ne veš kaj katekizem o milosti pove, ne razumeš nič in ne poznag krščanstva.	t
 E£i„sv._krstu_smo_postali_deležni_bož
Posvečujočo milost božjo smo prejeli pri sv. krstu..Kristus sam je to razložil v svojem pogovoru z Nikodemom: "Resnično, . resnično, povem ti, ako se kdo iznova ne rodi, ne more videti božjega kraljestva, "Nikodem mu pravi:'* Kako se more človek roditi, ko je star? Mar more v drugič iti v telo svoje matere in se roditi? H Jezus odgovori;” Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo" (Jn 3,3-5).Kristus tu misli na duhovno rojstvo pri krstu, pri katerem zaživimo nadnaravno življenje,
 Važno^vgragan^e•	.
Ali se zavedaš, kaj je milost bogja? Ali ti je katekizem še toliko znan, da veš odgovoriti na vprašanje: Kaj je posvečujoča mi- . lost božja? Ti, ki hočeš biti dober katoličan, ali si vedel, kaj je bistvo krščanstva?	.(Nadaljevanje).
nm SOCIALNA VEPNOil
Ena izmed najbolj čudovitih lastnosti evangelija je prav ta, da je napisan za vse čase, da je prilagojen vsem in posameznim socijainim zahtevam, ki postopoma nastajajo v posameznih zgodovinskih dobah človeštva, Vsaka doba more'v njem najti tisto, kar ustreza njenim zahtevam in njenim težnjam, Kadarkoli in kakorkoli so se iz premi sijal e družabne razmere, vedno j c; evangelij pridobil na ugledu in veljavi, Kdorkoli v evangeliju ilče "*uč, jo najde vedno, za vse primere, za vse razmere„ Kadarkoli udarimo po tej veličastni skali, vednc se iz nje odpre mogočen studenec Žive vode, za vse potrebe, za vse redove in za vse narode.
Ti soci j:: lni evangeljski nauki so bili bolj ali manj vednc tudi praktično izpeljani v raznih časovnih in krajevnih okoliščinah, ti nauki ao tudi preoblikovali stari poganski svet.Krščanstvo je bilo vedno sočijnlno in če bi prenehalo biti tako, bi prenehale biti krščanstvo„ Danes pa svoje nauke razvija le z večjo vnemo in delavnostjo, ker zadeva ob čas velike socijaine revolucije »
Zaradi tega se morajo katoličani potruditi, da bo krščanstvo proniknilo globoko v dušo posameznikov, da si ga bodo osvojili in po njem zvesto giveli«, Ni dovolj? da človeku zavarujemo ugodne mat erijalne pogoje. Človek namreo no Živi samo od kruha, temveč mor;' skrbeti tudi za ideale, ki ga dvigajo, iskati nora resnico, ki ga razsvetljuje, truditi se mera za kreposti, ki ga uspe sabljajo za žrtve, brzdati mora svoje strasti„ Nemogoča je vsaka oblika socijalnega in narodnega Življenja, dokler sebičnost vlada v srcih ljudi, dokler ideja sile vlada nad. idejo pravice, dokler objema ljudske množice sla pr. uživanju, dokler ljubezen do bližnjega ne premaga sebičnosti lastnega in ravnega jaza,
Vanderveldl, voditelj belgijskih socijali stov, jo zapisal $ “Ge bodo delavci slavili zmagoslavje, ne da bi se prej nravno prenovili, bo njihovo vladanje strašno in bo svet postal plen trpljenja, sure vrsti in krivic, hujših od sedanjih,. ”
Katoličani se morajo tudi odločno upreti razkrisijanj c vanju pa naj izhaja to iz družbe same ali pa od Stranj, dr Save, ki h; če iz javnega življenja odstraniti blagodejni vpliv vere * Z* Jezusovimi zapovedmi morajo biti prežeta ljudstva in vladarji 'ki morajo skrbeti za duhovni napredek, pospeševati mir in pravico»
Človeka ni mogoče ločiti od družabnega okolja, v katerega je vraščen, kajti človek je že po svoji naravi družno bitje in ne more drugače giveti kakor v družbi. Robinzoni so nenaravne izjeme* Krščanstvo ne pači človeške narave, temveč jo spcpolnjuje. ‘Jl o veka vzame taksnega,, kakršen je j n ga vzgaja oziraje se na o-koliščine, v katerih se človek nahaja, razsvetljuje, njegovega duha i krščanstvo človeka preraja v družbi in po družbi in na način, ki odgovarja njegovemu družabnemu položaju in njegovim $iv-Ijenskim pogojem. Ni mogoče ločiti duše od teles, prav trko pa jih tudi ni mogočo ločiti od družabnega telesa, ra katerega so vraščene s pravicami in dolgnostrni, z nravnimi čustvi, s tisoč vezmi in različnimi potrebami«,
Bog ni zato prijel na svet,, n j se zato učlovečil., da bi^družbo, kateri je on začetnik, razdejal? d bi iz nje izločil duše, ampak je zato pril el, dr. bi. druftbo prenovil in ji dal popolnej so obliko. Iz človečkih src prehaja kraljestvo božjo v družbo.
Duh krščanske kulture mora - kakor vedno - tudi v današnjih dneh oblikovati ves sodobni družbeni ustroj: njene postave, njene ustanove, običaje, politiko, vlade, skratka vse družbeno življenje, kateremu mora vtisniti obliko, ki je povsem različna od tiste, ki jo poskušajo družbi vtisniti sodobna brezbožna gibanja« Narodi bodo bolj ali manj kultivirani, če bodo bolj ali manj prepojeni z duhum Kristusovim. Za uveljavljenje pravičnega socijalnega reda v človelki družbi ni dovolj moč in oblast, tudi ni dovolj, dokopati se do moči in bogastva, treba je nravnih sil, ki edine morejo v ljudeh okrepiti vest in zediniti duhove.
Te sile pa v vsej polnosti nudi samo katolicizem.
Ko je v dobi konkordata v Franciji Cerkev vstala k novemu Življenju, je Taine, ki je spoznal vzvišene; in odlične zasluge Cerkve, poudaril moč in odliko vere. Bejal je, da^ po 18 ste-^ letjih deluje krščanstvo na obeh poloblah na isti način, kakor je svoj čas delovalo v Galileji med preprostimi ribiči in rokodelci; da je namesto sebične ljubezni uveljavilo ljubezen do bližnjega. Krščanska ljubezen do bližnjega je namreč ena izmed mogočnih pero-ti, ki človeka dvigajo iznad ozkih meja tega zemskega življenja na pot po trpežnjivos ti ? strpljivosti, upanja, umerjenosti, čistosti, dobrotljivosti do najvioj ega posvečenja, do Žrtvovanja.
Zgodovina vseh 18 stoletij pa dokazuje, da nastopi vedno in povsod propad javnega in zasebnega življenja, če se te peroti polomijo ali zgube svojo .moč. Na mesto tega pa stopi surova in preračunana sebičnost in družba postane zloglasna jama razbojnikov. Razen krščanstva ni na svetu enakovredne sile, ki bi mogla ohraniti v družbi spoštovanje človeškega dostojanstva in njegovih naravnih pravic, poštenje, skromnost in milostc
Katoličani so zato danes dolžni, delati za uresničenje krščanskih načel v družbi, za zmago idealov svobode in pravice po vedno novih naukih Kristusovega evangelija.
V	okrožnici vQuadr:.gosimo anno" Pij XI poziva katoličane k socijalnim nalogam in jih vzpodbuja naj se ne utrudijo in naj ne podležejo tetivam, temveč naj iz dneva v dan rastejo v gorečnosti in moči.
■	Naloga, ki jo stavimo katoličanom, je gotovo težka, kajti zavedamo se, da se z ene kakor z druge strani, da se tako z višjih kakor z nižjih plasti ‘družbe postavljajo nasproti Številne z prelce in težave, ki jih je treba premagati, vendar zato no smejo .še zgubiti poguma in na noben način ne smejo odnehati od svojega sklepa. Krščanska lastnost je, odločno se spustiti v boj; odlika Kristusovih vjsČakov, ki Kristusu sledijo od blizu pa je, vzdržati v te iških naporih,."
" KJER OBIČAJI IN NAPRAVE NISO VEČ KRiGAHSKB, TAM SE MAJE PO BLAGA vsakega človeškega beda « (leon xiii)
ŠTABE 'IN NOVE ZAVEZE- KNJIGA PSALMOV.
STRAH BOŽJI IN PLAČILO ZANJ (P s''-lm 33)
Psalm nima strogega reda v mislih, ker jo'alfabeti-cen (vsaka vrstioa se začenja z naslednjo crko hebrejske abecede). Mogoče je razdeliti psalm na 3 dele• I psalmist vabi, naj hvalimo Boga; II namiguj e na veliko nevarne st iz katere je bil rešen in iz tega sklepa« zaupajmo v Boga, zakaj dober je; III končno kag c, kako je sreča in dolgo življenje plačilo za tiste, ki v strnhu božjem ('to je v svetem	spoštovanju	pred	Bogom) spolnujejo	božje
zapovedi# - Psalm je za	nas begunce	prav	pomenljiv!
I. Slavil	bom Gospoda	vsak	čas;
njegova hvala bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom se bo ponaŠala duŠA moja; poslušajo naj skromni in se vesele.
Poveličujte Gospoda z menoj; vsi skupaj povišujmo njegovo ime.
II. Iskal sem Gospe da in uslišal me je
iz vsega mojega strahu me je iztrgal.
Ozirajte sc nanj, dA postanete veseli, da vala obličja ne zarde v osramočenju.
Glejte, ubožec ji,- klical in Gospod je slišal, iz vseh stisk ga je regil.
Angel Gospodov postavi Šotore
okrog njih, ki se ga boje in jih o trne.
Poskusite in videli bote, kako dober je Gospod; blagor človeku, ki se k njemu zateka.
Bojte se Gospoda njegovi sveti,
zakaj ne trpe pomanjkanja oni, ki se ga boje.
•	Mogočniki so postali ubogi in stradajo:
njim, ki iščejo Gospoda, pa ne bo nič manjkalo,
III. Pridite, sinovi, poslušajte me,, strahu Gospodovega vas bom učil.
Ali si človek, ki ljubi življenje, ki si geli dni, ko bi mu bilo ■1obro?t Poten zadržuj svoj jezik od'hudega svoje ustnice varuj zvijače*
Beži pred zlom in delaj dobro išči miru in hodi za njim.
Oči Gospodove so obrnjene v pravično, njegova uiesa nagnjena k njihovim zdihom0 Obraz Gospodov pa je zoper hudodelce: izbrisal bo z zemlje njihov spomin« ^
Pravični kličejo in Gospod jih uslišuje iz vseh njihovih stisk jih dviga.	>
Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca in skrušene duve rešuje.
Mnogo hudega doleti pravičnega pa iz vsega ga Gospod iztrga.
Varuje vse njegove kosti: ' ena sama se mu ne bo strla.
Hudobija gene brezbožnega v smrt, kaznovani bodo vsi, ki sovragijo pravičnega, Gospod bo reSil duiše svojih služabnikov, saj ne propade nihče,, ki se k njemu zateče.
BoG MIRU
ga
vi
V	ječi je moral prebiti ge več let mlad kaznjenec, ki sc radi^ njegovega slabega prejšnjega življenja zavrgli celo njego-domači. Nekoč ga vpraša pri obisku zavodski duhovnik: " Kako vam gre?" "Ecije kakor zunaj V,mu odgovori kaznjenec. "V svobodi ste gotovo morali prestati mnogo pomanjkanja"? Vpraša duhovnik. "Pomanjkanje? Nikakor ne« .Jesti in piti sem imel vedno dovolj večinoma sem živel v zelo razigrani družbi". Odgovarja kaznjenec. "Zakaj pa se počutite stečnej'3ega v ječi, kakor zunaj"? izprašuje dalje kaznilniški kurat. R^sno in hitro je odgovarjal jetnik:" V ječi imam mnogo časa za premišljanje,, Vdste, kaj je Bog? Bog'je mir. Cim dalje je človek od Boga, tem dalje je od miru,'in notranji mir je edina sreča človekova. Glejte, sicer vi sami to dobro veste, jaz sem se tu poSteno spravil z Bogom, ki sem ga našel tu in z njim tudi pravo srečo srca."
Ta, jetnik je v svojem življenju sam izkusil, kar je več stoletij prej sv* Avguštin. Ta veliki,talent je imel v svojem življenju vsega dove'1^, kar mu je poželelo v svet zasidrano srce; Mladost, premoženje, cast, uživanje vseh'možnih užitkov. Pa vendar njegovo srce ni"v tem. nikdar naSlo utehe in ne miru. Ko je nagel Boga in se ga popolnoma oklenil, pa je zapisal one znane besede; "Nemirno je človeško srce, dokler ne počiva v Begu.”
Človeško srce je po svoji naravi usmerjeno v hrepenenju po čisti resnici, po popolni pravici, po. čisti ljubezni,, po urejenosti - harmoniji - vsega givljenga, po posesti- popolne sreče. Vse to pa more dati Človeškemu srcu le neskončna Resnica, pravica in Ljubezen, ki je Beg«,
"Bog vas je poklical k miru", je zapisal kristjanom sv. Pavel (I.Kor 7,15). Bog ni Bog zmešnjav, ampak miru" (i Kor 14,33). "Kraljestvo božje ni v jedi in pijači, ampak v pravičnosti, mir in veselje v Svetem Duhu "(Rim 14,17). In Gospod sam je rekel : "Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani (Mat 5,9). In zopet pravi sv. pismo Spravi se z Bogom; in ohrani miri Tako boš deležen sreče (Job 22,21).
Poglej mavrico na nebu. Polno različnih barv se v njej zliva v prekrasno harmonijo! To je lepa podoba človeškega srca, v kateremvvlada urejenost vsega Življenja v enem smotru, ki je -sam Bog. V človeku so recimo tudi različne barve, to so različna teženja, duševna in telesna, Duh hrepeni po resnici, po gnanju, p6 pravici, po ljubezni, po tolagbl vup-nju, po'lepoti in dobroti. Telesna hrepenenja teže pv uživanju in ugodju. Vse to se mora' zliti v enotnost, v harmonijo, kakor mavrične barve„ To pa je možno le v enem cilju, z Bogom' in v Bogu, ki je vir vsega reda, vse umerjenosti, vse resnice, vse ljubezni, vsega upanja j_n trko tudi vir vsega resničnega miru.	(Hadlljevanje)	'
Počasi .je sklonil s vej trdi neupogljivi tilnik, naslonil svojo glavo na otrokovo in iz trdih, jeklenih oci so z-cele teci s silo zadrgane solze na obraz mrtvega dekletca. Kar stresalo se mu je močno telo ob divji bolečini» ki ga je rezala ob zavesti, da je otrok mrtev; za zmeraj mrtev, da ga nikoli več ne bo- pogledala z boječim, lepim otroškim očescem, nikoli voc - poklicala.. Zakopali jo bodo in strohnela bo - njegova 1'ončka0 Pretekle sc minute, potem pa se je dvignil, vzel iz Žepa velik modrikast robec* obrisal oči in otrokov obraz in ga spet okorno, obupano potlačil'nazaj v g ep. Stopil j c. k vratem, pomco.il debeli palec v blagoslovljeno vodo in s tresočo roko narisal na čelo«,, na usta in na prsi Tončki tri velike kri-še, Še oči ji je zatisnil, petem pa počasi stopil sp^t do praga. Tam se je spet obrnil} se ge enkrat, ozrl na bledi, smehljajoči se obrazek, zastokal^ kot bi bil do smrti zadet in potem kot bi bil pijan, opletal cez pokopali3če po poti proti mestu. Srečaval je ljudi, ki so Se zvedeli, da so jo pripeljali in hiteli gledat in kropit. Prenekaterim se je omilil, ko so ga videli hoditi vsega izgubljenega„ Radi bi ga potolažili, pa so vedeli, da je -v takem trenutku vsaka beseda le preveč prazna fraza, ki bolečino le 8e odpira, nima pa moči, da bi jo blažila.
Putočar je tudi tisti dan obstal v mestu, Ni imel moči, da bi 'i el domov, kaj gele, da bi drugi dan potem pri Sel Še na pogreb . Pošto je poslal domov* da sc Tončko naSli, da bo pogreb dru^i dan ob desetih in isto sporočil tudi Andreju na Trato» Andro je se tisti večer prišel pokropit mrtvo sestrico. Do očeta stopiti pa ni upal. Tudi njemu je bilo hudo7 da sc je od bolečine vse-trgalo v njem, so],za pa nu ni pritekla nobena, ker ga je bilo pred ljudmi sram. 3ele, ko se je zvečer ulegel, jim je pustil prosto pot, da sc mu pogasile pekočo žerjavico v duži0
Drugo jutro se je na otrokov pogreb zbrala cela mncSioa ljudi. Radovednost in sočutje sta jih prignala* iz hribovskih hiš je pri1el iz vsake vsaj po eden. Od Brlogarjevih je prišla Ančka sama, mati je morala ostati doma, ker je Brlogarja resne zdelovala vročina. Tisto noč, ko je prižel domov, ga je ge začele kuhati in zbadati v prsih, da sta si obe‘Brlogarica in Ančka bali, da bi utegnila biti nevarna pljučnica„ Druga drugi sta se bali povedati, česa se bojita, pa vendar sta obe vedeli7 česa se bejita, saj se je strah le preveč kazal na obrazu.
Na pokopališču sta stala ob krsti in odprti jami Potočar in Andrej , p:, leg n ju pa Se drugi večji Potoč ar j e vi otroci „ Glasno ihtenje jih je stresalo, le on in Andrej sta stala kot bi bila okamenela. Samo usta so se jima nalahno tresla in komaj o-pazno zdaj in zdaj klecnilo koleno Ko se je v jamo usula prst, da za vedno pokrije mlado, mrtvo Tončke, je Andrejeva roka, kot bi pomoči iskala, nevede in nehote poiskala očetovo rok0o Tudi ta se je vd bolečine tresla. Pc to čar ga je pogledal, iz mokrih oči riu je pripolzela solza, ki je ni mogel ve c zadržati, Andreja je treslo, da je komaj zadrževal solze in jok iA mogel miriti in tolažiti druge, ki so neutolažljive jokali,, Na drugem koncu groba je z objokanimi očmi stala Ančka. Kaj bi vse^naredila in dala, da bi mogla malo potolažiti Andreja, saj je Čutiln,
kako trpi. Takoj, ko je gospod šel od groba, se je tudi sama odstranila in stopila malo naprej na Tončetov grob, da bi Potocarjeve pustila same.
"Da je le morala taka nesreča nas zadeti, oča«" je s tega vo in muko spravil iz sebe Andrej, "kako pa je doma z materjo? Čutil je, da je led prebit, tudi oče je to čutil, se obrnil k njemu in mu rekel:" Menim, da ravno hudega ne bo. Nogo ima nalomljeno, p£ ustraSila se je preveč* No, saj čudnega ni nič, če se je. de zame bi bilo to veliko preveč, kaj šele zanjo. prav bi bilo, da sedaj prideš domov, bo manj občutila to zgubo, hitreje bo ozdravela, pa še zate in za nas vse bo to bolje." Kot bi ga bilo teh besed sram, se je spet obrnil in povesil oči v grob."
Kot bi čez svet nenadoma posijalo najsvetlejle in naj-toplejle sonce, se je Andreju zazdelo ob teh očetovih besedah*
Spet je poiskal očetovo roko in jo stisnil, spet se je začutil ob njem kot otrok ob očetu. "Prav rad, očar saj se ne morem navaditi tu doli. Še danes bom odpovedal in če se bo le dalo, bom ge v nedeljo pod noč prišel domov. M sl im, da mi z odpovedjo ne bodo delali sitnosti, sej so me radi imeli, drugega bodo pa za tako dobro službo tudi lahko takoj dobili
■	Kot dež na žejno zemljo so	bile te prve besede	med oče-	"
ton in sinom za oba,	pa še za druge	otroke, ki so stali	okrog nju.
Nebene posebnosti ni bilo v njih, zaman bi iskal v njih kake posebne milobe ali prijaznosti, pa so vedeli vsi, da je v njih kljub temu celo srce, čeprav vsem čutom odmaknjeno. Udare-c, ki jih je tako strašno zadel, je bil omiljen, oči .so se jim zasvetile, qrce razširilo ob mislih, da bo doma spet prijetno.
Se eden je bil, ki mu je srce ob tem utripalo od nenadne pa	tako velike	sreče — Ančka„	Na TonČetovem grobu	je bila j
pa ji ni	ušla nobena	kretnja, noben	izraz na obrazih ji	ni ušel.
Morda je občutila Še večje veselje kot oče in /ndrej. Ko je videla, da se obračajo, da bi odšli# je kar priplavala k njim.
"Oh, kakšna nesreča, očat da se je s Tončko to zgodiloI Ubogi otrok, kako mi je hudo zanjo, tako rada Sem jo imela," V oči ’ so ji prišle solze in čutili so vsi, da ta žalost ni narejena* Begala je s pogledi od Potočarja do Andreja, oba sta se ji smi-' lila, vendar	je	le	videla, da je žalost ge do polovice omiljena.
"je	že	moralo tako biti, Ančka," je spregovoril Poto-
čar in jo pogledal. Njegov pogled je zgubil vso ostrino in trdoto. "Božja volja je bila taka," "Hudo bot težko bomo pozabili", je Se Andrej pristavil svojo besedo. "Ančka, ali bomo šli kar skupaj domov," jo je se vabil Potočar, "Andrej, ti nas pa tudi lahko nekaj pota pospremiš." "Ne, sedaj še ne utegnem," se je Ančka hitro spomnila. Zdravnika moram iti iskat, oča leže, pa vse kaže, da je pljučnica,." "Križ bo^ii, ali še ni dosti nesreče!" je kar zastala noga Potočarju. "Čudnega res nič ne bi bilo, ko je bil pa takrat ves'premočen, pa še tako- veliko vodo je bredel, ko je našo reševal." "Že tisti večer jih je začelo tresti, včeraj je bilo pa vedno huj^e, posebno pa danes ponoči"Ti škoda ti taka, da nisem vedel, pa pri nas je bil zdravnik, kako bi bil lahko	Se	do	Tineta stopil, pa nisem vedel, nesrečna
stvar ti taka,"	se	je Potočar zavedel,„da je bilo spet to so-	i
vraštvo tisti vzrok, da spodaj niso vedeli za zdravnika. "Kar hitro stopiva, Ančka, čiraprej, tem bolje, Bog'n§ daj, da bi bilo kaj hudega s Tinetom, toliko sem mu dolžan. Ge bi njega ne bi** lo, bi danes tri pokopali, pa je že tako dosti hudo,ko smo le eno.
(Nadaljevanje)