Odgovori na delegatska vprašanja, pobude in predloge
DekpatKSSpodrya Stivnicaje na 13. seji skupičute zbora KSpostavU Mul&bije vprasarvc:
1.  Nti kakšen natOn se dohi natančne sezname stalno ali zaiasno pri-jmfcmhosebvKS?
2.  Kdo vodi nadzor nad neprgavfjenimiprtbivaia v KS?
1.  Register stalnega prebivalstva v občini in razvid začasnegaprebivališča vodi pristojni organ — Oddelek za notranje zadeve. VkoUkor KS potrebuje točne mneme stalno prgavljenih oseb na območju obiine Grosuplje (za vsako naselje
pasebej, za vsaako KS, po starostni strukturi iuL) lahko upravni organ zaprosi Za-imd SR Slovenije za statisiiko, ki vodi evidenco stabioprijavljenih prebivakev v
Slt Sioveniji — centralni register prebivalstva, da nam izdela ustrezni seznam. Zavod to zaračumva, zato vse stroške nosi tisti, ki sezname potrebuje, KS aJi kok drug organ oziroma. organizacija. Vpravni organ občine Grosuplje vodi re-gisierprebivaislva rolno, ZavodSRS za statistiko računalniiko, zato sepodatki dobijo hitreje, skratka, postopek za izdelavo seznamajepri Zavodu veliko bolj ekonomiien.
Pripominjamo, da so podaiki aktualni zelo malo časa, ker se fluktuacija, oz. migradja prebimlstva vsakodnevno spreminja (naravna — smrti, rojstva oz. selitvena).
Seznam začasno prijavljenih oseb za območje občine Grosuplje izdela Odde-kk za notranje zadeve. Tudi ta seznamje aktualen maio časa, kerje migracija začasno prijavljenih oseb še večja kot pri stainem prebivalstm
Vsekakor pa bi bili seznami lažje dosegljivi in cenejši, če bi imel Oddelek za noiranje zadeve avtomatsko obdelavo podatkov — terminaL Mesečno ali vsaj peUemo bi iahko za vsako KS v občini izdelali sezname vseh prebivaicev.
2. Zaradi zagotovine toinih evidenc o stanju in gibanju tero nasiavitvi obča-nov imajo organizacije združenega dela. druge samoupravne organUacije in skupnostt, drimini organi, hiini sveti in drugi organi hišne samouprave, društva in abiani pravico in dolžnost skrbeti za dosledno izvajan/c določb s področjapri-jme in odjave občanov.
Jz tega izhaja, daje prijava in odjava stalnega prebivaliSča in prijava spre-membe naslova stanovanja obvezna za vse občane, kakor se v nekem naselju stalno nasclijo oz. za slalno odselijo ali spremenijo naslov slanovanja v tistem kruju.
Vsako lako sprememboje občan, starejši odlSlei, kije po drugih predpisih pridobilpopolnoposlovno spošobnost, dolžanprijavitioz. odjavitisam. Obiane, stare manj kot 17 let, pa so dolžniprija viti oz. odja viti starši ali skrbniki ali tisti, pri katerih prebivajo, v osmih dneh od naselitve oz. spremembe naslova. Slalno bivališčeje potrebno odjaviti, prcden se ga zapustl
Obiane, ki se vselijo v sianovanjske objekle oz. stanovanje, pa so hišni sveti, drugi organi hišne samouprave oz. stanodajaki dolžni napotih, najprijavijo oz. odjavijostalnoprebivaliSčepripristojnem matičnem uradu. Tiorganiimajotudi pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolinost.
Obfinski organ za notranje zadeve in poslaja milice nadzorujeta, kako organi-zacijčlin občani izvršujejopredpise izprijavno-odjavnegapodročja.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADČVE
1. Delegatska pohuda KSStaro apnoje bila posredovana izvršilnim organom SO Ljubljana Vič-Rudnik. Raigovori so še v teku, odgovor bo
dan na eni hmed naslednjih sej.
2. Odgovor Komunalnegapodjetja Ljubljana, sanitantega inšpektor-ja občine Grosuplje in stališče Izvršnega sveta SO Grosuplje v ivezi z de-legatskim vprašaiyem DO Iskra, TOZD tovarna stikalnih in zaščitnih ekmentov Dobrepotje v zvezi vplivom kamnohma Predstruge {delegat Ignac Šuitar). Vpraiatye seje glastto:
Predvideva se razHriiev kamnoloma v Predstmgah. Kamnolomje trenutno glavni onesmževalec v KS Videm-Dobrepoljem in v primeru razširitve kamno-loma bo le 5e večji.
Pri miniranju in drobljenju kcanna sepojavlja veliko prahu, kisepočasipose-davokolici. Prahsekotelementonesnaženjapojavljatudi vprostorihlSKREin vpliva na kvaliteto naših proizvodov (prehodna upomost na kontaktih relejev).
Kerse vperspektivipredvidevaproizvodnja miniaturnih relejev, ki so še balj občutljivi naprah, se sprašujemo, kaj je pomembnejše za družbo koi celoio: ati kamnolom, ki irenutno zaposluje 15do20 Ijudi ali ISKRA s360 zaposlenimi in s trenutno dobrimi poslovnimi rezultati?
Pojasnilo Komunalnega podjetja Ljubljana
Bodoča sodobna teknologija pridobivanja in predelave kamenine bo ustrezala vsem veljavnitn tehničnim in drugim predpisom za varovanje okolja, tako tudi
gledeprahu. lz dosedanjih merilev prašne usediine CeiUra za ekologijo in tok-sikologijo Zavoda SR Šlovenije za varstvo pri delu Ljubljana v kamnolomu in njegovi najbliiji nasetjeni okolici izhaju, da ni vsebnosti prahu v ozračju, ki bi presegala zakonsko dovoljene meje za slanovanjsko naselje in za samo debvno okolje v kamnobmu.
Na predvideno proizvodnjo miniaturnih relejev v tovarni Iskra Predstruge prah, kijesicer vednoprisoien vzraku, temore vplivan, kersemoraproizvodnja tako obiutljivih naprav opravljati v ustrezno klimatiziranihprostorih. Za more-btina dodaina pojasnila smo na razpolago.
Odgovor sanitante inšpekcije občine Grosupije:
Dne 26. 8. 1981 je Zavodza varstvo pri delu SR Sbvenije, Ljubljana, Boho-ričeva 22 a napredhodno zahtevo Občinske sanitarne inipekcije podal napo-dlagi predhodnih meritev svoje stroko vno mnenje glede onesnaževanja Človeko-vega okolja s strani KP Ljubljana, kamnolom Predstruge.
Izporočila oz. strokovnega mnenja ft 81/216je razvidno, da komisijaprahu v sosednje bivalno okoljena nobenem od merjenih mest ni bila višja od du voljene vrednostl
Omenjeno strokavno mnenjeje btio pogoj za izdajo poprejšnjega soglasja Občinske santiarne inšpekcije k domoljenju za izkoriščanje kamnobma Predstruge.
Kamnobmje bil v času meriievpolno obremenjen in kapacUela izkoriščanja rudnin se do danes nipovečala. Vkolikorse bo načrtovaio vefje izkoriščanje, bo organ sanitame inšpekcije zahievalpred izdajo poprejšnjega soglasja novo štu-dijo oz. meritve elementov onesnaževanja sosednjega okolja
Od upravljalca kamnoiuma bomo zahlevali, da bo zagotovil odpooblaštene-ga Zavoda izvedbo kontrolle meritve sedanje komisije prašnih delcev v sosedno bivalno okotje.
Stališče Izvršnega sveta SO Grosuplje:
Vdolgorofnem in srednjeročnem planu občine Grosupljeje bilopojavni raz-pravi tudi v Dobrepol/u opredeljena lokaaja z rezenatom za kamnobm Preds-truge, določenaje biia namenska raba oslalih površin tudi zaposditev in obmof-je delovne organizacije ISKRE v Predstmgah. Na podlagi dosedaj znanih programov in dejamostije prevladovalo strokomo mnenje, daje ob upošlevanju zakonskih določilpotrebno varstvo okolja predvsem v kamnolomu lahko paše na območju Predstrug na plansko dobčenih lokacijah obstajajo in raz vijajo vse itiri osnovne dejavnostv kmetijstvo, poselitev, delovna organizacija ISKRA in kamnolom
Ob dopotnitvi dolgoročnega plana z krajinsko zasnovo dobrepoljske doline, kije viidelavi, bomoino vplivatinasprememboalidopolnilevsmeriiirilevpo-sameznih dejavnosti v prostoru, v obsegu in načinu, ki ga dopusčajo obstoječe razmere. Zainteresirani smo, da se v tem prosioru razvija/o vse obstoječe dejav-nosti, seveda upoitevajoč sedanje pogoje delovanja.
V kolikor bi se ob nastajanju novih razvojnih programom izkazalo, da nove dejavnosti vtemprostoru niso medsebojno zdmiljive, se bomo morali vpostopku usklajevanja in sprejemanja planskih dokumentov opredeliti za prednostne de-ja vnostl Poleg zagoto vitve normainih bivalnih pogojev iz kmetijstvaje vsekakor najpomembnejSi nadaljnji razvoj ISKRE, TOZD-a Tovarne stikalnih in zaičit-nih elementov Dobrepolje.
3.  Odgovor Oddelka za urbanizem in gradbene zadeve na dekgatsko vprašanje KS Šmarje-Sap:
Delegai Marko Fricje na seji skupščine postavil vpraianje zakaj zazidalni načrt Tlake ni biljavno razgrnjen. Delegacijaje ugotovik, daje bila 18. avgus-ta 1987 objavljena odredba ojavni razgrnitvi osnutka ZT Tlake. Po odredbije rok razgrnitve 30 dni, ta naj bi že polekel, razgrnitve pa ie ni bib.
Odredba Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje zajavno razgmitev os-nutkaZazidalneganačrta Tlakejebilasprejeta 18. avgusta 1987. Taodredbaje priiela veljati od objave v Uradnem listu SRS, toje odlS. septembra 1987 in ne 18. avgusta, kotpomotoma irdi delegacija KS Šmar/e-Sap (Uradni list SRS & 35/77,zdnel8. 9.1987). TakojpoobjavivUradnetnlistujeOddelekzaurba-nizem in gradbene zadeve občine Grosuplje kompletiral gradivo na osnutek ZN Tlake in gaposlal v KS Smarje-Sap.
Na oddelku ža urbanizem in gradbene zadeve so bili materiali na ogled ves ias od 18. 9. 1987 naprej. Javna razgrnitevje trajata do 19. oktobra 1987.
Vskladu z zakonomje v časujavne razgrnitve KS Šmarje-Sap organizirala javno razpravo, kije bila 8. oklobra 1987. Krajevni skupnosti boposredovan tudi predbg zazidalnega načrta z odgovori na pripomhe izjavne razprave, po potrebipa tudi z dodatnimi strokovnimi preveritvaml
4.   Odgovor ZCP DO Cestni inženiring Ljubljana na delegatsko vprošarye KS Višnja gora v zvezi s stanjem na cesti R-331 Višnja
gora — Ivanina gorica:
Razmere na 3,6 km dolgem odseku regkmalne ceste R-331 Vtinja gora — Ivančna gorica so pc znane tako vzdrževaku kakor Skupnosti za ceste Sbvenije oz. DO Cestni inženiring, ki opravlja posle investiiorja pri gradnji Dolenjske avtoceste.
Že v soglasju ES Višnja gora k gradtgi avtoceste in prestavini pokopališča v VHnjigori in vsporazumu medSkupnostjo za ceste Sbmenije in ES Višnja gora je s strani investitorja sprejeta obveza, dasev sklopu gradnje uredi odsek cesie R-331.
Za odsek avtoceste Višnja gora — Ivančna gorica je v izdelavi projekta dokumentacija in v tej dokumentaciji bo obdelan tudipredmetni odsek regiona-Ike, ki bo delno, glede na potek trase avtoceste, deviiran. V izdani lokacijski odločbi bodo točno določeni potek, širine. priključki in ostali elemeiui, tako da bi predhodno urejanje le ceste brez projektov pomenilo neracionalno trošenje sredstev nc glede na dejstvo, da nam bi upravni organi delo brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja lakojusmvili Vzporednapovezava Višnjegorez lvanino gorico bo torej izvedena v sklopu gradnje avtoceste med Viinjo goro in Ivančno gorico.
5.   Odgovor Skupnosti za ceste občine Grosuplje na delegatsko vprašanje delegacije DO Iskra, TOZD Tovarna sdkalnih in zaščitnih ekmentov Videm-Dobrepofje v zveii s cesto Mlačevo — Zdenska vas:
Skupnost za cesle občine Grosuplje zagotavlja sredstva za urediiev lokalnih cest na območju občine Grosuplje v vrednosti Sfffo od vrednosti del Po Samou-pravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosli za ceste občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 je rekonstrukcija ceste Pešjenik—Polievo v temeljih pla-napodtč. B. Vtemeljihplanajedobčeno, dase vprimeru zagotovitvefinančnih sredstev s strani krajevne skupnosti reaiizirajo tudi dela, ki v planu niso navede-na kot prednosma (dela pod točko B).
Predraiunska vrednost del na navedeni cestije znaiala 175.000.000 din. Vrednost asfaherskih delje znaiala 75.000.000 din. Skupnost za ceste Grosupl-je je ta dela sofimmcirala z zneskom 30.000.000 din v obliki kredita Slanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, razliko sta zagotovila gradbeni od-hor za cesto Polževo—PeSčenik in Krajevna skupnost Viinja gora.
Regionalne ceste so po spremembi zakona v letu 1987 v pristojnosti Repu-bliške skupnosti za ceste, ki edina zagotavlja sredstva za vse regionalne ceste v Sloveniji. Po prednosMem seznamu Republiike skupnosti za cesteje cesta R-375 Račna—Zdenska vas šele na 26. mestu, medtem koje R-327 Mlačevo-Kr-ka na 3. mestu. V lem srednjeročnem obdobju torej ni realno pričakovati izved-bodelnaregionalnicestiRačna—Zdenska vas. Razentegabo večinasredstev Republiške skupnosti za ceste v tem srednjeročnem obdobju porabljena za gradnjo avtoceste.
Skupnost ra ceste Grosuplje in upravljalec ceste Cestno podjetje Ljubljana si bosta prizadevala, da se regionalna cesta R-375 Račna —Zdenska vas vnese v plane Republiške skupnosti za ceste za naslednje srednjeročno obdobje (1991-1995).
Vprimeru, da bi ureditev ceste financirala občinska SIS za ceste, bi morala krajevna skupnost zagotoviti določen sofinancerski delež. Vendar bi bilo lako urejanje cestepostopno, kajti SlSza ceste Grosupljebi lahko letno zagotavljala le omejena sredsna glede na svojefinanine možnosti. V tem primeru bi bila ludi zmanjlana sredstva občinske SlSzaceste za urejanje bkalnih cest, kjer krajev-ne skupnostiprispevajo znaten delež sredstev (50%) inje na računprispevka ES možno urediti precej lokalnih cest
6.   Odgovor Skupnosti za ceste občine Grosupljt na delegatsko vprašanje delegacije KS Vidern-Dobrepof/e v zvezi s cesto Mlačevo—Z-denska vas:
Vprvipolovici letošnjega leta so bila opravljena dela na ureditvi izogibališč na R-375 na odseku Velika Račna—Čušperk. Dela na ureditvi izogibališč so bila v skladu z dogovorom, razširjeni so bili odseki cesle, tako daje v zimskem času omogočena bolj&aprevoznosi. hogibalifča so napravljena na mestih, kjerse bo v kasnejšifazi, fazi rekonstrukcije klanca, cesta širila. V tejfazi ureditve izogiba-liščje odvodnjavanjez le-teh urejeto tako, kotpredvidevaprojekt rekonstrukcije klanca.
Ker KS Videm-Dobrepolje meni, da delo na ureditvi čušperskega klanca ni izvedeno kvalitemo, bo komisija, kijo bodo sestavljali:
—  predstavnik Cestnega podjctja Ljubljana
—  predstavnik Skupnosti za ceste občine Grosuplje
—  predstavnik KS Videm-Dobrepolje
—  predstavnik KS Račna
pregledaia in ugotovik kvaliteto izvedenega dela.