jlutjlcJisjkjl 228514 OZRIMO SE V LETO 1980 Prestopno leto 1980 je za nami. 366 dni, od tega 266 delovnih, je minilo kot bi trenil. V tem letu smo zaceli izdajati naše glasilo dvakrat mesečno. Tisti, ki so pred tem zmajevali z glavo, češ, to ne bo šlo, saj še za mesečnik ni dovolj gradiva, so se lahko prepričali, da je šlo. Pokazalo se je, da je koristneje v tanjšem časopisu objavljati bolj sveže novice, kot v debelejšem, mesec ali več stare prispevke. V tem letu smo si nabrali izkušnje in računamo, da bomo te s pridom uporabili. Lansko leto je v našem glasilu sodelovalo 59 avtorjev, od tega je bilo devet zunanjih, takih, ki niso zaposleni pri nas. Petnajst dopisnikov pa se je v tem letu oglasilo prvič. Te številke niso zavidanja vredne, saj so to le majhen del od vseh zaposlenih. Komaj dvajsetina! LETO 1980 V ŠTEVILKAH Poglejmo si še nekatere podatke za lanko leto v številkah: avtomatov, 29500 1 radenske ali deita in 9900 1 različnih sokov. V proizvodnem sektorju so na nočno izmeno zvozili 12300 1 mleka, od katerega pa je ostala tretjina nepopitega ali kar 4000 1. Organizirali smo tri referendume. Zbore delavcev smo sklicali 4 krat. V letošnjem letu bodo zaživele samoupravne delovne skupine in se bomo lahko večkrat in koristneje pogovarjali na takih sestankih. Delegati delavskega sveta so se sestali 13 krat. Odbor za delovna razmerja 16 krat, stanovanjska komisija 20 krat, izvršilni odbor 12 krat, samoupravna delavska kontrola 7 krat (obravnavali so 10 pobud, ki pa sojih dali le člani SSK. Od zunaj, od nečlanov ni prišla nobena pobuda). Organizirano je bilo 18 različnih seminarjev. Izšlo je 160 številk dnevnih Informacij, s 308 novicami oz. obvestili, v skrinjico Litijskega predilca pa sta priromala le 2 (dva) uporabna prispevka. M. M. Iz vsebine Proizvedli smo skupno 6.526 t preje. Prodali smo 6.576 t preje, od tega v izvoz 899 t. O tem bomo podrobneje pisali v eni prihodnjih številk. Zaposlilo seje 78 delavcev, odšlo pa 132, od tega se jih je 37 upokojilo. V letošnjem letu predvidevamo le 22 upokojitev. Disciplinska komisija je reševala skupno 119 primerov in izrekla: 73 opominov, od tega 44 javnih, 1 delavec je bil premeščen na druga dela in naloge, pogojno prenehanje delovnega razmerja so izrekli 15 krat, 8 delavk (cev) je bilo izključenih, 22 pa oproščenih. Pripetilo se je 56 poškodb na delu in 11 poškodb na poti na oz. z dela. Nobena od teh ni bila hujša. Stanovanjska komisija je razdelila 25 stanovanj, dobila pa 29 novih prošenj. Ostalo je še 151 nerešenih stanovanjskih vprašanj, in bo ta komisija imela tudi v letu 1981 polne roke dela. (Od vseh prosilcev se je prijavilo na razpis za stanovanje le 97 — in toliko jih je tudi uvrščenih na prednostno listo. Kdor že odda prošnjo za stanovanje se mora vedno ponovno prijaviti v določenem roku, ko je objavljen razpis). V obratu družbene prehra-razdelili 130000 toplih in 94000 hladnih malic, 35500 sendvičev, 14000 litijskih klobas, 5700 kosil. Popili pa smo 36125 1 hladnih napitkov iz Konec januarja, od 20. do 30., bomo organizirali sestanke samoupravnih delovnih skupin, na katerih bomo obravnavali naloge za izvajanje plana v letu 1981 in delo samoupravnih organov in delegacij v preteklem letu. V tej številki objavljamo poročila delegacij na 2., 3. in 4. strani. Tokrat rekreacija na prvo stran. Uspešno smo začeli z vadbo v telovadnici. Če se bo tako nadaljevalo, bomo začutili potrebo po gibanju in če ..., preberite na 7. strani. Delavski svet sprejel plan za leto 1981 Z letošnjim letom vstopamo v novo srednjeročno obdobje, istočasno pa pomeni to leto prvo leto uresničevanja petletnega programa. Pogoji poslovanja bodo neprimerno težji kot so bili v preteklosti, predvsem zaradi težje devizne situacije. To toliko bolj prizadene našo delovno organizacijo, ki troši surovine iz uvoza, dobavo sintetičnih vlaken domačih proizvajalcev pa bomo morali tudi delno plačevati s čvrstimi devizami (1 S za kg). Vse to zahteva od nas še večji izvoz, pa tudi dogovor z domačimi kupci, da bodo del cene preje plačali s konvertibilnimi devizami. Za leto 1981 je planirana proizvodnja 6.940 ton preje, spremenil pa se bo tudi asor-timan. Prodaja česane preje se bo povečala za 50 %, sintetične za 15 % in efektnih sukancev za 46 %. Znižala pa se bo prodaja mikane bombažne preje, ker zaradi podražitve bombažnega vlakna (za 80%) ne krijemo proizvodnih stroškov. Celokupna vrednost prodane preje je predvidena, na osnovi sedanjih cen, na 941 milijonov din, kar je 37 % več kot leta 1980. Povečanje celotnega prihodka za 254 milijonov bo zahtevalo dodatna obratna sredstva. Zato v naslednjem letu ne računamo na izboljšanje likvidnosti, saj bodo sredstva razporejena v poslovni in rezervni sklad po zaključnem računu leta 1980 komaj zadoščala za kritje plasmajev za železnico, luko, energetiko in razvoj nerazvitih področij. Predvidevamo, da bodo prihodnje leto materialni stroški naraščali hitreje kot celotni prihodek, zato se bo dohodek povečal v odnosu na predhodno leto samo za 19,5 %. Tudi amortizacija se bo zvišala za 28 %, kar bo posledica ob koncu leta opravljene ponovne ocenitve osnovinih sredstev (zaradi visoke stopnje inflacije) in zaradi aktiviranja novih strojev in opreme. Zaradi spremenjenega sistema obračunavanja prispevkov za skupno porabo, se bodo povečale obveznosti iz dohodka za 41 %, naj večji vpliv na to ima vsekakor zbiranje sredstev za zdravstveno varstvo, kar smo doslej prispevali iz osebnega dohodka. Odločili pa smo se tudi za višje združevanje sredstev v občini za potrebe komunale, požarne varnosti in še nekaterih. Zaradi povečanih obveznosti iz dohodka, se bo čisti dohodek povečal samo za 17 %. Največ ga bomo porabili za osebne dohodke, katerih rast je načrtovana po stopnji 18,5 %, s čimer bi zaostajala rast osebnih dohodkov za dohodkom, tako kot določa družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Za potrebe skupne porabe načrtujemo za 16 % več sredstev, medtem ko bomo vložili v poslovni in rezervni sklad za 10 % več sredstev. Iz čistega dohodka moramo prispevati del sredstev tudi za krajevne skupnosti in v sklad za razvoj kmetijstva, ker smo sprejeli takšne družbene dogovore za tekoče srednjeročno obdobje. Franc Mali, vodja delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine: Naša delegacija je ob izvolitvi štela 15 delegatov, vendar so štirje že odšli iz delovne organizacije. Delegacija je imela v letu 1980 sedem sej. Na sejah smo obravnavali gradivo za seje zbora združenega dela občinske skupščine. Na gradivo smo imeli tudi nekaj pripomb, predlogov in amandmajev. Večina teh je bila na sejah zbora sprejeta. O vsebini pripomb smo poročali v Informacijah. Investicijska dejavnost bo v letu 1981 bolj umirjena. Za vsa investicijska dela je namenjeno 11 milijonov din amortizacijskih sredstev. Z njimi bomo obnovili klima naprave v sukalnici, zamenjali izrabljena transportna sredstva in ostalo opremo, predvidena pa je tudi zamenjava strehe na odkupljenem zdravstvenem domu. V tem letu je predviden izvoz 800 ton preje, predvsem v države s konvertibilno valuto. To predstavlja 11 % letne količinske proizvodnje. Bombažno prejo bomo izvažali v zahodnoevropske države, Večina delegatov se je sej delegacije redno udeleževala, nekateri delegati pa svoje dolžnosti niso izpolnjevali. Sej so se redno udeleževali zadolženi strokovni delavci in predsednik delavskega sveta, ki so sodelovali pri proučevanju gradiva. V veliko pomoč pri sestavljanju predlogov in pripomb so nam bili tudi sklepi delavskega sveta. Naši delegati, ki so bili delegirani za sejo zbora združenega dela občinske skupščine so se sej redno udeleževali. Kot vodja delegacije se vsem prizadevnim delegatom sintetično prejo pa v države v razvoju. Za normalen potek proizvodnje bomo potrebovali 7.360 ton uvoženega vlakna, manjši del pa bomo kupili pri domačih proizvajalcih. Delavski svet je sprejel tudi ostale dele plana, kot so varstva pri delu, SLO in družbene samozaščite, izobraževanja, sprejemanja pripravnikov in izrabe delovnega časa, ter družbenega standarda. Na področju družbenega standarda načrtujemo reševanje stanovanjskih problemov in pa razširitev možnosti letovanja. in ostalim sodelavcem, ki so nam pomagali pri delu delegacije, zahvaljujem. Branko Bizjak, vodja posebne delegacije za skupščino SIS za izobraževanje: Naša delegacija se sestaja redno pred vsako sejo skupščine izobraževalne skupnosti Litija. V mandatni dobi smo imeli doslej šest sej delegacije, udeležba na sejah je bila 71 %. Delegiran delegat se je redno udeležil skupščine, ter na naši naslednji seji seznanil delegacijo s kratkim poročilom oz. izvlečki zadnje seje skupščine. Strokovni sodelavec za pomoč pri obravnavi delegatskega gradiva Andrej Kralj je bil vabljen na šesto sejo delegacije, vendar pa se je zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti. Menim, da je sodelovanje z delavskim svetom za sprejem načelnih stališč pred posameznimi odločitvami zelo umestno, oz. nujno. Številčno šibka delegacija pravzaprav ne more in ne sme samostojno odločati o vseh tako pomembnih vprašanjih, ki so obravnavana na skupščini. Delegacija je redno sodelovala s stališči delavskega sveta in izvršnih odborov sindikata na razpravi v skupščini. Naše pripombe smo podajali ustno in pisno in so bile v glavnem tudi sprejete. Prepričani smo, da bo delo delegacije uspešno, če bo kot do sedaj, tudi v bodoče delavski svet redno seznanjal delegacijo s svojimi interesi, A. Kralj Za obravnavo na sindikalnih skupinah VODJE DELEGACIJ POROČAJO Sedanje delegacije za občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so bile izvoljene na volitvah 9. marca 1978 in imajo za seboj skoraj triletno delo. Posebno delegacije za samoupravne interesne skupnosti so v takšnem sestavu — (izvoljenih je deset posebnih delegacij) orale skoraj ledino na tem področju in je zato vsak premik na bolje vreden pohvale. Posebno so se morali prizadevati vodje posameznih delegacij, da so skrbeli za sklice in vodenje sej, razlago gradiva, posvet s strokovnimi službami in za udeležbo na sejah skupščin. Kot je razvidno iz poročil vodij delegacij, ki jih objavljamo v tem sestavku, je delegatsko delo potekalo kontinuirano v vseh delegacijah, čeprav včasih tudi z manjšimi težavami. Te so nastajale predvsem zaradi neodgovornosti delegatov, ki so nalogo za sodelovanje v posameznih delegacijah prevzeli, kasneje pa sploh niso, ali pa so slabo sodelovali. Čeprav to ni pojav v vseh delegacijah, pa se morajo sindikalni delavci s posameznimi delegati pogovoriti in jih opozoriti na njihovo dolžnost. V preteklem letu so z delegacijami sodelovali posamezni strokovni delavci, za pomembnejše odločitve pa je sprejemal načelna stališča tudi delavski svet. Kako ocenjujejo delo delegacij njihovi vodje, pa je razvidno iz poročil. Občinska organizacija RK Litija je meseca decembra organizirala srečanje starejših občanov. Srečanje je bilo v dvorani na Stavbah. Organizatorji si želijo, da bi se povabljenci teh srečanj v prihodnosti bolj množično udeleževali. Na sliki: udeleženke srečanja, med katerimi je tudi mnogo naših upokojenk. mnenji, stališči, predlogi in odločitvami. Tudi v bodoče pričakujemo, da nam bo delavski svet posebej sporočal tiste odločitve, za katere meni, da naj jih delegacija zastopa na mestu skupščinskega dogovarjanja in odločanja. Marjan Juvančič, vodja posebne delegacije v skupščino SIS za otroško varstvo: Delegacija se je pred sejami skupščin doslej šestkrat sestala. S sodelovanjem strokovnih delavcev je delegacija obravnavala gradiva in skupščini posredovala morebitne pripombe in stališča naše delovne organizacije. Delegat, ki je bil delegiran na sejo skupščine, se je te redno udeležil. Problem delegacije je bila udeležba na sejah, saj se ena delegatka (Slavka Majcen) ni udeležila nobene seje, nekateri pa le po trikrat. Miro Tišler, vodja posebne delegacije v skupščino SIS za telesno kulturo: Naša delegacija šteje sedem članov, vendar nas je sedaj le še pet, ker sta dva odšla iz delovne organizacije. Delegacija se je sestala pred vsako sejo skupščine in obdelala gradivo, ter določila delegata za skupščino, razen v enem primeru, ko seje ni bilo mogoče sklicati. Sestali smo se petkrat. Udeležba na sejah delegacije ni bila zadovoljiva. Bili smo komaj sklepčni, največkrat pa tudi ne. Na našo delegacijo smo redno vabili strokovnega sodelavca, ki seje sej tudi udeleževal in razlagal gradivo za skupščino. Vse pripombe, ki so bile izrečene, smo tudi posredovali preko delegata v skupščini. Delo delegacije ni najboljše, predvsem zaradi neresnosti posameznih delegatov, kakor tudi neudeležbe na sejah, saj smo bili le dvakrat sklepčni, trikrat pa ne. Posamezni delegati ne čutijo dovolj odgovornosti do dela v delegaciji in bi bilo potrebno v bodoče izvoliti v delegacije tiste delavce, ki so pripravljeni sodelovati, ker le tako bo delo boljše in lažje potekalo. Petra Vozel, vodja posebne delegacije v skupščino SIS socialnega skrbstva: Delegacija šteje še šest članov. Pred sejami skupščin se je delegacija redno sestajala. Sama sem tudi članica izvršnega odbora SIS socialnega skrbstva. Delegiran delegat se je redno udeleževal sej skupščine. Nekajkrat smo sodelovali s pripombami na seji skupščine, to so bila predvsem načelna stališča delavskega sveta do posameznih vprašanj. Menim, da bi bilo takšno sodelovanje z delavskim svetom do pomembnih vprašanj potrebno tudi v bodoče. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva, razen enega delegata (Karel Komotar), ki se seje ni nikoli udeležil. Franc Lesjak, vodja posebne delegacije v SIS za zdravstvo: Člani delegacije smo se v letu 1980 sestajali pred vsako sejo občinske zdravstvene skupnosti. Seje so bile sklepčne. Obravnavali smo predvsem gradivo za seje skupščine, pa tudi poročila o sklepih, sprejetih na preteklih sejah. Ta poročila so podali delegati, ki so se sej udeležili. Zlasti pa smo: — spremljali stroške zdravstvene skupnosti, posebno koriščenje sredstev v zvezi s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela med zdravstvenim domom in bolnico; — preko svojih delegatov opozarjali skupščino na izvajanje stabilizacijskih ukrepov; -— pri sprejemanju zaključnega računa občinske zdravstvene skupnosti, pokrivanju izgube in sprejemanju sporazuma o razdelitvi sredstev solidarnosti je dal naš delegat pismeno pripombo delegacije in se vzdržal pri glasovanju; — obravnavali osnutek o zdravstvenem varstvu v prihodnjem srednjeročnem obdobju; — imenovali dva člana komisije uporabnikov zdravstvenega varstva za odločanje na pritožbe zavarovancev o pravilnosti odrejanja bolniškega staleža; — spremljali organiziranje zdravstvene službe v novem zdravstvenem domu; — spremljali zdravstveno stanje naših delavcev, zlasti odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov; — razpravljali in ugotovili, da obseg zdravstvenega varstva za naše delavce ni bil v celoti izveden (zaradi prezaposlenosti obratnega zdravnika niso bili opravljeni vsi preventivni pregledi). Zaradi tega so bili izvedeni preventivni pregledi v sodelovanju z Zavodom za varstvo pri delu SR Slovenije za 450 delavcev, ki delajo tudi v nočnem delovnem času. Vodja naše delegacije je član izvršilnega odbora občinske zdravstvene skupnosti, zato smo bili še bolj tekoče seznanjeni z dogajanji na tem področju. Pri sprejemanju sklepov smo upoštevali načelna stališča, ki jih je sprejel delavski svet.. Ocenjujemo tudi, da je sodelovanje strokovnega delavca na sejah naše delegacije učinkovito, saj v veliki meri pripomore k lažjemu razumevanju gradiva, ki ga obravnavamo. Hilda Tišler, vodja posebne delegacije v skupščino SIS za za poslovanje: Delegacija je imela v tem obdobju šest sej. Na sejah so delegati obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, medobčinske skupnosti za zaposlovanje in obravnavali gradiva za sejo skupščine. V skupščino je bil vedno delegiran delegat, ki se je seje tudi udeležil. Delegati so bili na sejah redni, razen Marjete Rakar, ki se ni udeležila nobene seje in Angele Bedene, ki se je udeležila le ene seje. Predlagamo, (Nadaljevanje na 4. strani) Za obravnavo na sindikalnih skupinah POROČAJO VODJE DELEGACIJ (Nadaljevanje s 3. strani) da bi v bodoče izbrali takšne delegate, ki bi se sej redno udeleževali. Ivica Dernovšek, tajnica posebne delegacije v skupščino SIS za raziskovanje: Delegacija je imela od izvolitve pet sej. Na sejah smo obravnavali gradivo, ki smo ga dobili z občinske in republiške raziskovalne skupnosti. Na sejah določen delegat se je redno udeleževal sej občinske raziskovalne skupnosti. Na zadnji seji smo predelali plan občinske raziskovalne skupnosti. Zaradi odhoda štirih članov delegacije, med njimi tudi predsednika, se je treba odločiti, če bomo za preostalo dobo izvedli nadomestne volitve. Z delegacijo sodeluje tudi določen strokovni delavec. Veno Pajer, vodja posebne delegacije v skupščino SIS za invalidsko pokojninsko zavarovanje: V preteklem letu je bilo sklicanih pet sej delegacije, na katerih pa je bila, žal, udeležba zelo skromna. Na sejah smo obravnavali gradivo za skupščine SPIZ, kakor tudi Predlog o kolektivnih dopustih . ni bil sprejet , Predlog, da bi letos uvedli delni kolektivni dopust, na zadnji seji DS ni bil sprejet. Vzrokov za to je verjetno več, eden izmed ostalih pa je gotovo slaba udeležba delegatov na seji DS, kajti le osem glasov »proti« je zadoščalo, da predlog ni bil izglasovan, vsi sklepi pa se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov in ne samo tistih, ki so prisotni na seji. Drugi vzroki pa ležijo predvsem v slabi osveščenosti, da rie rečem celo nezainteresiranosti delegatov samih. Na seji se je pokazalo, da niti delegati niso bili točno seznanjeni z načinom pa tudi ugodnostmi koriščenja kolektivnega dopusta, čeprav je bilo o tem že veliko napisanega tudi v našem glasilu (štev. 21, 22 in 24). Tako so delegati v teku razprave zastopali predvsem svoje stališče, del delegatov pa ni posredovalo mnenje njihove delovne sredine katero zastopa, predvsem kakšni so vzroki, ki govorijo proti takšnemu načinu koriščenja rednega dopusta. Niso se strinjali tudi s tem, da se kolektivni dopust ne izvaja hkrati za vse delavce v tovarni. Pojasnjeno jim je bilo, da vsi delavci skupnih služb ne morejo iti na dopust hkrati, ker narava njihovega dela tega ne dopušča (dve izmeni delata, potrebno je napraviti periodični obračun, odpošiljati prejo, obračunavati OD itd.), kar pa je tudi ugodneje, zaradi izrabe počitniških domov, namreč delavci na kolektivnem dopustu, bi imeli v tem času absolutno prednost pri letovanju. V času stabilizacije pa je potrebno tudi fond dopusta načrtneje planirati, da ne bi prihajalo do zastojev, da bi bile drage delovne priprave kar najbolje izkoriščene in da ne bi bilo potrebno imeti tolikšnega števila rezervnih delavcev za kritje rednih dopustov. Delegati DS so tudi dolžni skrbeti tako za izvajanje zakona oz. pravilnika o delovnih razmerjih, kot tudi za to, da je izraba rednega dopusta najbolj ugodna za poslovanje DO, od katere je odvisen naš osebni standard. Ker predlog o kolektivnem dopustu ni bil sprejet, bodo morali vodje oddelkov pripraviti plan izrabe rednega dopusta celega leta s poudarkom na tem, da se mora dopust izkoristiti v treh delih, od katerih mora en del trajati najmanj 12 dni. Tako tu ne bo več mogoče upoštevati vseh želja posameznikov, pač pa se bomo morali vsi prilagajati skupnim potrebam za čimvečjo produktivnost in čimboljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. ostala tekoča vprašanja. Na naših sejah je redno sodeloval tudi strokovni delavec Albin Ankon. Skupščine SPIZ se je redno udeleževal določen delegat. Posebnih delegatskih vprašanj naša delegacija ni postavljala, smo pač sodelovali po programu in delu skupščine. Sam sem tudi član izvršnega odbora SPIZ občine Litija in sem se redno udeleževal sej tega organa, razen v času odsotnosti (Novigrad). Tu smo velijto razpravljali o izgradnji doma počitka v Črnem potoku, ki je sedaj v zaključni fazi. Takšno je bilo naše delo v preteklem letu. V bodoče pa bi želel, da bi bilo sodelovanje vsaj s strani delegatov, ki so bili izvoljeni in takrat pripravljeni sodelovati v delegaciji. Zaradi odhoda iz delovne organizacije je od sedmih ostalo le še pet delegatov. Zlata Pavlica, vodja združene delegacije za stanovanjsko gospodarstvo, komunalno in kmetijsko zemljiško SIS: Od desetih šteje delegacija še osem članov. Sestali smo se pred vsako sejo skupščine. Seje so bile vedno sklicane z vabili. Prisotnost na sejah je bila v povprečju 75 % s tem, da se en član delegacije (Jože Sluga) sej ni udeleževal, posamezni pa so bili opravičeno odsotni. Naš delegat se seje skupščine samo enkrat ni udeležil. Z malico smo zadovoljni Na razpis z naslovom »Izbiramo naj malico«, ki smo ga objavili v 22. številki našega glasila, ni bilo nobenega odziva. Nihče ni predlagal svojega recepta za pripravo toplega obroka v naši menzi. Vzrokov ne bomo raziskovali, zalo pa je za genija, ki bi z 18. — s kolikor dinarji bi po razpisu lahko razpolagal za svoj predlog, nagrada (140 in 100 din) vsekakor prenizka. V ^ Na sejah smo obravnavali dostavljeno gradivo v celoti, na podlagi pripravljenih izvlečkov vodje delegacije, po predhodni konzultaciji s strokovnimi službami, ki so zadolžene za to področje. Za posamezne pomembne odločitve se je gradivo posredovalo samoupravnim organom, da je bilo izoblikovano skupno stališče (odbor za stanovanjska vprašanja, delavski svet, delegacija). Prisotni so na sejah aktivno sodelovali v razpravi. Vodenje sej je potekalo po ustaljenem postopku, zapisniško so se oblikovali sklepi in delegatska vprašanja, ki smo jih pismeno posredovali na skupščini. Sporazumno smo določali delegate za seje skupščine. Vse sklepe in odločitve na sejah skupščine smo posredovali delegatom na prvi seji delegacije. Tako pravijo o delovanju delegacij njihovi vodje, ki se zavedajo odgovornosti sprejetih nalog. Zato se na sejah samoupravnih delovnih skupin, ko bomo obravnavali delovanje delegacij, zavzemimo za sodelovanje tistih delegatov, ki doslej niso dovolj aktivno sodelovali v delegacijah. Prepričajmo jih, da je sodelovanje v delegatskem sistemu ravno tako naša skupna delovna dolžnost, kot naše ostalo vsakdanje delo pri stroju ali drugem delovnem mestu, ker se v organih, kjer sodelujejo naši delegati sprejemajo življenjsko pomembne odločitve. Čeprav se marsikdo včasih težko odtrga od dela, ali celo od doma, pa se mora le zavedati sprejete obveznosti, ki ni toliko zahtevna, niti pogosta, da je ne bi mogel opravljati. Predvsem, ker ni to nekaj trajnega. V naslednji mandatni dobi bodo dolžnost prevzeli spet novi delegati. Zamenjava delegatov (potrebno bi bilo izvesti nadomestne volitve) bi povzročila precej nepotrebnega dela, pa tudi prelaganje dolžnosti z ene na drugo ramo. Povprašajte tudi delegate o njihovem delu v delegacijah, predvsem pa se zavzemite za aktivnejše delo delegatov in sprejmite morebitne pobude in predloge za boljše delo delegacij. M. P. REFERENDUM USPEL Na referendumu dne 25.12.1980 smo glasovali o sprejetju: — temeljev plana delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1981 do 1985; — dopolnitvi samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke. Od skupnega števila delavcev 1081, je glasovalo 800 ali 74,01%. Za posamezne predloge pa so rezultati glasovanja naslednji: 1. Temelji plana delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1981—1985 (glasovnica štev. 1): za 546 ali 50,51% proti 221 ali 20,45 % neveljavnih glasovnic 33 ali 3,05 % neuporabljenih glasovnic 281 ali 25,99 % 2. Dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke (glasovnica št. 2): za 573 ali 53,01 % proti 195 ali 18,04 % neveljavnih glasovnic 32 ali 2,96 % neuporabljenih glasovnic 281 ali 25,99 % Razmeroma majhna udeležba na referendumu gre predvsem na račun zaradi bolniških izostankov in rednih dopustov, ki jih je bilo zelo veliko proti koncu leta. Daši so bili materiali oz. splošni akti, o katerih smo na referendumu glasovali, obdelani na raznih sestankih v sindikalnih skupinah in smo bili preko tiska dobro obveščeni, da niška udeležba, zlasti število glasov »za« misliti, da bo treba pri prihodnjem referendumu več povezave z družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji. Treba bo več razlage in obveščanja in zbuditi večjo samoupravljalsko zavest, če bomo hoteli bolje izpeljati referendum. Tudi na delavskem svetu, kjer je bilo podano poročilo o izidu referenduma, je bilo čuti glas v tem smislu. Nočno delo žensk v letu 1981 Kot vsako leto smo morali tudi letos zaprositi Republiški komite za delo za podaljšanje soglasja za nočno delo žensk v letu 1981. O tem mora predhodno mnenje dati tudi Republiški inšpektorat dela, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški svet sindikatov. V naši delovni organizaciji pa morata o tem razpravljati in sprejeti določene sklepe sindikalna konferenca in delavski svet. V drugi polovici letošnjega leta je bila ukinjena 4. izmena. Delovni ciklus štiriizmenskega dela je neugodno vplival na zdravstveno stanje žensk, ker se človeški organizem težko prilagaja dvodnevnemu menjanju izmen. Število žensk na nočni izmeni se tudi stalno zmanjšuje. Tako smo imeli novembra 1979 551 žensk na nočnem delu, novembra lanskega leta pa le 506. V tem srednjeročnem obdobju načrtujemo še nadaljnje zmanjšanje' delovne sile, s tem pa se bo seveda zmanjšalo tudi število žensk na nočnem delu. Izboljšali pa se bodo tudi pogoji dela zaradi zamenjave oziroma rekonstrukcije klimatskih naprav v določenih oddelkih. V letošnjem letu beležimo tudi občutno zmanjšanje bolniškega staleža. Tako smo imeli v 11 mesecih leta 1979 29641 izgubljenih dni zaradi bolniških izostankov, kar predstavlja 10 % bolniški stalež, v lanskem letu pa je bil procent bolniškega staleža 7,6 % z 26423 izgubljenimi dnevi. Povečali pa so se izgubljeni dnevi zaradi porodniške, iz 8787 na 11475 dni, kar pa je ob dejstvu, da je pri nas zaposlenih največ žensk, normalno. Pozitivni trend se nadaljuje tudi pri številu poškodb, obratnih in na poti na delo in z dela. Tako se je število teh poškodb iz leta 1979 na 1980 zmanjšalo za 423 dni. (Podatki so za 11 mesecev). Ce hoče delovna organizacija imeti zaposlene ženske na nočnem delu, mora po zakonu o delovnih razmerjih izpolnjevati določene pogoje: — imeti mora organiziran prevoz na delo in z dela; — na izmeni mora biti zagotovljeno strokovno vodstvo; — organizirana mora biti prehrana v ustrezni kalorični vrednosti; — organizirano mora biti varstvo otrok v nočnem času. Vidimo, da razen zadnjega pogoja, vse druge izpolnjujemo. Tudi trenutni gospodarski položaj nam ne dovoljuje, da ukinemo nočno delo žensk. Poleg tega delovne organizacija zaradi administrativno določenih cen dosega nizko akumulacijo in bi vsako zmanjševanje proizvodnje povzročilo, da bi poslovali z izgubo. Andrej Rrhlikar LELONG—France Stili Life • Nature morte To benefit UNICEF • Au profit de VUNICEF .0 V 19-lf C\ /wn S/ Nw j 5 i^t-iLAdu4vvv^-t >w ArvdL iklSL Ux ® ■ llxx4 1 av, 4tivVibv' t