Stran 124.
Kmetijstvo.
Gospodarske drobtine.
I.  Driska telet.
Dostikrat se prigodi, da napade sesajoče teleta bolezen, bela driska imenovana. Ako se je loti z močjo, in se bolezen za časa zanemarja, labko je, da tele v kratkem tudi pogine.
Vzrok bolezni je navadno v slabi krmi krave. Prehod od suhe krme na svežo, večkrat pokvarjeno, pre-hlajenje krave, kakor tudi teleta, pa še mnogo drugih vzrokov labko to bolezen naključi. Razume se, da se morajo najprej ti vzroki poiskati in odstraniti, nato pa hitro se lotiti zdravljenja teleta.
Takšno bolno tele se mora najprej odstaviti od sesca. Mesto mleka se mu naj skuha juha od pražene ržene moke, kateri se primeša kumine in nekaj soli. Ta tekočina se mora vselej precediti, da ne bi mogoče se iz moke naredili svalki, koje bi ne moglo tele požreti. Seveda se mora teletu to rabiti, pa vselej le primerno toplo. S kraja se daje po vsaki dve uri za pol litra, sčssoma po nekoliko več. V sili se napravi tudi klistira od omenjene tekočine, samo da se takrat tekočina ne sme soliti, nego se jej prida nekoliko kamiličnega čaja. Kadar tele okreva, jame navadno samo piti omenjeno pijačo, če ne treba mu zalivati, dokler popolnoma ne ozdravi.
II.  Soliter,  kako  spoznati, je li pravi?
Dostikrat se zgodi, da kakor pri vsakoršnem drugem blagu, se tudi solitru primešavajo razne tvarine, na pr. sol, kajnit itd. Hočemo spoznati, li je soliter pristen, denimo ga nekoliko v žlico, ter držimo nad žrjavico. će je pravi, raztopi se v petih minutah, nato pa začne z modrim plamenom goreti, če je pa primešana kakšna sol, pa se ne taja, temveč prasketa vsled vročine.
III. Odstavljanje telet, oziroma njih hrana
brez mleka.
V nekem češkem gospodarskem listu opisuje skušen živinorejec, kako se naj tele vzreja brez sesca.
„Koj po otelitvi denem tele v malo pregrajo, toliko da se more v njej po volji gibati. K sescu ga ne pustim, temveč v prvem tednu dobiva tele po trikrat na darf mleka maternega v posodi. V drugem tednu dobiva tele še mleko, pa se zraven začne hraniti s kuho vino od na pol smeletega ovsa. S kraja se daje teletu po liter te kuhovine, v kateri meri se pa jemlje mu po drugi strani mleko. Tako se v tretjem tednu ravna naprej, da že v četrtem se mleko popolnoma odvzame, pa nadomesti z ovseno kuhovino in seveda z dobrim senom zraven. Tako se ravna po cele tri mesece.
Razume se, da je treba kuhovino napraviti primerno redko, da jo tele more piti. Od 1 kg ovsa napravi
se kuhovine   po 5 do 6 litrov, katera   se   daje   nekoliko mlačna teletu.
Stroški tega krmljenja se računajo za 100 dni: 100 kg ovsa = 7 gld. 200 kg dobrega sena = 6 gld. vkup 13 gld. Pri krmljenju z mlekom pa bi se v tem času porabilo od 1000 do 1200 litrov mlekn. Po 5 kr. I znese ono od 50 do 60 gld.
Seveda je v tem velika razlika na računu, ali vender mi dvomimo, da bi tele pri omenjeni krmi tako uspevalo, nego pri naravni — pri mleku. Ako se nam to dokaže, potem je gotovo svetovati ta način krmljenja, zlasti še ondi, kjer se mleko lahko drago prodaja. Pač pa svetujemo zraven dojenja ali krmljenja z mlekom kot najprvo hrano dajati teletu gori priporočano kuhovino od ovsa.
IV.  Deteijno  seme,  kako shraniti?
Zgodi se večkrat, da nam preostane deteljnega se mena, katero hočemo shraniti potem za prihodnje leto. Da bi pa v tem času ne trpeli one škode od plesnja ali suše, priporoča se jo dati v čedno vrečo, katero je treba obesiti na suhem pa temnem kraju. Tako shranjeno seme ne bo zgubilo ali trpelo kaj na kaljivosti.
V.  Da črv ne gloda  lesa.
Mnogokrat se zgodi, da skoraj novo in lepo pohištvo jame glodati črv, tako da ga kmalu skvari in uniči. Kaj je vzrok, da se nekaterega lesa tako kmalu loti, med tem, ko ima drugi les v obližju mir pred njim, se še ne ve natanjko. Ljudje menijo, da je vrsta lesa takšna, drugi pravijo, da je bilo drevo „v takem času vsekano" in še več vraž^dostavijo. Da se to zabrani, svetuje se sledeče sredstvo: Kadar je pohištvo narejeno, treba v gorki vodi raztopiti nekaj alve, ter parkrat s to tekočino pohištvo izribati. Še le, kadar se je to dobro posušilo, velja pohištvo izlikati (politirati).
VI   Oteklina  od udarca,  kako se ozdravi?
Večkrat se zgodi, da se človek udari, ali kako drugače poškoduje, na kojem mestu se napravi boleča modro rudeča oteklina. Ako ni pod njo kaj ranjeno ali celo zlomljena kost, temveč je samo na mesu in koži, ozdravi se kmalu z naslednjim sredstvom: StoUH v možnerju nekaj strokov česna, ter ga pomešaj s strdjo. S to zmesjo se boleči ud maže po trikrat na dan, dokler ne ozdravi.
<~s             *           Pohorski.