riitiin »111 ■ 11 * MiM iit JteltMka twamm GLASILO K R Š Č A N S K E GA DE LOV NEGA LJUDSTVA ŠTEV. 2 C LJUBLJANA, DNE 13. M A I A 1937 LETO X. Delavec razmišlja Gotovo je, da vsakega razmišlju-jočega delavca zanimajo danes najbolj socialni problemi, o katerih se dosti govori in piše. Med slednje spada tudi časopisje, in kot naročnik dnevnega »Slovenca« imam nekaj izrezkov, ki govorijo vsestransko o socialnih vprašanjih. Ko sem pred nedavnim te izrezke pregledoval, sem moral na vse veselje ugotoviti, da se kot delavec lahko strinjam s pisanjem. Da, celo več: celo navdušilo me je! Morda ne bi bito odveč, če bi nekaj stavkov iz teh izrezkov prepisal, da bi tako videli, da kljub vsemu mi krščanski socialisti najbolj delamo na uresničitvi nekaterih navodil odnosno napisanih želja v »Slovencu«. Prebiram uvodni članek »Pravico do življenja«. Lep je. Kaže vso revščino našega malega slovenskega človeka. Proti komu je zapisano: Delazmožnim daj delo in za delo pošten zaslužek, ne miloščine... Potem je nam delavcem še v dobrem spominu Finžgarjev uvodni članek »Krik brezposelnih«. V njem pravi na koncu odstavka o miloščini: Miloščina je in naj bo za revne starčke, sirote, bolnike in otročičke. Za zdrave je delo, z delom kruh in morala. — Kdor o zadnjem stavku razmišlja, ve, v&e je v zvezi s kruhom in moralo. Na koncu pravi, da je treba, da »izrežemo pogumno in temeljito« to gnojno rano našega časa, in celo to pripomni, da takoj —, »sicer bo prepozno«! Tudi drugi uvodnik »Stiske groze« ni niič manj radikalen ter odkrit. Nadalje berem v uvodniku, ki ga je napisal pod naslovom »Demon kapitalizma« Drin, naslednje: Ali pa smo mi kristjani in katoličani res interesi-rani na tem, da poedini velemagnati dobivajo ogromne plače, da se dobički podjetij razdeljujejo med anonimne delničarje, da delavec le s težavo preživlja svojo družino in da kmet na svoji zemlji strada? — Drin potem pravii: Gotovo ne. — Zelo dobra je tudi papeževa okrožnica o obnovi Mehike. Če je to »Slovenec« prinesel, potem bo pač deloma veljala tudi za nas. O socialni nalogi katoliške Cerkve piše med drugim: ... da se uveljavijo osnovni zakoni katoliške vere, ki so zakon ljubezni in zakon pravice. _______ Potem nižje spodaj: ... da se izboljšajo pogoji za človeka vredno življenje, delavstva in njihovih družin. In še: Katoliški duhovpiki in laiki morajo pri vsem spoštovanju, ki ga morajo izkazati dostojanstvu človeške osebnosti, biti neustrašljivi borci za to, da se nepravični in človeka nevredni življenjski pogoji, kjer obstojajo, odstranijo. — Mnogo resničnega so zapisali v »Slo-vericu« tudi glede Španije. Berem na priliko v uvodniku Drin-a, da je imelo špansko meščanstvo »kaj malo smisla« za socialno pravičnost. Ugotavlja: Žal tudi na katoliški strani ni bilo zadostnega razumevanja... O socialnih pa-pešlkih okrožnicah so morda v poedi-nih krožkih debatirali... Posebno lepo pa pove spodaj nižje: Popolnoma zmotno je naziranje, da je krščanska misel verno utelešena nekje na — desnici: gospodarski, socialni, politični... Saj ni res! 2ivo krščanstvo je tam, kjer je pravičnost in ljubezen v družbi. Predvsem pravičnost! — Tu mora človek pristaviti, da je to naravnost sijajno! — Potem berem še članek pod naslovom: Program — ki je prišel prepozno ... Vse lepo in upoštevanja vredno. Tovariši in tovarišice, ki to berete, morete ugotoviti, da je vse naše delo, vsi napori naših zaupnikov po tovarnah, našega načelstva v Ljubljani ter delo naših agilnih strokovnih tajnikov, odgovor že navedenim stavkom iz »Slovenca«, ki jih je zapisal o socialnem vprašanju. Naša Jugoslovanska strokovna zveza že čez štirideset !et dela na vsem tem, kar tu in tam »Slovenec« priporoča. In vendar (na vse čudo) živimo pri »Slovencu« v nemilosti. Kje je vzrok? Kje je vzrok, da gotovim ljudem ni všeč odkritosrčno in iskreno sodelovanje nekaterih inte-ligentov z nami delavci. E, saj ni treba dolgo razmišljati. Saj mi vemo, kje je vzrok — poslušni in pokorni nismo tako, kot bi radi, zato to preziranje... Toda kljub lepim besedam v »Slovencu« o socialnem vprašanju, se nam le čudno zdi, da napravi včasih take slkoke, da skoro vse podere, kar je napisal dobrega. Saj ni treba, da se dolgo mudimo pri uvodniku na Jožefovo. Po presledku dobrih treh let se sestane v četrtek, dne 13. maja t. L, v prostorih Delavske zbornice ob 9 dopoldne redna skupščina Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Dnevni red skupščine je zelo obširen in obsega sedem glavnih točk, ki so: pod I. do III. poročila glavnega upravnega in nadzorstvenega odbora o poslovanju v letih 1934, 1935 in 1936 in odobrenje računskih zaključkov za omenjene poslovne dobe; pod IV. razrešnica staremu upravnemu in nadzorstvenemu odboru; pod V. volitve glavnega upravnega in nadzorstvenega odbora ter članov razsodišča rudarskega zavarovanja; pod VI. odobritev spremembe ključa glede prevalitve stroškov za prejemke upravnih nameščencev pri krajevnih bratovskih skladnicah na včlanjena podjetja im pod VII. slučajnosti. Za skupščino vlada med rudarji veliko zanimanje in kako tudi ne, ko gre za njihovo najvažnejšo socialno-zava-rovalno ustanovo, ki že preko 80 let izpolnjuje svoje blagodejno poslanstvo. Ne glede na to, da preživlja rudarsko zavarovanje zadnja leta sem veliko krizo in so se radi tega culi glasovi, da bi se isto združilo s splošnim delavskim zavarovanjem, stoje rudarji vedno na stališču, da se vodi njihovo zavarovanje ločeno od splošnega in ohrani samostojnost, kajti le na ta način imajo vpogled in pravico soodločanja. Danes že vsi verno, kaj je minimalna mezda, vemo za njene dobre in slabe strani. Toda vprašamo se pa le lahko, kako je moglo biti v tisti uvodnik zapisano, da pomeni tudi uredba o najmanjši mezdi »velikanski napredek«. Kje pa so sedaj vsi zapisani stavki, ki so tako radikalni, da se še »Delavska pravica« lahko skrije. Povejte, če so določene mezde po papeževi okrožnici! In če pri tem ne pride v poštev stavek: Živo krščanstvo je predvsem v pravičnosti! Zakaj potem taka zamera tov. dr. Pokornu, zakaj naj bi bila potem vsa JSZ nezmožna voditi naprej krščansko delavstvo?! — Videti je, da iskreno čuteč človek in delavec sam take reči vse drugače gleda kot kdo izmed tistih, na katerega sijejo stranski reflektorji iz rok ljudi na desnici. Bodimo odkriti! Delavska organizacija se mora borili vedno v interesu delavca in delavec pač ne more biti zadovoljen z vsako najmanjšo dobro-tico. Saj ne rečemo, nekoliko več brige se že posveča delavcu, toda to je zelo malo, še zelo malo in zaradi trenutnih koristi nekaterih pač delavska organizacija ne more molčati, kaj šele prirejati manifestacijske shode. Mi delavci se pač predobro zavedamo, da je naša borba dolgotrajna in da bo obstojala tudi takrat, ko bo trenutne koristi žel Z raznimi in številnimi članki smo v »Delavski Pravici«« našo javnost in merodajne kroge že večkrat opozorili na težki in nevzdržni položaj pokojninskega zavarovanja ter navedli tudi pota in način, kako rešiti to zavarovanje v splošno korist rudarjev in vsega našega narodnega gospodarstva. Pri količkaj resni in dobri volji bi se moralo vprašanje sanacije rudarskega zavarovanja že pred leti odpraviti z dnevnega reda, kakor so to storile že druge države. Res je sicer, da smo dobili nekaj zadevnih odredb, a kaj pomaga to, če ni istočasno poskrbljeno za zadostna denarna sredstva, ki bi zagotovila pokojninskemu zavarovanju nemoteno funkcioniranje brez novih žrtev za rudarje. Rudarji niso zakrivili tega stanja in ne morejo ničesar več prispevati, zato upravičeno pričakujejo od države, da jim ob 12. uri priskoči na pomoč. Od delavskih zastopnikov na skupščini pa se nadejamo, da bodo znali zagovarjati zahteve vsega rudarskega delavstva, ki jim je poverilo svoje zaupanje, in da bodo vedno složno nastopali, kadar gre za interese vseh rudarjev. Zato naj izvolijo v odbore glavne bratovske skladu ike in v razsodišče svoje najboljše in najsposobnejše tovariše, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Njihove naloge niso lahke, a z vztrajnim in poštenim delom bodo slednjič vendarle, nekaj dosegli, zlasti če jih bo podpiralo tudi ostalo delavstvo, kakor nasprotno oni od njega pričakujejo. V slogi je moč! zopet kdo drugi. Eno pa bi le radi, in to, da pridejo za radikalnimi besedami tudi radikalna dejanja. Bolje je odkloniti uvodnik, ki ga je na priliko napisal Finžgar in kjer pravi, da »delavec, ki stoji do kolen v blatu v strugi Ljubljanice, zasluži za 5 do 7-člansko družino čistih 21.50 Din. Ali naj tak delavec od teh krvavih dinarčkov plača hrano, šolanje, stanovanje, obleko ...« Kako se to ujema z »velikanskim napredkom«? Pri vsem tem razmišljanju moramo ugotoviti še nekaj! Razveseljivo je, da postane naše gibanje vse bolj žilavo, to je zelo veliko. Vse naše delo je postalo izključno strokovno in če pri tem še pomislimo, da to vrši krščanska delavska organizacija, smo lahko ponosni. Mi vemo, da bomo proti kapitalu in brezverskemu komunizmu zmagali samo z delom, niti malo pa ne z udrihanjem. Kakor pa je to delo na eni strani zelo resno in težavno, pa kličemo na drugi strani: ne mečite polena pod noge! Tako pozitivno in pošteno se nihče ne bori za delavstvo, kot naša strokovna organizacija. Da, to je skrb za socialno izboljšanje in obenem versko obnovo in bi zaslužila, da bi se raje to poveličalo kot kakšne kolesarske parade ! Članstvo! Borimo naprej našo borbo tesno v objemu z iskreno čutečimi inteligenti! Na skupščini bo vsekakor staviti nekaj potrebnih predlogov za delno spremembo in dopolnitev sedanjega pravilnika bratovskih skladnic. Po našem mišljenju so n. pr. pogoji za dosego pokojnine mnogo pretežki. Dosedanja čakalna doba 35 let naj bi se znižala na 30 let, starost 60 let pa vsaj na 55. Razen tega naj se upokoje vsi oni rudarji, ki so ostali po redukciji brez zaposlitve, so že 50 let stari in imajo 20 let vštevnega članstva. S sklenitvijo mednarodne konvencije naj bi se zasigurale pravice iz pokojninskega zavarovanja za slučaj, da odide zavarovanec v drugo državo ali ooratno Za rudarske upokojence, katerim je bila odvzeta doklada, naj se izposluje nadaljnje izplačevanje, nadalje naj se dovoli prostovoljno zavarovanje pri bolniški blagajni bivšim članom-name-ščencem, ki so bil iztočeni iz njega samo radi upokojitve pri Pokojninskem zavodu. Končno bi bilo tudi predlagati, da se razveljavi odredba, ki nalaga bratovskim skladnicam dolžnost, nalagati odvisni denar samo v Državno hipotekarno banko v Belgradu, prav tako pa ni pozabiti, da se položaji in prejemki nameščenega osebja pri bratovskih skladnicah enotno urede. V Bolgariji so izdali zakon o odpiranju in zapiranju obratov. Največ smejo biti trgovine odprte 11 ur dnevno. Tudi pri nas imamo za gotove vrste obratov predpisan enajsturni delovnik ter si lahko podamo roko z bratsko Bolgarijo. Že večkrat smo poudarili, da se drugod bore že za upeljavo šesturnega delovnika, do-8im se pri nas skromno oglašamo za 8~ urni delovnik. Pa niti za vpeljavo tega se ni ipreveč dobro izpostavljati, ker bi tie kaj kmalu očrnili za lenuha. Skupščina Glavne bratovske skladnice Občna zbora Strokovne zveze tekst, in oblačilnega delavstva Strokovna zveza lesnega delavstva Megunje pri Cerknici. Na praznik Vnebohoda 6. t. m. 6e je vršil v društvenem domu sestanek, na katerem smo obravnavali razmere v našem podjetju po končani stavki. Tvrdka Meden je sedaj ovečala obrat in delamo na dve izmeni, al pa, da ni med vsemi delavci delavske zavesti in borbenosti. Zgled, kako sami delavci izdajajo tovariše, smo imeli priliko videti 'tudi pri nas, in to od tistih delavcev, ki so nas prvi vabili v organizacijo ‘in k 'boju ZB zboljšanje naišega položaja. Zastopnik centrale, ki je prišel tudi v zadevi intervencije za tov. Rožanca in Medena, nam je iz zgleda pri nas povedal, da je nezavednost delavstva, ko delavec izdaja svojega tovariša, ga sovraži in mu povzroča zlo in hoče iz njegove škode kovati dobiček, tisto, kar delavce tepe. — Zaposleni smo 6edaj vsi, kateri smo delali tudi pred 6tavko. Upamo, da bo g. Meden v slučaju zmanjšanja števila zaposlenih ravnal po socialni potrebi in daljši zaj>oslitvi v njegovem obratu. Rimske Toplico. Vse naše članstvo obveščamo, da se bo v nedeljo, dne 23. maja, vršil redni letni občni zbor naše strokovne skupine in to v prostorih gostilne Marije Majcen na Gračnici ob 10 dopoldne. Želimo, da pridete vsi do zadnjega člana na občni zbor. — Člani in članice, plačujmo članarino v redu! Iz poročila blagajnika na zadnji seji ee je ugotovilo, da je članarina padla zaradi nerednega plačevanja nekaterih članov. Ta nedostatek 6e mora odpraviti! Dokler 6i član, imej članarino v redu; ako 6i izstopil, povej, da ne 'bo nepotrebnega dela in sitnosti. Prosimo članstvo, naj to upošteva, da bo to prvo in zadnje opozorilo v letošnjem letu. — Odbor. Jezersko. Občni zbor naše strokovne skupine lesnega delavstva se bo vršil na binkoštni ponedeljek, 17. maja. Kraj in uro bodo sporočili zaupniki. Pride tov. Pestotnik iz Kranja. Strokovna zveza rudarjev Trbovlje. V ponedeljek, dne 3. maja, 6e je vršila izredna skupščina krajevne bratovske skladnice v Trbovljah. Na dnevnem redu je bila razprava o rač. zaključku za 1. 1935 in odobritev istega. Na redni skupščini, ki se je vršila dne 22. marca t. 1., namreč socialisti niso hoteli 'odobriti tega zaključka, akoravno so vso dobo šestih let sami sodelovali v krajevnem odboru. Imajo pač svoje muhe, zato so poskrbeli, da ne bi redna skupščina potekla preveč enolično in feo iz svoje srede dvignili opozicijo ter odločno protestirali, da ne glasujejo za odobritev rač. zaključka za 1. 1935. — Na izredni skupščini smo napeto poslušali, kakšne ugovore bodo imeli socialisti pri razpravi o rač. zaključku. Stvarnih ugovorov pa ni 'bilo ter se je zaključek odobril. Ko je naš delegat potem stavil vprašanje, kakšni so bili razlogi, smo zvedeli, da so Socialisti hoteli na ta način protestirati, ker 6e za 1. 1905 ni vršila redna skupščina. Ker ni bilo drugih stvari na dnevnem redu, 6e je skupščina po polurnem razpravljanju zaključila. Trbovlje. Iz organizacije. Na prvi seji skupine se je razdelilo delo zaupnikom, in Sicer po rajonih, tako da bo imel vsak zaupnik svojo knjižico z izpiskom njemu pripadajočih članov, pri katerih bo pobiral mesečno članarino in jih o vsem potrebnem obveščal. Služba na tajništvu se je uredila tako, da bo vsak dan, razen nedelje, popoldne od 4—5 menjaje se po en odbornik v tajništvu; na ta način bo delo olajšano in bo med člani večja povezanost. V soboto, dne 15. maja, se bo ob pol 6 popoldne vršil članski sestanek v Društvenem domu v Trbovljah. Posebnih vabil ne bomo dostavljali, naj drži za vse člane ta objava v listu. Dnevni red bo važen, zalo .pridite vsi in točno. Odbor. Mladina poroča Jesenice. Krekova družina sporoča, da priredi v prostorih I. delavskega kon-sumnega društva ta-le predavanja: dne 21. maja: Slovenska zgodovina (dr. Furlan Tomaž); 2. junija: Slovensko gospodarstvo (dr. Pokorn Jože); 9. junija: Slovenska zgodovina (dr. Potočnik Miha); 16. junija: Vodilne svetovne sile (dr. Stanovnik Aleš). Doslej-sta predavala Frelih Matevž o rešilni ekspediciji pod Storžičem in dr. Kržan Bartol o poklicnih boleznih s posebnim ozirom na delo v tovarni KiIiD. Predavanja se vrše vsakokral ob pol 9 zvečer. Ta teden predava doktor Premrov Branko o demokraciji in morali. Nasprotnikom delavske izobrazbe niso po godu delavski prosvetni večeri. V svoji nestrpnosti do delavcev — članov JSZ — je odbor Krekovega prosvetnega društva V vrsti občnih zborov strokovnih zvez sta se v nedeljo, 9. maja, vršila ustanovna občna zbora »Strokovne zveze tekstilnega delavstva« in »Strokovne zveze oblačilnega delavstva« skupin JSZ. Na občna zbora so poslale svoje delegate naslednje skupine: Jarše, Tržič, Kranj, Vir, Št. Vid, Otiški vrh za tekstilno 9troko, Žiri, Tržič, Škofja Loka, Domžale za oblačilno stroko. Vseh delegatov je bilo 33. Občna zbora je vodil tovariš Sever Tine iz škofje Loke, za zapisnikarja pa je bil imenovan tov. Prešern Slavko iz Tržiča. Uvodoma je tov. Sever naglasil važnost in pomen teh občnih zborov in izvedbo strokovnih zvez. Tovariš Rozman je nato poročal o načinu izvedbe in organizacije strokovnih zvez. Porast JSZ zahteva, da temu primerno uredimo tudi naše delo. To pa bomo mogli zadovoljivo in uspešno vršiti le, ako bo med centralo in posameznimi strokami čim večja povezanost. Pri volitvah so bili v širši strokovni odbor za »Strokovno zvezo tekstilnega delavstva« izvoljeni: Škofič Ciril (Jarše), Rode Franc (Kranj), Tro-bej Ivan (Otiški vrh), Jeras Tone, Končan Stanko in Knific Ana za skupino Št. Vid nad Ljubljano; Juteršek Karel (Vir), Dacar Rudolf (Tržič). Za širši odbor »Strokovne zveze oblačilnega iz dnevnega časopisja posnemamo, da je minister za socialno politiko izdal te dni na podlagi »Uredbe o zaposlitvi tujih državljanov« sledeča navodila: <51. 1. Tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za zaposlitev za nedoločen čas, so dolžni vsako leto meseca maja predložiti svoja dovoljenja krajevni državni policijski oblasti, kjer pa te ni, splošni upravni oblasti prve stopnje, da se prepriča, ali še nadalje drže razlogi, ki so zaradi njih dobili dovoljenja. Kdor ima dovoljenje na nedoločen čas in ga je dobil od 1. januarja do 1. maja istega leta, ga predloži v pregled meseca maja prihodnjega leta. Čl. 2. Ako oblast, ki vrši ta pregled, dožene, da po določilih točke 4 ali 5, člena 4, odst. 2 čl. 17, in čl. ,18 omenjene uredbe ne obstoje več razlogi, ki se je zaradi njih izdalo dovoljenje, je dolžna o tem obvestiti tisto oblast, ki je dala dovoljenje za nedoločen čas, da ukrene, ali naj takšno dovoljenje ostane še nadalje v veljavi. ■Čl. 3. Oblast, ki pregleduje in evidentira dovoljenja za nedoločen čas, in dožene, da še nadalje obstoje razlogi, ki so narekovali izdajo dovoljenja, bo to dovoljenje potrdila za prihodnje leto in to storila bodisi na dovoljenju samem, bodisi na poklicnem listu (sive barve) po obrazcu 3, ali bo pa evidentirala takšno dovoljenje na poklicnem listu samem (modre barve) po obrazcu št. 3a. Če se odredi in kadar se odredi plačevanje pristojbine za delavstva« pa: Jeraj Alojz (Domžale), Sever Tine (Škofja Loka), Klofutar Franc (Tržič) in Kopač Cvetko (2iri). Za oba odbora so bili izvoljeni tudi namestniki. Ožji odbor »Strokovne zveze tekstilnega delavstva« se je sestavil takole: Škofič Ciril, predsednik (Jarše), Rode Franc, podpredsednik (Kranj), Dacar Rudolf, tajnik (Tržič), Jeras Franc (Št. Vid) in Juteršek Karel (Vir), odbornika. Za »Strokovno zvezo oblačilnega delavstva« so bili v ožji odbor izvoljeni: Jeraj Lojze, predsednik (Domžale), Klofutar Franc, podpredsednik (Tržič), Sever Tine, tajnik (Šk. Loka), in Kopač Cvetko (Žiri). Kranjska skupina bo svojega zastopnika v ta odbor še imenovala. Po izvršenih volitvah je tov. Lombardo imel daljši referat o položaju tako tekstilne kot oblačilne industrije in organizaciji delavcev. V svojem govoru je poudarjal, da bodo delavci le takrat imeli uspehe, kadar bodo kar bolj strnjeni in organizirani v strokovnih organizacijah. Po poročilih se je razvila debata, v kateri so zastopniki posameznih skupin iznašali potrebe in razmere svojih skupin. Ob 12 je tov. Sever zaključil lepo uspela občna zbora s pozivom na delo za naše delavstvo. zaposlitev po čl. 23 omenjene uredbe, se bo ta pristojbina pobirala pri letnem pregledu dovoljenj na nedoločen čas. Čl. 4. Najkasneje do ,15. junija vsakega leta je oblast, ki je izvršila potrditev ali evidentiranje dovoljenj za nedoločen čas, dolžna v potrjenih ali evidentiranih dovoljenjih obvestiti tisto oblast, ki je ta dovoljenja izdala, in v svojem poročilu navesti tekočo številko, ime fn priimek tujega državljana in ime njegovega očeta, poklic, državljanstvo, označbo številke in datuma podelitve dovoljenja in ime oblastva, ki je dovoljenje izdalo. Čl. 5. Če oblast, ki vrši pregled, ne bi mogla takoj potrditi dovoljenje ali poklicni list (sive barve) po obrazcu št. 3, ali pa evidentirati takšno dovoljenje na poklicnem listu samem (modre barve) št. 3a, je dolžna izdati ,prizadeti osebi potrdilo (re-verz), da je dobila takšno dovoljenje ali poklicni list v potrditev ali evidentiranje. Čl. 6. Ker se to potrdilo ali evidentiranje Vrši v javno korist v smislu odst. 2, čl. 5, te uredbe, so po točki 1, čl. 6, zakona o pristojbinah vse vloge in prošnje, ki bi jih lastniki dovoljenj za nedoločen čas vložili pri pristojni oblasti za potrditev ali evidentiranje takšnih svojih dovoljenj, proste pristojbine, prav tako pa tudi potrdilo ali evidentiranje teh dovoljenj samo in izdajanje potrdil (reverzov). Čl. 7. Ta navodila stopijo v veljavo, ko se razglase v Služb, novinah. Takrat izgube veljavo z dne 23. maja 198<>, št. 4068. Strokovna zveza gradbenega in opekarskega delavstva Vie-Brdo. V nedeljo, dne 9. maja t. 1., ee je v dvorani Gasilnega doma v Kozarjih vršil lepo uspeli letni občni zbor strokovne skupine delavcev in nameščencev na Viču. Občnemu zboru je prisostvovalo nad ilOO članov naše skupine. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da se je organizacija v pretekli poslovni dobi živahno zanimala za izboljšanje položaja opekarskega delavstva in je v tem pogledu dosegla tudi znatne uspehe, čeprav je skupina komaj pred dobrim letom pričela uveljavljati pravice opekarskega delavstva. Skupina šteje 217 članov, oziroma članic, ki so zaposleni v treh večjih opekarnah na Viču in Brdu. Delavstvo se prav dobro zaveda, kolikega pomena je zanje strokovna organizacija. Zastopnik centrale JSZ nam je obrazložil položaj opekarskega delavstva v drugih opekarnah v dravski banovini. Delavstvo v drugih opekarnah doslej ni bilo organizirano in je zato tembolj razumljivo,, da ni imelo možnosti, da brani svoje interese. Razveseljivo za nas pa je, da se je v zadnjem času .pričelo močno gibanje med delavstvom ostalih opekarn v dravski banovini. Delavstvo bo končno uvidelo, da bo le z organizirano močjo moglo izboljšati svoj težki položaj. Stremljenje organizacije opekarskega delavstva gre predvsem za tem, da si izvojuje kolektivno pogodbo, s katero naj se pravično uredi delovno in plačilno razmerje. Ta akcija za kolektivno pogodbo je v teku. Jugoslovanska strokovna zveza je pogodbo predložila odseku opekarskih delodajalcev pri Zvezi industrijcev, v katerega sklop spadajo vse večje opekarne v dravski banovini. Upamo, da bo la akcija našla pri delodajalcih razumevanje in da bo čimpreje prišlo do sklenitve 'pogodbe. Je pa opekarsko delavstvo tudi pripravljeno, da se postavi za svoje upravičene interese v borbo. Pri volitvah novega odbora so bili soglasno izvoljeni sledeči člani: predsednik Nagode Ivan, podpredsednik Čuk Danilo, tajnik Miš Franc, blagajnik Tomšič Ivan; odborniki: Trček Franc, Rihar Jože, Snoj Silvo in Zadnikar Franc. Ob tej priliki so bili sestavljeni tudi pododbori za posamezne tovarne. V te so bili izvoljeni: za tovarno Vič: Nagode Ivan, Miš Franc, Vrhove Valentin, Pezdir Lovrenc, Bukovšek Ivan; za tovarno Brdo: Trček Franc, Škof' Franc, Snoj Silvo, Mi-helčič Jakob in Berdink Anton; za tovarno Opeka: iRrhnr .ložo, Dolenc Jože, Tomc Frančiška, Zadnikar Franc in Čuk Danilo. — Novi odbori nam dajejo garancijo, da bo naša organizacija tudi v bodoče šla po poti, ki je prava in ki vodi k uresničenju naših upravičenih zahtev. Uverjeni smo, da bo prihodnji oljčni zbor zapet beležil nove uspehe na polju našega strokovnega dela. Hočemo pošteno delali, hočemo pa tudi pošteno živeti. Dol pri Ljubljani. Ker so na banski upravi ugotovili, da je bila skupina JSZ v Dolu že pred leti od oblasti razpuščena, je bilo treba ponovno vložiti pravila ter izvršiti ustanovni občni zbor, ki se je vr-šil dne 2. maja. Za centralo je poročal tovariš Joško Rozman, ki je v globoko zajetem govoru podal sliko sedanje brezpravnosti delavstva. Te brezpravnosti je vzrok to, da se delavstvo ne zaveda, da je samo ono tisto, ki si bo priborilo boljši položaj. Te zavednosti je treba tudi gradbenemu delavstvu, ki najtežje občuti posledice teh razmer. — V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: M o r e 1 a Valentin, Razovšek Matija, Bregar Anion, Hi n d el Henrik, Župančič Anton. V nadzorstvo pa: Vidmar Martin in Kunst Alojzij. — Sklenilo se je tudi, da izvrši JSZ intervencijo na banski upravi, da se delo pri regulaciji Save v večjem obsegu čimprej prične, ker je letos za dela pri regulaciji Save dosti manj kredita kot pa prejšnja leta. Krediti za tako potrebno regulacijo Save so pa letos od strani države ukinjeni. Zastopniki Slovencev v Belgradu bi ne smeli to dopustiti. Delavska pravita liha j a vsak Četrtek popoldne, v slučaju praznika dan prej • Uredništvo in uprava: Miklošičeva c. 22 I • Nefrankirana pisma se ne sprejemajo • Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo: MlkloHčeva cesta 22/1 • Oglasi po Ceniku • Telefon 226S • Številka 'čekovnega računa 14.f00 Posamezna številka Din 1*— • Cena: za 1 mesec Din 4*—, za četrt leta Din ______ za pol leta Din 20*—, za celo leto Din 40*-; ta Inozemstvo stane mesečno Din 7^— Urejuje In za urednlitvo odgovatjb Lombardo Peter • Izdaja za konkorclj Delavske Pravice. S. tumor • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč Zagorski apneničarji zahtevajo novo kolektivno pogodbo Poročali smo že, da je apneničarsko delavstvo, zaposleno pri apnenicah TPD v Zagorju, odpovedalo lani sklenjeno kolektivno pogodbo. Predloge, katere je delavstvo stavilo v pogledu spremembe in izpopolnitve kolektivne pogodbe, je TRD vzela na znanje, izrazila pa je obenem željo, naj bi se sklepala nova po- odklonil dovolitev prostora za predavanje o rešilni ekspediciji pod Storžičem v Krekovem domu. Ponesrečenci so bili člani tržiškega prosvetnega društva. Jeseniški člani rešilne ekspedicije Čop Joža, More Andrej in Frelih Matevž pa 60 naši člani JSZ, ki so ji pripadali tudi nekateri izmed tragično ponesrečenih. Ljudje pa, ki imajo neprestano na jeziku katoliško ob-čestvenost, so tako ozkosrčni in nestrpni, da so organizirano odvračali od predavanja, ki ga je imel v prostorih JSZ delavec Freilih Matevž o svojih delavskih in športnih tovariših iz Tržiča. Predavanje je kljub temu bilo Številno obiskano in so vsi lepo počastili spomin mladih žrtev. godba za vse apheničanske obrate bližnje okolice. Z ozirom na to so prizadete delavske strokovne organizacije sklicale sestanek delavstva, in sicer v sredo, dne 5. maja, ob 3 popoldne. Sestanek pa se je mogel vršiti šele ob 6, velika večina delavcev je delala namreč nadure. Zastopniki strokovnih organizacij so poročali o nastalem položaju. Na sestanku je poročal tudi zastopnik delavcev iz Hrastnika. Iz njegovega poročila smo posneli, da imajo hrastniški apneničarji veliko boljše deloVne in plačilne pogoje. Ako bi mi v Zagorju imeli take plače in še druge ugodnosti, kot jih imajo v Hrastniku, bi bili kar zadovoljni. Glede enotnega sklepanja kolfektivne pogodbe za apneničar-ske obrate je delavstvo soglasno ugotovilo, naj da TPD take plače in deputate, kot jih daje delavstvu kemična tovarna v Hrastniku, pa bo za ta dva obrata lahko enotna pogodba. Kar se tiče drugih sličnih podjetij, jih pa ni mogbče primerjati z obratom TPD v Zagorju. Zato delavstvo želi in apelira na TPD, da se takoj pristopi k sklepanju nove kolekt. pogodbe. Navodila k uredbi za zaposlitev tujih državljanov Šentviški mizarski pomočniki pred mezdnim gibanjem ampak le, da bi tukajšnji pomočniki sto- Lepa prireditev naše delavske mladine pili v stavko. Pripomniti moramo, da je njihova želja, da bi delavstvo napravilo kak nepremišljen korak, da 'bi ga potem lažje izkoriščali. Tako mislijo ti gospodje. Delavstvo pa misli drugače in ve, da je stavka zadnje sredstvo in še to le takrat, kadar je izvršilo vse posredovalne možnosti tudi pri oblastvih. Krivda potein ne pade na delavstvo, ampak na mojstre same, ki ne priznajo, da mora njihov pomočnik tudi dostojno živeti, kar mu tudi (po 'božji pravici gre, ki jo ravno ti gospodje v toliki meri izkoriščajo. Zavedno delavstvo je bilo še vedno tisto, ki je vse naMale spore rešilo mirnim potom. To je pa popolnoma razumljivo, da bodo mizarski pomočniki v Št. Vidu in okolici, ki so v večini organizirani v JSZ, vztrajali na tem, da se podaljša kolektivna pogodba, še več, tudi na tem, da se bo pogodba tudi dejansko izvajala. Kadar se bo pogodba v celoti izvajala, bo morda prišel njihov pomislek v poštev, dokler se pa ne bo izvajala, naj si pa gospodje položijo roko na srce in naj se vprašajo, kdo ima prav? delavcev in delavske mladine. Po uvodnem govoru predsednika domače KDtM so sledile posamezne točke, tako deklamacija Gregorčičeve »Življenje ni praznik«, dalje recitacija >xMi nismo stroji...« Za tem so nastopili zaloški tamburaši KJ>iM, ki so dokazali, kaj premore tudi delavec na glasbenem polju, in za svoj trud želi tudi zasluženo priznanje. Po kratkem govoru, katerega je imel tov. Žumer o >;živ-ljenjsko važni odločitvi., sta sledili še zadnji toflki sporeda, in sicer misterij Bog kliče« in govoreki z)bor ^Brezskrbna leta mladosti«. Ta dva prizora sta bila lepa krona popoldanske prireditve in sta globoko vplivala na vse navzoče. KiDM je s to celodnevno prireditvijo v poini meri dokazala, da razume čas in velike potrebe pravilne in res delavske vzgoje med našo mladino. Prav tako pa je KDM dokazala upravičenost svojega obstoja in želimo le, da v tej smeri svoje delo z največjim uspehom nadaljuje. Tekstilno delavstvo Kranj. V nedeljo, 2. maja, smo imeli občni zbor na novo ustanovljene skupine tekstilnega delavstva. V nedeljo, 23. maja, ob 9 dopoldne bomo pa imeli občni zbor splošne delavske skupine, v katero bodo spadali vsi delavci, razen tekstilcev in gradbenih delavcev, ki bodo imeli lastne skupine. Vse prizadete člane in članice vabimo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže in do takrat gotovo poravnajo zaostalo članarino. Ormož. V nedeljo, 9. maja, je bil ustanovni občni zbor »Strokovne skupine delavcev« v Ormožu, za katerega je že prej vladalo med delavstvom Veliko zanimanje. Poleg opekarskih, usnjarskih, lesnih in drugih so polnoštevilno prišli tudi stavbinski delavci. Ni čuda, saj se je za ta občni zbor močno zanimal sam sodrug Sere, tajnik marksistične stavbin-ske organizacije v Mariboru. Delavcem je poslal navodilo, kako naj JSZ odklonijo in naj pristopijo k »rdeči« organizaciji. Dvorana Društvenega doma je bila polna samih delavcev. Občni 2močnike po 2 do največ 4,25 Din na uro, čeravno po kolektivni pogodbi določena plača za pomočnika z nad enoletno prakso ne sme biti nižja kakor 4.50 Din na uro. Sedaj ti pa pridejo ravno isti mojstri in šušljajo svojim pomočnikom na uho, da strokovnim organizacijam in tukajšnjim nekaterim poediucem ni na tem, da bi se delovne razmere pravično uredile, Po letošnjem centralnem občnem zboru je pričela naša »Krščanska delavska mladina« z večjimi prireditvami, ki se bodo vršile po vseh podružnicah. Piva taka prireditev je bila na praznik Vnebohoda v Sostrem za podružnici Sostro in Zalog. Zjutraj ot) 6 so se na ta dan udeležili vsi fantje-člani svete maše v župni sestrski cerkvi in skoro vsi pristopili tudi k miizi Gospodovi. Ob 9 dopoldne 6e je v prostorih Prosvetnega doma v Sostrem vršil tečaj. Pno predavanje »Duhovna vzgoja delavske mladine« je imel duhovni vodja sestrske podružnice gospod kaplan Žakelj. Prav lepo je predavatelj na-značil glavne tri misli svojega govofa: krščanska —■ delavska — mladina. Njegov govor bomo. prinesli najbrž v prihodnji številki našega »Vestnika«. Drugo predavanje je imel tov. Rozman o delu KDM. V svojem govoru je poudaril .tov. Rozman predvsem važnost praktičnega dela in dosledno izvajanje-načel tudi v dejanskem življenju. Zadnji, predsednik sostrske podružnice, tov. Pavšič Stefan, je govoril zelo podrobno o praktičnem organizacijskem delu v skupini. V razgovor so posegali tovariši prav zanimivo in s tem dokazali, da so prav dobro sledili govornikom. Popoldne ob 3 je bil dan naše mladine v Sostrem zaključen s prav lepo akademijo, ki je pustila globok vtis na vse navzoče. K tej popoldanski iprireditvi 60 poleg domačih prihiteli tudi tovariši iz Viča, St. Vida, Duplice, Dobrove, tako da je bila prostorna dvorana polna samih Jože Gostinčar: $e nekaj o dr. Jan. Ev. Kreku (Nadaljevanje.) 15. Dr. Kreku so bile dobre organizacije orodje za upostavljanje novega so-cialno-gospodarskega in kulturnega reda. Zato je v prvem redu ustanavljal in priporočal razne gospodarske, kulturne in delavske organizacije ali združenja. On je dobro vedel, da je moč in mogočnost le v skupnosti in slogi. Kak in polž, ki sta vlekla voziček vsak po svoje, um nista šla v račun uspešnega dela. Za poboljša-nje razmer in za spremembo družafbno-gospodarskega reda mu je bilo vzorrio orodje gospodarsko zadružništvo, delavske in dbrtn. strok, organizacije in gospodarska združenja kmetov. Vsem skupaj naj pa sveti stanoveika in splošna izobrazba. Brez luči svobode in izobrazbe ni napredka. Radi tega je napregel vse svoje sile, da bi potoni organizacij prišlo v slovensko ljudstvo kolikor največ mogoče izobrazbe in znanja. Njegova misel, da je narod breiz izobrazbe nesposoben za gospodarska, politična in druga javna vprašanja, je preresnična. Ravno zaradi tega je polagal na izobrazbo mnogo svojega umskega dela. 116. 'Krek je bil vzor značaja. Kar si je Krek temeljito zamislil, to je tudi držal. O načelih ni kolebal, govoril je vedno resnico. Sovražil ni ljudi nasprotnega mišljenja, seveda jim tudi ni dajal kake pohvale ali priznanja. Upiral se je pa njihovim načelom in mišljenju. Sovra- žil je laž in zahrbtnost. Hinavščine ni poznal. Versko je bil globok in veren, dasi tega ni kazal na kak farizejski način. Družabno je bil vesel in šaljiv, pa tudi resen, če je bilo potrebno. Jeze, razen trenotne, ni poznal, še manj pa maščevanja. Bil je zvest prijatelj vsakega, s komur je v delu in z delom sklopil prijateljstvo. Bil je usmiljen do revežev, z nasmehom je revežu dostikrat podaril zadnji vinar ali pa kako obleko. Zato so ga pa tudi do skrajnosti izrabljali. Protivnik je bil lenobi in površnemu delu. Sam delaven kot čebelica je zahteval od vsakega točno vrši te v dolžnosti. Bil je vzdržnik (abstinent) od opojnih pijač, z malimi izjemami, do smrti. Ko je že vidno bolehal, je izpil semintja kak »maselček« piva. Vzdrževal se je vsakega obrekovanja. Sovražil tudi ni svojih obrekovalcev. Bil je šaljivec. Veliko veselje mu je bilo, kakega prijateljskega modrijana malo »potegniti«, tako da je 'bilo smeha in zabave. Bil je tudi tarokist, ki je s svojo šaljivostjo bolj 'zabaval družbo kot s kartami. Posebno ipiko je imel med vožnjami L/juoljana—-Dunaj na dr. Žitnika, ki je bil tudi precej strasten kvartač, pa se je pri slučajnih izgubah po malo razburjal. To je porabil Krek za svoje šale, tako da je bilo zabave tudi za »kibifce«. Poleg vsega dela in težav je bil Krek vedno dobre volje. Svojo mater je imel v resnici otročje rad, pa tudi sestre in brata je prav po bratsko ljubil. Bil je strasten kadilec, doma je pušil iz lule tobak, zunaj doma pa »vir-žinke«. Tudi na Dunaju je imel dve luli (fajfi), iz katerih je pušil v kluibski sobi. 17. Kot govornik ali predavatelj je bil Krek vedno dovršen. Predmet, o katerem je govoril, je prej vedno skrbno Strokovna zveza papirnečarjev Vevče. Članski sestanek, ki se je vršil dne 2. maja, je sprejel poslovnik o podpornem skladu. Prispevek za ta podporni sklad znaša 5 Din mesečno. Po osemmesečnem članstvu dobi član po enem tednu bolezni ali brezposelnosti skozi 4 ledne po 10 Din dnevne podpore. Vsak član (ica) naj plača ta prispevek do 10. v mesecu za tekoči mesec pri svojem zaupniku. Na sestanku je bil sprejet tudi sklep, da dobi vsak član (ica) en izvod tega poslovnika. V zadnji stavki smo spoznali, kako nam je tak sklad prepotreben, zato je že občni zbor, ki se je vršil februarja, načelno sklenil, da se ta sklad osnuje. Poslovnik je izdelan tako, da bo vsakemu razumljiv in zgrajen na solidni podlagi. Tovariši in tovarišice, oklenite se ga in naj nam bo primeren pripomoček v našem strokovnem gibanju. Podjetje je 8. maja t. 1. po dvomesečnem premišljevanju naklonilo 30. novembra 1906 reduciranim, ki so bili in ki so stari nad 60 let, prve podpore. Podpora se jim je izplačala od 1. marca 1937 dalje, in sicer od 223 Din do 402 Din mesečino na posameznika. Reducirani so bili s 1. decembrom d986, podpora pa se jim je šele sedaj priznala, predvsem zaradi stavke. 'Majhna je, ker vsak rabi več. Tistim, ki so v tovarniških stanovanjih, so se stanovanja odjiovedala na tri mesece, tako da podjetje po tem roku lahko prosto razpolaga s stanovanji. Upamo, da jih kljub temu ne bo postavilo na cesto, ker so nekateri socialno zelo šibki in ker vemo, da ]X)djetje včasih obdrži koga v stanovanju, če spozna, da je v takem položaju, da ne more shajati brez cenenega ozir. brezplačnega stanovanja. Naši predlogi še tekom pogajanj za novo kolektivno pogodbo so bili glede teh reduciran-cev, da jim podjetje nakloni vsaj 300 do 600 Din, kar bi še nekako odgovarjalo 6kromni eksistenci. Sedanje podpore pa ne zadostujejo niti za skromno življenje. Precej razburjenja je bilo med delavstvom zaradi Pokojninskega in pre-skrfbninskega sklada«, ki ga plačujemo že osem let. Z uveljavljenjem obveznega starostnega zavarovanja se vzdržuje med našim delavstvom mnenje, da je ta fond v nevarnosti, da ga prevzame tisti, ki bo vodil to zavarovanje. Vse mogoče verzije so krožile med delavstvom. Na sestanku 2. maja smo dali članstvu par pojasnil in sicer, da je naš interes, da fond če le mogoče oibdržirno Se naprej, da se ne smemo prenaglili, ker bodo imeli obratni zaupniki in organizacije glede vprašanja tega fonda posvetovanja. Potrebna pa je tudi še izjava podjetja. Kadar pa se bo o tem fondu sklepalo, pa je pravica vsega delavstva v Vevčah, kakor tudi v Goričanah, da sodeluje in odloča. Na delavski praznik dne 1. maja so nas obiskali tovariši iz Količevega v precejšnjem številu in šli z nami na prijazne Orle. Obžalovati pa moramo, da so se nekateri premalo zavedli delavske skupnosti in dolžnosti do organizacije. Naj nam bo opomin za prihodnjič. preštudiral. Nepripravljen na resnem mestu nikdar ni nastopil. V govore je rad vpletal primerne šale, s .katerimi je spravil poslušalce v dobro razpoloženje. Število njegovih govorov se ne 1k> moglo nikdar dognati. Vsebina njegovih govorov se je sukala največ okoli gospodarskih vprašanj, politike, združevanja in napak oziroma kritike nasprotnikov. 0 kapitalizmu je bil za/simehljivo grenko razpoložen. Z velikim zadovoljstvom je pripovedoval, kako ga je neki liberalni in kapitalistični poslanec v deželnem zboru imenoval zaradi knjige »Črne bukve kmečkega stanu« — komunista. Kdo’ kapitalistom ni komunist, ki zagovarja delovno ljudstvo? Kot govornik v deželnem ziboru je bil stvaren, toda nasproti protivnikom oster, vendar nikdar žaljiv. V državnem zboru na Dunaju si je s svojo metodo stvarnih govorov, tako v odsekih kakor v zbornici, pridobil priznanje ih splošno upoštevanje. iSocialno-zavaro-valni odsek, ki je bil v permanenci, si ga je soglasno izbral meseca julija 1914 za glavnega poročevalca v zbornici. Seveda . - • iz vsega tega zaradi nastale vojske ni bilo nič. Krek je poročilo naredil, ali ni prišlo več do razprave v zbornici. 18. Krek pisatelj in pesnik. Kot pisatelj se je držal socialne 6meri. Udejstvoval se je najprej v časopisju. V delavskem listu »Glasnik« je napisal krasne članke o delavskem vprašanju in socializmu, o razvoju in delovanju raznih delavskih udruženj in o političnih razmerah v Avstriji. V prvi številki »Glasnika«, dne 8. nov. 18&, je objavil himno kršč. soc. delavstva »Bratje, tesno se združimo«. 3 Demagogija »frontašev« Doma in po svetu Parlamentarci Malo antante so se se-šli v Belgradu, kjer so bile slavnostne seje in zborovanja. Izrečenih je bilo veliko govorov o trdni skupnosti in enotnosti držav, ki tvorijo Malo antanto. Jugoslovanske časnikarje so v Italiji ob priliki proslave prve obletnice ustanovitve italijansko-abesinskega cesarstva zelo prisrčno sprejeli. K sebi jih je povabil sani Mussolini. Dejal je, da imajo časnikarji zelo veliko nalogo pri izvajanju italijansko-jugoslovanskega sporazuma. Knez Pavlo in kneginja Olga zastopata Jugoslavijo na kronanskih svečanostih v Londonu. Pri lej priliki je bil knez Pavle na slavnem oksfordskem vseučilišču promoviran za Častnega doktorja. Pri kronanju angleškega kralja so zastopane vse države na svetu razen Italije. Časopisna vojna je nastala med Anglijo in Italijo z odpoklicom italijanskih časnikarjev iz Londona in s prepovedjo angleških listov v Italiji. Italijansko časopisje razlaga, da je prišlo do teh ukrepov zato, ker je skoraj vse angleško časopisje skoraj brez izjeme neprestano grdo napadalo Italijo in se norčevalo iz italijanskih prostovoljcev v Španiji itd. Tako italijansko časopisje o vseh ogromnih prireditvah v Londonu ob kronanju nima nobenih poročil. V madžarski prestolnici se vrše velike priprave za obisk italijanskega kralja in kraljice, ki bo predvidoma potekel v največjem sijaju. Avstrijski zvezni predsednik Miklas je s svojim obiskom v Budimpešti utrdil skupnost male Avstrije in Madžarske, ki ju je usoda postavila med Nemčijo in Italijo in ki bi si hoteli kljub svoji majhnosti obdržati vsaj .Se na zunaj svojo državno samostojnost. Poudarjeno je bilo, da želita državi kot enakopravna činitelja sodelovati z vsemi svojimi sosedi. Nemški zunanji minister Neurath, ki se je istočasno mudil v Italiji, je pri odhodu iz Rima izjavil, da je sodelovanje v srednji Evropi možno le po samoodločbi narodov. V ostalem pa se je italijansko-nemško sodelovanje le še poglobilo in razširilo. 0 letalskem obisku grofa Ciana, italijanskega zunanjega ministra, v Tirani je bilo izdano uradno poročilo, da »se bodo v bodočnosti italijansko-albahski od noša ji razvijali skladno z jugoslovansko-italijan-skini sporazumom«. Številne politične konference se vrše te dni v Londonu med zbranimi zastopniki vseh držav na svetu. Med Turčijo in Francijo je bil dosežen načelen sporazum o političnem sodelovanju v vseh vprašanjih. Italijanska fašistična stranka je izdala za svečanosti obletnice italijanskega cesarstva proglas, v katerem izjavlja svojo pripravljenost za nove žrtve in podvige, da se italijansko cesarstvo še poveča. Na francoskem otoku Korziki, v neposredni bližini Italije, grade Angleži po poročilih italijanskih časopisov velika pristanišča za aeroplane in za vojne ladje. Kakor Malta naj bi tudi ta otok postal angleška trdnjava tik italijanske obale. Veliko zaupnico je dobila francoska vlada v parlamentu kot zaključek obširne razprave o njenem delu. Za vlado je bilo 380 glasov, proti pa samo 199. Angleški tisk pristavlja k temu, da je Blum najtrdnejši predsednik vlade, kar jih je že imela Francija po vojni. To tembolj, ker ima vlada za seboj resnično vse delavsko in kmetsko ljudstvo. Letošnja proslava^ prvega maja je bila ena najbolj veličastnih manifestacij, kar jih je videl Pariz. V dveh ogromnih povorkah je korakalo čez en miljon ljudi. Prav nikjer v državi ni bilo nobenega spopada. Bil je to pravi narodni praznik. Francijo črnijo danes le časopisi po fašističnih in nedemokratičnih deželah ter francoski opo-zieionalni tisk, ki je v rokah kapitala. 25.900 avtobusnih nastavljcncev je v Londonu začelo stavkati, ker podjetniki .niso pristali na zvišanje plač. Zrakoplov »Hindenburg« je v Ameriki pri pristajanju eksplodiral in zgorel. Zgorelo in vsled opeklin umrlo je tudi 34 ljudi. Delavsko zadružništvo Vabilo na VII. redni občni zbor »Viničarske kreditne zadruge«, ki se bo vršil na binkošitni ponedeljek, dne 17. maja, ob 8 v prostorih zadruge v Ljutomeru št. -A. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeležijo, ali pa da pooblastijo svoje zastopnike, člane zadruge. Posebna vabila bomo poslali le onim članom, kateri ne dobivajo »Delavske Pravice«. Alco bi občni zlbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se čez pol ure vrši v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor ob vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. H gibanju stavbincev za sklenitev kolektivne pogodbe je tudi »Zveza združenih delavcev« pristavila svoj piskrček, da ga napolni z zaslugami, katere bo doprinesla k sklenitvi kolektivne pogodbe. Ker se pri tozadevnih razpravah z delodajalci zastopniki ZZD ne morejo prav nič izkazati in uveljaviti, so se tem boli razkoračili v .svoji »Fronti«, kjer postavljajo cele kolone demagogije. Tako hočejo zakriti svojo nesposobnost in nerazumevanje za reševanje vprašanj pri ureditvi delovnih in plačilnih razmer gradbenega delavstva. V svoji »Fronti« z dne 24. aprila t. 1. piše nekdo z Jesenic, da kolektivne pogodbe še ni in da je temu kriva tudi JSZ, češ da si ne upa samostojno voditi boja, kadar gre za delavsko stvar, in da vedno išče pomoči marksistov. Kadar pa sede ti ljudje s predstavniki delodajalcev pri zeleni mizi, so pa nekoliko drugačni. Tam pa nismo opazili prav nobene korajže, da bi svojo borbenost in razumevanje mogli uveljaviti. Samostojnosti JSZ v borbi za delavske interese nam ni treba še posebej dokazovati. O tein naj sodi delavstvo samo, ki bo tudi najbolj znalo tolmačiti take neosnovane izpade frontašev. Če govorimo o samostojnih nastopih in vodstvih posameznih organizacij za delavsko borbo, potem naj firontaši vedo, da je njihov predstavnik na shodu stavbincev v nedeljo, dne 18. aprila, v Delavski zbornici ob koncu svojega predavanja močno poudaril potrebo po skupnosti vsega delavstva, tedaj vseh organizacij, pri čemer ni izločil marksistov. IKje je torej doslednost? V nedeljo, 23. t. m., se bo vršila v Radomljah okrožna prireditev za krajevne skupine KlDIM Radomlje, Kamnik in Duplico. Ob 9 zjutraj bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Po maši bo tečaj, na katerem bodo trije referati, ki bodo obravnavali idejno in praktično delo v organizaciji. — Ob 15 se bo vršila na prostem pred cerkvijo akademija. V slučaju slabega vremena se bo vršila akademija v Srše- Jesenice. Pri nas orno prav lepo obhajali srebrno poroko in 35 letnico zaposlitve v tovarni našega podpredsednika tov. Štefana Ravnika. V soboto zvečer smo mu priredili podoknico, v nedeljo dopoldne na smo se v velikem številu udeležili zahvalne sv. maše. Med cerkvenim obredom, katerega je izvršil Ravnikov nekdanji sošolec, ljubljanski kanonik dr. Tomaž Klinar, so na koru prav lepo peli člani skupine JSZ. Po šv. maši so Štefanu čestitali in mu voščili še nadaljnji božji blagoslov vsi tovariši in prijatelji. Kosila v Krekovem domu so se poleg sorodnikov, g. dr. Klinarja, domačega župnika g. Kastelca in kaplana g. Govekarja Čemu naj bi bila po mnenju fronta-šev ravno JSZ tista, ki bi morala samostojno voditi borbo za kolektivno pogodbo stavbincev? Zakaj tega ne storijo iirontaši, ki se tako širokoustijo o svoji borbenosti in o moči, ki jo med stavbin-skLm delavstvom predstavljajo. JSZ ni doslej in tudi v bodoče ne bo odvisna od kake tuje pomoči, pa naj bodo to marksisti, frontaši, ali njihovi prijatelji. Veliko važnost polaga JSZ na to, da se povsod, kjer to zahtevajo interesi delavstva, stvori enotnost, ker brez te danes ni misliti, še manj pa voditi res uspešno akcijo za izboljšanje položaja delavstva. Posebno velja to za gibanje stavtfinskega delavstva, kjer ni nobena organizacija toliko močna, da bi mogla samostojno voditi tako borbo. Pisec iz Jesenic nadaljuje v »Fronti«, da je ena najvažnejših zahtev ta, da je jeseniški stavbinski delavec plačan tako, kakor v cenejšem kraju. Če to prav razumemo, spadajo na ta način jeseniški stav-binci v V. mezdni razred. Na razpravi z delodajalci zastopnik jeseniških stavbincev iz vrst frontašev ni tako govoril. Blišati je bilo samo to, da jeseniški stavbinci zahtevajo tisto, kar zahtevajo mariborski stavbinci. To je bilo v glavnem vse, kar so zastopniki e Jesenic sploh govorili pri pogajanjih v Ljubljani. iNaj pove »Fronta«, kje je bila tedaj doslednost in samostojnost njenih pristašev. Če bi bili vsi predstavniki ostalih organizacij, ki sodelujejo pri akciji za sklenitev kolektivne pogodbe, tako samostojni, potem bi prav gotovo kolektivne pogodbe stavbincev nikdar ne bilo. novi dvorani v Radomljah. Za akademijo je sestavljen zelo pester spored. Pri posameznih točkah bodo sodelovali člani vseh treh skupin kamniškega okrožja, t. j. Kamnika, Radomelj in Duplice. Že danes vabimo vse člane KDM in člane strokovnih skupin JSZ bližnjega kraja, da se tečaja udeleže v polnem številu. Na popoldansko prireditev pa vabimo širše občinstvo kamniškega okraja. udeležili tudi zastopnik jeseniške skupine tov. Novak, predsednik JSZ tov. Žumer Srečko, ki je na izrecno željo slavljenca prihitel ta dan na Jesenice, in prijatelj dr. Aleš Stanovnik. Vsi imenovani so v kratkih govorih čestitali slavljencu k njegovemu jubileju, tov. Srečko Žumer pa še prav posebno v imenu JSZ in se mu zahvalil za vse njegovo delo v našem gibanju. Prav Ieipo je potekla Ravnikova slovesnost in vsi jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne 2. t. m., se je poročila članica, odbornica in obr. zaupnica naše skupine, tov. Julka Mrjasec z g. Sitarjem. — V ne- deljo, dne 9. t. m., pa se je poročila članica, odbornica in obr. zaupnica naše skupine, tov. Mici Čepelnikzg. Leopoldom Kepice m. Delavstvo obeh skupin jima želi mnogo sreče ter zadovoljstva v novem stanu. Zagorje. Poročil se je agilni član skupine Drnovšek Anton. Poročil se je nadalje tudi tov. Kokalj Albin z gospodično Jereb Pavlo. Bil je član krajevne skupine KiDM. Želimo obilo sreče in božjega blagoslova obema tovarišema! Iz arhiva »Delavske fronte«. Zadnja »Delavska fronta« trdi, da je ZiZiD nestrankarska strokovna organizacija. Istočasno priobčuje neko okrožnico, ki jo je podpisal Žumer Srečko, in hoče s to okrožnico iz leta 1932 dokazati, da je JSZ strankarsko - politična organizacija. (Glavna vsebina te okrožnice je bila: »V vsakem slučaju nas mora najti čas kompaktno združene v celoti. Predpogoj je, da utrdimo svoj strokovni sindikat JSZ in le potom nje napravimo vsak korak h katerikoli, važni odločitvi za kr-ščansko-socialistično delavstvo.«) Iz iste številke izvemo tudi, da ima ZZD od svojega zadnjega občnega zbora nadalje za-garantirano svojo .»nepolitično in nestrankarsko« pripadnost naravnost v svojih pravilih. Tako je Zve za združenih delavcev tudi v tem oziru edinstvena. Zraven tega smo naravnost iz »Fronte« izvedeli, da je imelo to uradno glasilo Zveze združenih delavcev ali pa morda še celo ta zveza sama že leta 1932. skrbno urejen arhiv. Seveda ne smemo prezreti dejstva, da je »Delavska Fronta« začela izhajati komaj pred dvema letoma skoraj istočasno z ustanovitvijo Zveze združenih delavcev. Koga naj bi se torej tikala inkriminirana Žumrova okrožnica iz 1. 1902, ko še ni bilo ne »Fronte«, ne ZZD, ne SLS in ne JiRjZ, marveč je bilo čutiti le trdo pest JN1S režima? Močno pa dvomimo, da bi si upal kak predsednik, odbornik ali pa pokrovitelj ZZD leta 1932. podpisati tako okrožnico. Občni zbor ZZD. Po kratkem času se je zopet vršil občni zbor ZZD, zelene organizacije. Na njem se, po poročilih opazovalcev, ni pripetilo nič posebnega. Zanimivo je samo to, da je na občnem zboru iavno izbruhnil na dan spor med levico in desnico. Levico, ki je hotela spraviti v odbor več delavcev, je vodil predsednik Kukovca, desnico, ki hoče absolutno .poslušnost nasproti nedelavskim meščanskim elementom, pa bivši krščanski socialist Preželj. Čeprav so bili delavci za to, da se sestavi delavski odbor, je vendar zmagala desnica in reakcionarna struja. V sedanjem odboru je ostal samo še en dejavec, vse druge je desnica iz odbora izrinila. Pri tem so Ji posebno pomagali jeseniški »uskoki«. To za nas ni nič novega. Saj so se enaki poskusi hoteli izvršiti tudi pri JSZ, samo da se niso mogli tako izpeljati kot pri ZiZiD. Iskreni strokovničarji, ki sodelujejo pri ZZD, so za eno preizkušnjo lahko modrejši. (To notico nam je poslal udeleženec občnega zbora, ki pravi, da čuti z JSZ, kljub temu, da je organiziran v ZZD. Op. ured.) Brezposelni .Roman Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril Vsakdo je vedel, da med njima ni ljubezni, čustvene namreč. Že ob samem pogledu na zaljubljen parček so se slišale med njima cinične pripombe. Kadar sta srečala človeka, ki je lagodno in samozavestno korakal po cesti, jima je prišla na jezik beseda zavisti. Gospa Cookova je zdaj pa zdaj opozorila moža na družine, v katerih vlada blagostanje in sreča, ker so zgrajene, na trdni skali gotovosti in zanesljivosti. Če se je mož opravičeval in dokazoval, češ: »Oni pridejo lahko na isto kot smo mi!« ga je žena ostro zavrnila z besedami: »Nam bi se lahko enako godilo kot njim!« Pa položaj je bil brezupen, kajti žena ni hotela ničesar razumeti. Da bi pa ves dan sedela doma in žalovala ter vso noč jadikovala, tega' mož ni prenesel. To je bilo najhuje. Rajši bi se obesil. Ne, tega ne. Žena mu je bila dobra gospodinja. Jezila se je nad vsem svetom, to se razume. Včasih pa je bila duševno tako omamljena in zmešana, da je začela udrihati po nedolžnih ljudeh, ki niso trpeli nič manj kot ona; da, po tistih, ki so trpeli zaradi nje same. Zato je mož žrtvoval vse za svojega dečka, vse najboljše je bilo namenjeno njemu. Le on ga je mogel omečiti. Pred njim je bil slabič. Ko ga je otrok poprosil, naj ga nese, je takoj obstal in se sključil v dve gube. »No, le pojdi sem, da vrha te ponesem,« mu je dejal. Kar sam po sebi se je deček s svojim drobnim telescem oprijel očetu za hrbet in njegove drobne 4 ročice so se same ovile očetu okrog vratu. Ivan se je vzravnal in tiho zarenčal. »Prevelik si, dečko moj, da bi te nosil, veš!« je dejal. »No, kaj za to. očka!« se je branil otrok. »Nič za to!« je odgovoril oče, a rad bi bil še do-dal: »Rad te nosim,« pa je obmolknil, ker je mislil, da bo Janko to izrabil kdaj pozneje, ko bo mati zraven. Zložno sta korakala po cesti. Sonce je pripekalo z zapadne strani in metalo prednje dolge sence. Videl si dvoje senc, ki sta bili dolgi in zabrisani, obe stisnjeni v eno. Čebele zamudnice so brenčale krog njiju, ptiči so neprestano čivkali in divje rože so v poletni soparici povešale svoje cvetove in širile naokrog svoje prijetne vonjave. S kriketnega igrišča je rezko odjeknil krik in zamrl v istem hipu. »Donny si je kupil dvoje smetan, očka,« je nenadoma spregovoril Janko. »Plačal jih je po pen-ny-ju.« »Dvoje smetan, to je za takega majhnega dečka preveč,« je takoj odgovoril oče. »Njegov očka ima denarja, da sam ne ve koliko.« »Ali ima več denarja kakor ti. očka?«, je radovedno povpraševal. »Tega pa ne veni,« je odgovoril oče s takim glasom, da si takoj čutil, kaj hoče reči. Primera je bila namreč neumestna. »Toliko ima že, da živi kakor nii,« mu je pojasnil. Janko je nekaj časa molčal. Preko dokaza, ki mu ga je oče vrgel pod noge, ni mogel splezati. Tam, kjer se začenjajo vaške hiše (Top Street se imenuje tista ulica), se je igralo nekaj otrok. Ko jih je Janko zagledal, mu je skozi tisto zmešnjavo v njegovi glavi takoj šinila hitra razločna misel. Naše okrožne prireditve To in ono