Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
n
Leto XVI. - Štev. 38 (811)
Gorica' - četrtek 17. septembra 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
PONUJENA ROKA Terorizem v Južnem Tirolu
ki prinaša pogubo
Komunisti zadnje čase spet ponujajo roko katoličanom. Tik pred smrtjo je o tem spregovoril mojster politike »ponujene roke« Togliatti, nato se je oglasil njegov naslednik Longo, za njim pa član vodstva KPI Macaluso na tržaškem festivalu komunističnega glasila »Unita«. Njegov govor je objavilo tržaško slovensko pisano glasilo KPI »Delo«.
Do politike »ponujene roke« moramo zavzeti jasno načelno stališče kot katoličani, kot Slovenci in kot demokrati.
TOGLIATTI
V svoji »jaltski spomenici« je pokojni Togliatti zapisal: »V času papeža Janeza so se katoliške množice pomaknile na levo. Zdaj je v teku premik na desno. Ostalo pa je razpoloženje za premik na levo in mi ga moramo razumeti ter podpirati. Pri tem pa nam prav nič ne služi stara brezbožna propaganda. Če hočemo imeti dostop do katoliških množic, se moramo drugače lotiti vprašanja verske zavesti, njene vsebine, njenih korenin med množicami ter načina, kako versko zavest premagati. Če tega ne bo, bodo našo „ponu-jeno roko” katoličanom razlagali kot zgolj sredstvo, kot hinavščino.«
LONGO
Togliattijev naslednik Longo je na svoji prvi tiskovni konferenci rekel: »Mislimo, da lahko iskrena verska zavest nudi dragocen prispevek borbi proti zatiralskemu in nečloveškemu značaju kapitalistične družbe.« Na pripombo nekega časnikarja je Longo pojasnil: »Mi, ki se borimo za ideal, o katerem mislimo, da je višji, smo seveda prepričani, da bo naša ideologija in naša filozofija zmagala nad drugimi« (mislil je na krščanstvo - op. pisca).
MACALUSO
Član vodstva KPI Macaluso je rekel na festivalu »Unita«: »Vabimo vse laične, socialistične in katoliške sile... na potrebno preučitev odnosov med njimi in našo partijo.« Tu vidimo poleg »ponujene roke« tudi staro geslo o »enotni fronti«.
NAŠ ODGOVOR
Zaradi načelne jasnosti in ker vemo, kam pes taco moli zaradi bližajočih se pokrajinskih in občinskih volitev, moramo na komunistično ponudbo jasno odgovoriti ter povedati, da ponujene roke ne moremo sprejeti ter je prijateljsko stisniti, ker nam namesto obljubljene... rešitve nastavlja past in prinaša pogubo. .
KAJ PRAVI PAVEL VI.?
Pri našem odgovoru se najprej sklicujemo na okrožnico Pavla VI. »Ecclesiam suam«, ki v tretjem delu o dvogovoru Cerkve s svetom pravi med drugim: »Vemo, da se mnogi v raznih oblikah proglašajo za brezbožnike. Vemo, da je brez-boštvo za mnoge program za vzgojo ljudi in politično delo v naivnem, a usodnem prepričanju, da bodo osvobodili človeka starega in napačnega pojmovanja življenja in sveta in to pojmovanje nadomestili z ..znanstvenim naziranjem, ki odgovarja potrebam modernega napredka”.« Papež razlaga, zakaj je zanikanje Boga zmotno in zakaj mora on po »zgledu svoji/i prednikov ter vseh tistih, ki so jim pri srcu verske vrednote, obsoditi ideološke sisteme, ki zanikajo Boga In preganjajo Cerkev, sisteme, ki se pogosto enačijo z gospodarskimi, socialnimi in političnimi režimi. Takšen je zlasti brezbožni komunizem. Rečemo lahko, da obsodba teh naukov ne prihaja toliko od nas, kajti obsojajo sc sami. Naše obžalovanje je bolj krik žrtev kakor izrek sodnikov,« pravi Pavel VI. ter nadaljuje: »V takšnih okoliščinah je dvogovor med katoličani in komunisti zelo težaven, da ne rečemo nemogoč, čeprav v svoji duši tudi danes ne Izključujemo ljudi, ki izpovedujejo o-nienjene sisteme ali so pristaši omenjenih režimov. Za tistega, ki ljubi resnico, Je razpravljanje vedno možno. Težavo za
razpravljanje pa zelo, zelo povečujejo moralne ovire, ker komunisti izrabljajo besede in njihov pomen. Z njimi ne iščejo in izražajo resnice, ampak se jih poslužujejo v svoje že vnaprej določene namene.« Papež torej pravi, da sodelovanje ni možno zaradi globokega prepada med krščanstvom in komunizmom. Na koncu še navaja misel Janeza XXIII. v okrožnici »Mir na zemlji«, ki pravi, da se tudi takšni nauki, kot je komunizem, razvijajo in so podvrženi globokim spremembam. In nismo obupali nad tem, zaključuje Pavel VI., da bo po nastopu takšnih sprememb možen pozitiven razgovor, torej drugačen od današnjega, v katerem moramo izražati obžalovanje ter se pritoževati nad komunističnim delovanjem in mišljenjem.
STARO BREZBOŠTVO — NOVA TAKTIKA
Dokler bo komunizem ostal, kar je, bo sodelovanje izključeno, bo ponujena roka tiščala v prazno. Tega se je zavedal tudi pokojni Togliatti in z njim se tega zavedajo Longo, Macaluso ter vsi tisti, ki bi radi s komunizmom prodrli med katoliško, svobodno in demokratično misleče množice. Vsi so spoznali, da mora komunizem bolje prikrivati svoje prave namene, bolj spretno lagati kot doslej, če hoče doseči svoj namen. Ne sme se odpovedati brezboštvu in borbi proti veri, pač pa mora poiskati spretnejšo taktiko za svoje delo, najti nove besede, da ne bo Katoličanov strašil. Kakor se komunisti na gospodarskem in socialnem področju predstavljajo kot branilci ne samo enega razreda, to je proletariata, ampak vseh slojev, tako hočejo tudi na verskem področju prepričati katoličane, da njihova vera ni v nevarnosti. In to celo odkrito povedo, ko pravijo, da morajo najti spretnejši način za pobijanje vere, ker so ljudje v dosedanjem spoznali hinavščino in ga je zato treba vreči med staro šaro.
NAPREJ PO ZAČRTANI POTI
Ob tej priložnosti smo po vesti dolžni spregovoriti resno besedo o komunizmu med Slovenci. Slovenci v Italiji moramo v prvi vrsti skrbeti za naš narodni obstoj. V ta namen se moramo združiti, držati moramo skupaj in si medsebojno pomagati. Izključeno je, da bi mogli obvarovati svoj obstoj v okviru komunizma, v okviru Italijanske komunistične partije in sploh v okviru kakšne neslovenske ali narodnostno mešane stranke. Le Slovenska skupnost nas lahko reši. Ker Slovence najbolj vabi k sodelovanju italijanska komunistična partija, nam od nje preti največja nevarnost. Kakor smo pravkar videli, jo moramo odklanjati kot katoličani. Odklanjati jo moramo tudi kot Slovenci in kot demokrati. Kot Slovenci zato, ker se bori za breznarodno komunitsično družbo, v kateri bi morali izginiti predvsem mali narodi, med katere spadamo; kot demokrati pa zato, ker želi komunizem uničiti demokracijo in uvesti totalitarno diktaturo. Komunistično ponujeno roko moramo torej odkloniti in se strniti v lastno enotno fronto — v Slovensko skupnost.
P.
Zgleda, da se duhovi v ekstremističnih krogih nemške manjšine v bocenski pokrajini niso še pomirili in to kljub dobro napredujočim pogajanjem med Italijo in Avstrijo za mirno rešitev spora. Zadnji tak sestanek med italijanskim zunanjim ministrom Saraga-tom ter avstrijskim ministrom Kreiskyjem, kateri je potekal v zelo spravljivem ozračju, je bil prve dni minulega tedna v Ženevi. Toda še predno je do tega srečanja med odgovornimi državniki prišlo, so južnotirolski teroristi sprožili nov val terorističnih akcij, ki so se nadaljevale tudi po ženevskem sestanku.
Začelo se je z bombnim napadom na neko vojaško vozilo, pri katerem je bil en vojak ubit. Italijanska policija in karabinerji so takoj stopili v akcijo in začeli pregledovati ondotno področje. V neki koči so zasledili osumničene atentatorje, to je znana terorista Georga Klotza ter Aloisa Amplat-za. Zasledovali so ju, toda brez uspeha. Po nekaj dneh je italijanska policija menila, da sta najbrž zbežala čez mejo v Avstrijo. Toda nekega dne se na neki gorski ka-rabinerski postaji javi neki mladenič. Predstavi se z imenom Peter Hofmann in pove, da je v neki koči videl dve mrtvi trupli. Več niso mogli izvleči iz njega, ker se je delal trudnega in prestrašenega.
Medtem so v omenjeni koči res našli neko prestreljeno truplo. U-gotovili so, da gre za truplo terorista Amplatza. O drugem truplu ni bilo sledu. Po tem so sklepali, da je njegovemu ranjenemu tova-
Drugi
arabski
„vrh“
Konferenca držav Afriške enotnosti
Na pobudo Organizacije afriške enotnosti so sklicali v Addiis Abebi (Etiopija) izredno konferenco zunanjih ministrov, da bi razpravljali o položaju v Kongu. Zasedanje je trajalo več dni in se je zaključilo v spravljivem duhu. — Kongoško delegacijo je vodil sam ministrski predsednik Combe, ki je na konferenci v precejšnji meri uspel uveljaviti načelo o enotnosti kongoške države. ,Kot znano, tej enotnosti grozijo filokomunistični uporniki, ki so med trajanjem konference ustanovili lastno vlado in zahtevali, da pri-
rišu uspelo rešiti se in zbežati.
Nastalo je vprašanje, kdo je streljal na speča terorista v tistem seniku. Policija je brž zasumila omenjenega mladeniča, ki se je izjavljal za Petra Hofmanna. Sklenila ga je odpeljati v Bočen na zasliševanje, Med potjo pa je z udarcem po glavi zmedel šoferja, da je zavil s ceste v jarek, sam pa zbežal. Skrivnostno je izginil, kakor se je nekaj ur prej pojavil.
Čez par dni so avstrijske oblasti prijele Amplatzovega tovariša Klotza, ki se je ranjen preko ledenikov prebil čez gorska slemena v Avstrijo.
Tako sta oba glavna terorista izločena. Kljub temu se je v dolinah Gornjega Poadižja dogodilo še nekaj atentatov. Kdaj bo tej žalostni igri konec? Vsa izventi-rolska javnost jo obsoja, Tirolci pa le vztrajajo pri svojem.
Maršal Tito na Madžarskem
V Aleksandriji v Egiptu se je zaključila konferenca voditeljev arabskih držav, ki je proti vsem predvidevanjem trajala celih osem dni. Vzrok tako dolgemu zasedanju so bila razna nesoglasja med a-rabskimi državami, zlasti kar se tiče vojaških vprašanj.
Glavni predmet razgovorov je bilo vprašanje, kako preprečiti Izraelcem, da ne bi mogli uresničiti svojega načrta o namakanju Nevevske pustinje s črpanjem vode iz reke Jordana. O tem so se sicer razgovarjali že decembra lani (prvi arabski »vrh«), toda ni prišlo do nobenih konkretnih dejanj. Zaključno poročilo konference pravi, da so se arabske države sporazumele o preusmeritvi nekega pritoka reke Jordana ter o skupnem vojaškem poveljstvu. — Kdo bo dal potrebna finančna sredstva za uresničitev' omenjenih načrtov, ne pove nobeno poročilo. Zato večina opazovavcev meni, da bodo tudi ti zadnji sklepi ostali mrtva črka, njihovi pobudniki pa še nadalje ujetniki svojih pobožnih želja.
Jugoslovanska diplomacija je v zadnjem času razvila obširno delavnost in to povsem , vzporedno s sovjetsko, ki je prav tako na delu. Težko je povedati, kakšne cilje zasleduje pri tem Beograd. Po eni strani načelno ne odobrava sklicanje vrhunske konference komunističnih partij, na kateri naj hi po zamisli Hrušoeva izobčili kitajske komuniste, ker bi s tem praktično priznal vodilno vlogo Moskve, proti čemur se je vedno boril; po drugi strani pa ne more pustiti Hruščeva samega pred vzhodnoevropskimi sateliti, ki zahtevajo vedno večjo politično neodvisnost in jim pri tem1 spor med Moskvo in Pekingom pride ravno prav. Zaradi tega so v Beogradu verjetno sklenili, da je treba v tem trenutku nekaj napraviti. Izkoristili so zmedo v komunističnem taboru ter se aktivno vključili vanjo, čeprav sami direktno niso prizadeti.
Tako se je prejšnji teden jugoslovanski predsednik Tito srečal z romunskim voditeljem Georgijem Dej-em ob priliki o-tvoritve del za zajezitev Donave pri Železnih vratih, s čimer je bilo vzpostavljeno tesno sodelovanje med obema državama. Ko bo elektrarna dokončana, ne bo Romunija več tako odvisna od Sovjetske zveze, kar se tiče električne energije. Na to dajo danes veliko v Romuniji, ki se hoče industrializirati proti volji Moskve.
Nato je maršal Tito odpotoval na obisk v Budimpešto, kjer je imel politične razgovore s Radarjem in drugimi madžarskimi voditelji o trenutnih problemih delavskega gibanja. — Prihodnje dni pa je na-poredan obisk vzhodnonemškega prvaka Wal terja Ulbrichta, ki se bo domov grede iz Bolgarije ustavil v Beogradu. Od 21. do 26. septembra pa bo Titov gost češkoslovaški predsednik Antonin Novot-ny.
Z vsemi temi voditelji se je v.zadnjem času sestal tudi Hruščev.
pustijo njene zastopnike na konferenco.
V zaključni resoluciji, ki so jo sprejeli skoro enoglasno, pozivajo kongoško vlado, naj preneha zbirati tuje najemnike ter pozivajo upornike, naj upoštevajo slovesno obljubo čombeja, da bo odpustil vsem, ki bi prostovoljno izročili orožje. — Istočasno so sklenili poslati v Kongo posebno komisijo, katere naloga je podpreti kongoško vlado.
Kongoški premier Combe je na tiskovni konferenci izjavil, da je zadovoljen z rezultati konference.
riodično sestajali ter sprejemali eventuel-ne skupne ukrepe, ne da bi v ta namen ustanavljati naddržavne organe, kakor želijo pristaši federalne ureditve Evrope. — Pred dvema 'letoma je večina evropskih ministrov ta načrt odklonila, sedaj pa ga je isti minister Spaak vzel iz arhiva in predlagal, naj bi ga izvajali za poskusno dobo treh tet. To z namenom, da bi premagali sedanje mrtvilo v evropskem združevanju.
Politični opazovavci pričakujejo z velikim zanimanjem uradno reakcijo Francije na ta zadnji kompromisni predlog.
Tuomioja umrl
V Helsinkih je 9. t. m. umrl finski diplomat Sakari Tuomioja, ki je bil posre-dovavec OZN na Cipru. — Kot znano je Tuomioja pred nedavnim težko zbolel tik pred odhodom v Atene, Ankaro in Nikozijo, kjer bi s tamkajšnjimi voditelji moral razpravljati o kompromisni rešitvi ciprske krize.
Njegova bolezen je negativno vplivala na razvoj ciprske krize. Ko je nadškof Makarios ostal sam na terenu, je spet začel vsiljevati svoje trmaste zamisli, tako da je ciprska kriza še vedno na odprtem morju. Prav zadnje dni je Makarios začel nekoliko popuščati m je dovolil, da so blokiranim Turkom na Cipru lahko dobavili živeža in zdravil.
Nov predlog o evropski združitvi
Precej zanimanja je vzbudil novi načrt o evropski združitvi, ki ga je na zasedanju politične komisije Zahodne evropske zveze (ZEZ ali UEO) sprožil belgijski zunanji minister Spaak. V glavnem gre za oživitev znanega francoskega Fou-chetovega načrta, po katerem naj bi se odgovorni organi posameznih držav pe-
RAZNO
Volk menja dlako, ne pa narave
Sovjetski časopis Sovjetskaja Rossyja je potrdil, da tam kljub opevani verski svobodi divja preganjanje zoper vero. Dne 26. maja 1964 je ta časopis objavil vest, da so nekemu delavcu odvzieli rdečo knjižico stahainovca, ki jo je dobil zaradi svoje Velike delovne usposobljenosti.
Časopis glavne delovne zveze v SSSR Trud pa poroča, da so vrgli iz komunistične stranke učitelja in propagandista naselja Poplevin, ker so odkrili, da je dal krstiti svojega sina.
Leningrajska »Pravda« z dne 14. maja 1964 protestira proti temu, da so predstavniki stranke in sindikatov podelili diplomo za zasluge v delavnicah podjetja »Rdeča delavec« neki delavki, ker ta odkrito izpoveduje svojo vero. Za podelitev nagrade je treba upoštevati predvsem politične zasluge in ideološko stališče. Delavka Sankovskaja pa ne samo da ni prenehala s svojo ideološko propagando, marveč je po prejemu odlikovanja še bolj vzpodbujala druge delavke, naj hodijo v cerkev. Videli so jo celo, da se je javno pokrižala. Zato ji je — tako zahteva član-kar, — treba odvzeti priznanje za zasluge pri delu. Kdor živi po veri je nevreden takega priznanja!
Povsod več verske svobode kot v Jugoslaviji
Celo v najbolj zagrizenih komunističnih deželah kot na primer na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji je dovoljen verski pouk v šolah. (Samo v Jugoslaviji ne!) V vzhodnem Berlinu lahko po pripovedovanju voditelja katoliške mladine za južno Avstrijo, ki se je sam razgovarjal z vero-učitelji v Pankovu, ti neovirani uče verouk v šolah. Seveda pa vrši režim na razne druge načine protiversko propagando. Tudi na Češkoslovaškem, čeprav z velikimi ovirami, ki jih stavlja režim staršem, duhovniki lahko poučujejo verouk v osnovnih šolah. Samo v prvem razredu je verouk prepovedan.
Cerkev prvuje v rasni integraciji
Dve katoliški župnijski šoli v Škofiji sv. Avguština na Floridi (ZDA) sta sprejeli te dni pne zamorske gojence. Tretja šola, ki je pridržana otrokom drugih barv, zaenkrat še ni bila odprta. Je prvikrat, da je v tej severnoameriški škofiji prišlo do konkretnih izrazov rasne integracije na šolskem področju.
Začelo se je tretje zasedanje koncila Marijino slavje na Opčinah
Novosti na koncilu
V ponedeljek, na praznik Povišanja sv. Kriza, se je pri Sv. Petru v Rimu začelo tretje zasedanje sedanjega koncila. Začetek je bil bolj skromen, to je, nismo več prisostvovali slovesni procesiji škofov in prav tako slovesnemu prihodu sv. očeta. Koncilski o-četje so se za 9. uro zbrali v baziliki sv. Petra in sv. oče je prišel med nje na nosilnici naravnost iz vatikanskih soban. Nato se je po klicanju Sv. Duha začela sv. maša.
Koncelebracija pri Sv. Petru
Novost te maše je v tem, da so pri njej sodarovali (koncelebrira-li) papež in 24 koncilskih očetov. Ti so bili zbrani zato, da so predstavljali vso vesoljno Cerkev. Koncelebracija maše je bila zelo v navadi v prvih krščanskih stoletjih in se je danes ohranila le pri maši, ko se posvetijo novi mašni-ki ali novi škofje; v vzhodni cerkvi pa je koncelebracija precej bolj v navadi. Liturgična konstitucija, ki jo je koncil sprejel lani, določa, da se ob določenih priložnostih sme imeti somaševanje. Take priložnosti so zlasti vesoljni ali pokrajinski koncili. To je pretekli ponedeljek napravil sv. oče.
Ženske na koncilu
Druga novost na koncilu je udeležba žensk pri generalnih zasedanjih. Imenujejo jih »poslušav-ke« - uditrici. Da se bodo koncila udeležile tudi ženske zastopnice, smo zvedeli iz govora sv. očeta na praznik Marijinega rojstva. Ta dan je Pavel VI. imel pomenljiv govor na skupino redovnic iz škofije Albano, v katero spada tudi Castelgandolfo. V tem govoru je tned drugim dejal sv. oče:
»Menimo, da je prišel čas, ko je treba dati večjo čast in večjo učinkovitost verskemu udejstvovanju ženske. To je treba doseči s tem, da se izpopolnijo vezi, ki vežejo žensko na celotno Cerkev. Glede tega vam nekaj zaupamo: Dali smo navodilo, naj tudi nekatere ženske, za to primerne in pobožne, prisostvujejo kot izvedenke nekaterim slovesnostim in nekaterim generalnim skupščinam prihodnjega tretjega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora vatikanskega II., to je tistim skupščinam, ki bodo obravnavale zadeve, ki se na poseben način tičejo življenja ženske. Tako bomo najbrž prvič v zgodovini imeli nekaj, seveda maloštevilnih zastopnic
Žensk na ekumenskem koncilu, ki pa bodo značilen simbol. Te zastopnice bodo izbrane izmed redovnic in izmed voditeljic velikih mednarodnih ženskih organizacij; tako bodo tudi ženske uvidele, kako zelo jih Cerkev spoštuje v njih visoki časti in poslanstvu v blagor človeštva in krščanstva.«
Tako je Pavel VI. napovedal 8. septembra, naslednji ponedeljek 14. sept. so zastopnice žensk že sedele pri Sv. Petru med drugimi laičnimi zastopniki pri odprtju 3. zasedanja vesoljnega koncila.
Govor sv. očeta
Po maši je Pavel VI. imel na zbrane koncilske očete nagovor, v katerem je poudaril nekatera
Kaplani v italijanskih bolnišnicah
V Italiji je 99 bolniških ustanov in 1.137 bolnišnic, ki imajo po enega ali več kaplanov. Računajo, da je v Italiji 2500 bolniških kaplanov. Za te dušne pastirje so ■letos prvič organizirali posebne duhovne vaje.
Cerkev v Nigeriji
V zadnjih treh letih se je število katoličanov v Nigeriji povečajo za 15%. Iz uradnega štetja, ki ga je izvršila vlada lansko Jeto, je razvidno, da je število katoličanov v tej deželi prešlo od 1,590.000, kot jih je bilo leta 1960, 1,825.000. Katoliško hierarhijo v Nigeriji sestavljajo trije nadškofi in 14 škofov. Štiri škofije so zaupane škofom domačinom, Vsega prebivalstva v Nigeriji pa je 55 milijonov.
Največji misijonski red
Po nedavnih statističnih podatkih imajo jezuiti več misijonarjev kot katerikoli drugi red ali redoma kongregacija. 5194 redovnikov jezuitske družbe, patrov in bratov vrši namreč svoj apostolat v misijonskih deželah. Slede frančiškani, ki i-rnajo 3.630 misijonarjev, tem beli menihi, patri Sv. Duha in oblati Brezmadežne. Salezijanci, kapucini, dominikanci in patri Božje besede pa imajo vsak po nad tisoč misijonarjev.
Duhovniki — žrtve nacizma
Kakor poroča Glas koncila iz Zagreba, pripravlja Benedikta Kempner, žena glavnega tožilca pri niirnberškem procesu, spominsko knjigo za vse tiste duhovnike, ki so padli kot žrtve nacizma. Računajo, da je od 4 do 5 tisoč katoliških duhovnikov izgubilo življenje, ker so jih nacisti ali
vprašanja, ki jih bo obravnaval koncil, posebno še vprašanje Cerkve in pa vprašanje zbora škofov in njihovega odnosa do sv. Stolice kot središča edinstva in trdnosti Cerkve.
Naslednji dan, v torek, je koncil že začel z rednimi zasedanji, in sicer z nadaljevanjem razprave o Cerkvi.
Tega zasedanja se od nad tri tisoč škofov udeležuje nekaj nad 2500. Ostali so bili oproščeni zaradi bolehnosti ali drugih ovir.
Takoj nastane vprašanje, kdaj se bo zasedanje zaključilo. Tega sedaj še nihče ne ve, le eno drži: vsi želijo, da bi se končalo čim-prej. Zato je kardinal Tisserant naprosil očete, naj bodo v debatah stvarni in kratki.
postrelili ali pa umorili po koncentracijskih taboriščih. Pisateljica zbira potreben material za spominsko knjigo po raznih evropskih arhivih.
Pred par leti je izšla podobna knjiga v Italiji, kjer je zaradi grozot zadnje vojne in človeške hudobije izgubilo življenje 700 duhovnikov in bogoslovcev.
Še vedno čakamo na spominsko knjigo za vse tiste duhovnike, ki so padli kot mučenci in žrtve brezbožnega komunizma.
Holandski misijonarji
Iz Utrechta na Holandskem je pred kratkim odšlo v misijone 430 oseb. Sedaj deluje v misijonih 9296 Holandcev, in sicer: 4556 duhovnikov, 1383 misijonskih bratov, 3079 redovnic in 278 laičnih pomočnic.
Družba sv. Štefana na Madžarskem
V komunistični Madžarski je imela Družba sv. Stefana glavno skupščino. Družba je lahko s pomočjo prispevkov katoličanov vsega sveta natiskala kljub komunističnemu režimu veliko število molitvenikov, katekizmov, svetega pisma in nekaj leposlovnih del.
Mati in hčere v samostanu
V kraju Steinerkirchen-Traun v Avstriji je bila sprejeta med redovnice benediktin-ke vdova Marija Siiss. Ta dogodek je vzbudil precej pozornosti, ker so tri hčerke gospe Siiss tudi benediktinke.
Največja cerkev v južni Afriki
V Johannesburgu je škof posvetil največjo cerkev v južni Afriki. Dolga je 70 m in široka 26 m. Temeljni kamen je blagoslovil kardinal Montini leta 1962, ko je bil na potovanju po Afriki. Cerkev je posvečena Kraljici sveta. Sveti oče je poslal novi cerkvi nekaj svečnikov in kelih.
22 ugandskih mučencev
Za 26. september je sklican poljavmi konzistorij, na katerem naj bi povedali prisotni kardinali in škofje svoje mnenje, ali naj se 22 ugandskih mučencev proglasi za svetnike. Verjetno bo slovesna proglasitev še tekom koncilskega zasedanja. To bo velik dogodek za Cerkev v Afriki.
Državni poglavar slavi delo misijonarjev
Predsednik zahodnoafriške republike Da-homey, Apithi, se je udeležil posvečenja prvega domačega dahomejskega škofa v mestu Natitingou. Ob tej priliki je izrekel svoje priznanje misijonskemu delu Cerkve, ki ga je tekom desetletij opravila v njegovi deželi. Dejal je, da je najbolj pomembno poslanstvo misijonarjev' v tem, da njegovim rojakom vcepijo zavest o njihovih dolžnostih in pravicah. Zato je njih delo za državo, ki je združeno sicer z velikimi žrtvami, ogromnega pomena. — Republika Dahomey ima sedaj dva milijona prebivavcev in se sredi razburkane Afrike do sedaj zelo mimo razvija.
Katoliške šole v Ameriki
Po zadnjih statistikah obiskuje v Združenih državah Severne Amerike nad šest milijonov gojencev katoliške šole, in sicer: visoke šole 366 tisoč, gimnazijo milijon 68 tisoč in osnovne šole štiri milijone 556 tisoč gojencev. Na visokih šolah je v zadnjih desetih latih število obiskovav-cev poraslo za 73 procentov.
Lepo vreme je preteklo nedeljo privedlo na Opčine nad Trstom ogromno množico, da se pokloni božji Materi in nebeški Kraljici Devici Mariji ob 16. Marijanskem shodu. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se začeli zgrinjati Marijini častivci od vseh strani. Vse tržaške vasi in mestne župnije so bile zastopane. Z Goriškega so prišli romarji z avtobusi in osebnimi avtomobili, pa tudi z onstran meje je bilo precej ljudi.
Opčine. so vsem napravile vtis, da se pripravlja nekaj velikega. Vsa okna so bila okrašena s cvetjem in preprogami, ' čez ulice so viseli napisi Mariji v čast. Cerkev je bila polna, Marijina pesem je odmevala.
Točno ob štirih se je začel rožni venec v cerkvi, in molitev so prenašali zvočniki tudi izven cerkve. Nato pa se je razvila mogočna in dolga procesija otrok, mož in fantov, skavtov in skavtinj, Marijinih družb in neštevilnih deklet in žen. Vodil jo je prošt stolne cerkve sv. Justa msgr. Alojzij Salvailori, ki je zastopal tržaškega nadškofa, ker je ta že odšel na tretje zasedanje cerkvenega zbora. Številna duhovščina, mašni strežniki in belooblečena dekleta so šli ob Marijinem kipu, ki so ga nosili openski fantje. Mnogo ljudi je tudi ob strani po ulicah delalo špalir procesiji. Med procesijo je donela naša Marijina pesem, odmevata molitev rožnega venca, veličastno igrala proseška godba.
Ko je dospela procesija na trg, se je na vzvišenem oltarju začela sveta maša, ki jo je daroval g. prošt. Pred mašo je msgr. Salvadori v imenu nadškofa pozdravil udeležence in izrazil svoje veselje nad tako veliko množico Marijinih častiv-cev.Med zborno sv. mašo je pesmi spremljala godba, skupna molitev in ljudska pesem sta napravili res lep vtis božje družine, ki moli in poje ter kliče blagoslov božji nad naše primorsko ljudstvo.
V govoru med sv. mašo je govornik msgr. Močnik razvil misel o veliki potrebi duhovniških poklicev med nami na Tržaškem in Goriškem. Pokazal je v jedrnatih besedah, kaj je duhovnik, kako važno je njegovo poslanstvo med ljudmi in zlasti, kako so bili in so potrebni duhovniki malemu stovenskemu narodu, ker mu ohranjajo vero in z vero tudi narodni obstoj, da se ne izgubi v tujem morju. Nakazal je tudi, kako naj utremo pot duhovniškemu naraščaju, zlasti s pravim
Po navodilih škofov morajo duhovniki posvečati posebno skrb mašnim strežnikom, saj od njihovega sodelovanja zavisi v toliki meri lepota in popolnost liturgičnih opravil v cerkvi. Italijani zato imenujejo strežnike »piccolo clero«, male klerike. Kako lepo je namreč v cerkvi tam, kjer imajo večje število dobro organiziranih in dobro pripravljenih strežnikov, ki pomagajo duhovniku pri sv. maši in pri drugih liturgičnih obredih; >posebno se to vidi ob velikih praznikih. Gotovo, da vzgoja in pouk mašnih strežnikov spadata med prve naloge v dušnem pastirstvu.
Ne moremo pa mimo dejstva, da je danes z mašnimi strežniki velik križ posebno po mestih, pa tudi po nekaterih vaseh. Največji križ je v tem, da je tako težko dobiti dečke za strežniško službo; ali dečkov sploh ni, ker ni več otrok, ali pa pri starših ni razumevanja, da bi dečke zaupali duhovniku za pomoč v cerkvi. Kljub temu imajo ponekod dovoljno število strežnikov in so ti tudi lepo poučeni; to velja za nekatere vasi.
ZBOROVANJE V ŠTANDREŽU
Po želji škofov, naj duhovniki posvečajo potrebno skrb mašnim strežnikom, prirejajo tržaški dušni pastirji že nekaj let sem posebne strežniške dneve, na katerih se zbirajo strežniki iz vseh slovenskih župnij na Tržaškem. Letos so na tak dan povabili tudi strežnike iz Goriške in določili zaradi tega zbor strežnikov Štan-drežu, ker je tam sedež dekanij in precej velika cerkev. Odziv je bil tako s Tržaškega kot 7. Goriškega skoro stoodstoten. Le malokatera župnija so ni odzvala. Na določeni dan, v sredo 9. septembra je bilo v Štandrežu kakor na trgu sv. Petra v Rimu v dnevih koncila : vse polno fantkov v rdečih oblekcah 'in mašnih srajcah, kakor škofje brez mitre. Bilo jih je okrog 140 in z njimi ' skoro vsi dušni pastirji s Tržaškega in Goriškega. Strežniki so cerkvene stole vse napolnili. Imeli so najprej sv. mašo, pri kateri so vsi odgovar-
pojmovanjem duhovništva ter z molitvijo in žrtvami.
Po sv. maši so se ob nogah Marijinih zbrali še združeni zbori in ji zapeli v čast nekaj umetnih pesmi. Ob zaključni »Marija skoz življenje« se je kip zopet vrnil v cerkev, kjer je bil »ofer« za stroške slavja.
Tako se je ob Marijinih nogah zopet zbralo na Opčinah vse primorsko ljudstvo, stari in mladi, preprosti in izobraženi, z narodnimi predstavniki vred. Marijanski shod na Opčinah je postal res vsakoletno srečanje, naših vernih ljudi in njihova skupna prošnja k Mariji za pomoč in varstvo.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Zakaj samo Tržačani?
Pretekli torek sem bral v slovenskem dnevniku, da se je v okviru dogovorov mešane jugoslovansko-itaiijanske komisije začel na Bledu seminar za slovenske učitelje in profesorje, ki bo trajal do 26. septembra. Udeležuje se ga 25 šolnikov (13 profesorjev' in 12 učiteljev), ki pa so vsi le s Tržaškega. Od tistih, ki učijo na šolah na Goriškem, ni nobenega ne profesorja ne učitelja. — G. urednik, ali vam je znano, zakaj ta diskriminacija?
Profesor goriških šol
G. profesor, prav nič nam ni znanega, zakaj je nastala ta diskriminacija na škodo goriških šolniko\>, čeprav smo že prej nekaj o njej slišali. Vsekakor Vaše pismo objavljamo v upanju, da se bo kdo odgovornih oglasil in vsej naši javnosti pojasnil, zakaj tako odrivanje slovenskih šolnikov, ki poučujejo na Goriškem.
Meniško življenje na gori Athos naj bi se poživilo
V začetku tega stoletja je živelo na gori Athos v Grčiji v 21 samostanih nad 7 tisoč menihov. Sedaj je na Athosu le še 1650 menihov različnih narodnosti. Zaradi tega pomanjkanja redovniškega naraščaja je mnogo samostanov' praznih in na tem, dti razpadejo. Carigrajski patriarh Athanago-ras je v zvezi s tem zasikrbljujočim pojavom nedavno izdal nove smernice, ki naj poživijo meniško življenje.
jali. Maševal je g. Eržen iz Gorice. Pri evangeliju je strežnikom spregovoril g. Brecelj iz Doberdoba šegavo, prijazno, zanimivo, da so ga dečki vsi kar z očmi poslušali.
V KATOLIŠKEM DOMU
Po končani maši so se vsi strežniki odpeljali v Gorico, kjer je v dvorani Katoliškega doma bil drugi del zborovanja. Tu so najprej gledali filmček o sv. Tar-ciziju: filmček je prav zanimivo registriral g. Brecelj s pomočjo doberdobskih fantičev, tako da je vse teklo še lepše kot pri pravem filmu. Za filmom je sledilo »izpraševanje« oziroma tekmovanje. Prostovoljci so se oglasili in se postavili na oder, kjer jih je posehna komisija izpraševala iz mašn/ih molitev. Izmed številnih so bili trije nagrajeni, in sicer Frandolič Darij iz Doberdoba, Bogateč Boris iz Križa in Ferfolja Stanislav iz Doberdoba. Vsi ti trije obiskujejo že srednje ali strokovne šole, zato so se mlajši čutili prikrajšane, češ da se oni ne morejo meriti s takimi, ki že »govorijo« po latinsko v šoli. Mislimo, da je njih »užaljenost« na mestu in 'bi zato drugič kazalo pri tekmovanju upoštevati ne samo znanje nego tudi starost.
OBISK GORICE
Ko se je konča'o tekmovanje v KD, je bila že ura kosila. To so vsi strežniki in njih duhovniki dobili pri salezijancih. O-krepčani in spočiti so si po kosilu ogledali goriško mesto in zlezli na goriški grad, ki je bil zlasti za Tržačane nekaj novega. Po obisku gradu so se ustavili še v stolnici, kjer 'so zaključili svoje zelo uspelo zborovanje.
Splošen vtis je bil, da je letošnji dan strežnikov od vseh dosedanjih najbolj u-spel bodisi po številu navzočih kot tudi po organizaciji, ki jo je vodil g. Štuhec. Mnenja smo, da bi vsako leto prirejali take strežniške shode skupno za tržaško in goriško škofijo in da bi počasi postala udeležba stoodstotna.
Beograjski nadškof dr. Bukatko in novi škof dr. Jenko pri slovesnosti v Logu
A
i as a
!!!i!!?;T
življenja Lerkvt&M
Shod mašnih strežnikov
KONGRES CERKVE MOLKA Zakaj samo duhovniki?
Od 1. do 4. avgusta letos je bil v Kd-nigsteinu v Nemčiji XIV. mednarodni kongres pod imenom Kirche in Not - Cerkev v stiski ali Cerkev molka, kakor jo mi navadno imenujemo. Na kongresu je bilo zastopanih 28 narodov, udeležencev pa je bilo okoli 700. Slovenska skupina je bila letos zelo močna, saj je stela 30 članov, večinoma izseljencev iz Zapadne Evrope, pa tudi s Koroške in iz Trsta.
* * *
Kongres je obravnaval problem mirnega sožitja in položaj Cerkve v svetu.
V soboto 1. avgusta je začel kongres z delom v krasni, moderni dvorani. Prisotne je. pozdravil msgr. Adolf Kindermann. Takoj nato je sledilo prvo predavanje, ki ga je imel dr. Karel Hahn iz Rima. Govoril je o dogodkih v svetu, odkar je bila izdana okrožnica Janeza XXIII. o miru. Poudaril je, da je bila okrožnica izdana v določenem zgodovinskem trenutku in da je zato polna velikega zaupanja v ljudi dobre volje. Papeža- so skrajneži zaradi okrožnice kritizirali, a papež je z okrožnico dokazal, da je dobro razumel svoj čas.
KAKO POJMUJE KOEKSISTENCO
KOMUNIZEM
Popoldne ob štirih je govoril profesor Gustav VJetter, ki velja za najboljšega živečega poznavavca komunizma. Razpravljal je, kako razume komunistični svet mirno koeksistenco. Ideja o mirnem sožitju ni iznajdba Hruščeva, ampak so jo poznali že Marx, Engels in Lenin, toda za komunistične voditelje je bila koeksistenca vedno le taktika. Koeksistenca je nekaj trenutnega, končni cilj pa je vedno isti: odstraniti sedanji red in uveljaviti komunistično družbo. Sovjetska zveza ne zagovarja koeksistence iz načela, ampak iz potrebe.
V času mirne koeksistence so se povečali stiki med komunističnim in nekomunističnim svetom. Ti stiki so koristni, ker ljudje iz komunističnih dežel lahko vidijo, kakšno je življenje v zapadnem svetu. Stiki pa predstavljajo tudi neko' nevarnost, da bi nehote delali propagando za komunistični sistem. Stiki naj ne pomenilo odobravanja in priznanja komunistič-nir režimov. — Po tem predavanju je sledila živahna debata.
Večer je bil posvečen Mariji, Kraljici miru. Na odru je kraljeval velik, umetniški Marijin kip. Sledilo je petje Marijinih pesmi. Peli so Litvanci, Letonci, Ukrajinci, Belorusi, Čehi, Slovaki, Madžari, Romuni, Hrvati, Slovenci, Flamci, Holandci, Francozi in Portugalci. Slovenska skupina je toplo zapela Marijino pesem »Marija, skoz Življenje«.
Drugi dan je bila nedelja, najlepši dan na kongresu. V prostorni cerkvi je bila ob 7.30 slovesna sveta maša v bizantinskem obredu. Maševala sta dva škofa in 14 duhovnikov. Pel je zbor iz Utrechta. Sveta maša je trajala dve uri in pol. Sko-ro vsi prisotni so pristopili k sv. obhajilu. Oba škofa sta obhajala pol ure. Sveta maša je bila izredno svečana in je odkrila veliko bogastvo vzhodne liturgije. Čeprav je trajala tako dolgo, se je zdelo, da je prav hitro minila.
CERKEV ZA ŽELEZNO ZAVESO
Ob enajstih je bilo slavnostno zborova-nje, ki je privabilo toliko ljudi, da niso mogli vsi v dvorano. Predvideno je bilo Predavanje bivšega kanclerja Adenauerja, toda nenaden prehlad mu je preprečil u-deležbo na kongresu. Poslal je le pozdravno brzojavko. Namesto njega je govoril Znani pater Werenfried von Straaten, in
sicer o položaju Cerkve za železno zaveso.
Pater Werenfried je svoj čas dal pobudo za kongrese Kirche in Not. Uspešno je organiziral pomoč beguncem iz Vzhodne Evrope, zlasti je poskrbel za duhovno pomoč. Nakupil je potujoče kapele, s katerimi so duhovniki obiskovali skupine beguncev, dokler se niso za stalno naselili. Tudi naši izseljenci so bili deležni pomoči p. Werenfrieda. V znak priznanja so mu lansko leto izseljenski duhovniki poklonili umetniško sliko svetega Cirila in Metoda. Letos jim je povedal, da ima sliko obešeno v svoji pisarni. Sedaj ima svojo centralo v Rimu. Znan je tudi pod imenom Špehpater, ker je prosil bogate kmete, naj mu za njegove potrebe darujejo nekaj' slanine.
Povedal je, da se položaj Cerkve v času mirne koeksistence ni zboljšal. V Rusiji so ravno v teh letih zaprli na tisoče cerkva. Komunistični voditelji sicer nočejo mučencev, skušajo po mirni poti uničiti Cerkev. Vsa navidezna zboljšanja so zmotna. Predavatelj je dejal, da je čas, da se otresemo zmotne misli, kot da je nevarnost komunizma minila. Komunistični sistem se bo razjedel sam v sebi, toda za to je treba časa. Spoštujmo neupogljive duhovnike, ne duhovnikov miru in sodelovanja. Pater je nato opisal položaj v posameznih državah. Zdi se, da je trenutno najslabše na Češkem.
Predavanje je napravilo na vse poslu-šavce globok vtis. Po predavanju je holandski zbor iz Utrechta na Holandskem zapel vrsto ukrajinskih pesmi. Zbor šteje 32 pevcev, holandskih delavčev, le zborovodja je po rodu Ukrajinec. Oblečeni so bili v ukrajinsko narodno nošo. Pelje je bilo krasno.
TRPLJENJE CERKVE
NA VZHODU EVROPE
Popoldne sta bili na sporedu dve predavanji. Benediktinski pater Krizostom je naslikal usodo pravoslavne cerkve v Rusiji po letu 1917. Najbolj pretresljivo predavanje pa je imel dr. Hrynioch iz Miin-chena, ki je govoril o trpljenju združenih vzhodnih kristjanov ali unijatov. Sovjetska zveza je vzhodno Cerkev ob koncu zadnje vojne obsodila na smrt. Pet milijonov katoličanov je postalo brezpravnih. Takrat je- bil zaprt tudi metropolit Slipy, ki je po 18 letih ječe po prizadevanju pokojnega papeža Janeza XXIII. spet dosegel svobodo in prišel v Rim.
Zvečer je bila ura molitve za trpečo Cerkev. Vsaka narodna skupina je v svojem jeziku zmolila očenaš za spreobrnjenje zaslepljenih bratov in za vztrajnost trpečih. Pri vsakem očenašu so prižgali veliko svečo v bližini oltarja. Goreči venec je postajal večji in večji. Molitvena ura se je zaključila s petjem molitve Pozdravljena, Kraljica.
V ponedeljek dopoldne je govoril dr. Kazimir Ručs o Cerkvi v baltskih deželah, zlasti v Litvi, msgr. Zagon pa o Cerkvi na Madžarskem.
Popoldne je govoril kitajski duhovnik dr. Wang\ven, mož majhne postave, pa velikega znanja. Ob kitajskem pregovoru — Ni tako težka smrt telesa kot smrt duha — je opisal počasno umiranje Cerkve na Kitajskem.
TUDI O LATINSKI AMERIKI
SE JE GOVORILO
Sledilo je predavanje o Latinski Ameriki. Govoril je generalni tajnik mednarodne zveze katoliških delavskih gibanj Wil-helm Kreeftmijer iz Bruslja. Predavatelj s eni zadovoljil le z orisom težkega socialnega položaja v Latinski Ameriki, am-
pak je tudi nakazal rešitev in povedal, koliko naredijo katoliška delavska gibanja za zboljšanje tega položaja. Krščanstvo je najboljša revolucija.
Povedal je lepo misel: Ne borimo se proti komunizmu, ampak proti vzrokom komunizma! Katoliško gibanje katoliških delavcev je razširjeno po vseh deželah Latinske Amerike in šteje šest milijonov članov in štiri milijone simpatizerjev. — Po tem predavanju se je vnela izredno Živahna debata, ki se je morala zaključiti predčasno zaradi pomanjkanja časa.
Večer je bil posvečen folklori. Razne narodne skupine so nastopile s petjem, plesi in prizori. Na sporedu je bilo tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi. Najbolje so se odrezali Ukrajinci. Njihovi narodni plesi razkrivajo toliko poezije in lepote, da so osvojili vse navzoče. Po prireditvi v dvorani so se posamezne narodne skupine zbrale in prepevale dolgo v noč. Človek je ob tem imel vtis, da je združena Evropa z dobro voljo vendarle mogoča.
Prišel je torek, zadnji dan kongresa. Na sporedu je bilo predavanje o komunizmu v Italiji. Predavanje je bilo temeljito in podprto s statističnimi podatki. Razkrilo je, kako je komunistična mreža razpredena na vseh področjih javnega življenja. Italijanska kom. partija šteje 1,600.000 članov in 33.000 celic.
SPREJETE RESOLUCIJE
Za zaključek je povzel besedo msgr. Adolf Kindermann. Predlagal je nekaj resolucij, ki so bile soglasno sprejete. Glasijo se takole:
1. Kongres Kirche in Not z zadovoljstvom ugotavlja, da se ljudje in narodi vedno bolj trudijo za ohranitev miru v svetu.
2. Zal se mirna koeksistenca pogosto drugače tolmači in izvaja kakor se glasijo besede. Prava koeksistenca predpostavlja, da niso omejevane osnovne človeške pravice.
3. Komunizem z besedami razglaša mirno koeksistenco, a v resnici v vseh komunističnih deželah omejuje osnovne človeške pravice.
4. V teku zadnjih let se ni v nobeni komunistični državi zboljšal položaj krščanstva, v nekaterih se je celo nevarno poslabšal. Poročila o življenju katoliške, pravoslavne in evangeljske Cerkve pričajo o tem.
5. Kongres zato opozarja svet, naj se ne da varati z besedami o mirni koeksi-
Tržaški tednik Novi list je v uvodniku z dne 10. septembra pokazal na odtujenost našega slovenskega delavstva do duhovnika. »Delavci se čutijo tuji Cerkvi in so polni nezaupanja do vsega tistega, pri čemer je udeležen duhovnik ali kar nosi vsaj malo katoliški pečat. Naši duhovniki so se nekako vdali v to, da so delavci na drugem bregu...« Tako je zapisal omenjeni list.
Dejstvo odtujenosti med Cerkvijo in slovenskim delavstvom je gotova stvar in mi je ne bomo osporavali. Pač pa se ne moremo strinjati z očitkom, ki sledi: »Po večini si niti več ne prizadevajo (slovenski duhovniki), da bi se jim (delavcem) približali, to je, da bi jim približali Cerkev in oživili v njih krščanstvo.« To je zelo hud očitek in, če bi držal, bi mi duhovniki morali priznati, da ne vršimo svoje dolžnosti. Kdor pa bolje in pobliže pozna razmere, v katerih smo se znašli slovenski duhovniki po vojni in v katerih smo bolj ali manj še vedno, ve, da več kot toliko za delavce nismo mogli narediti. Ko smo kaj več poskušali, smo vedno naleteli na glavno oviro: pomanjkanje laičnih pomočnikov. Pisec uvodnika v NL brez dvoma ve, da gre danes moderni apostolat po drugačnih tirnicah, kot je hodil pred drugo vojno in da prav zaradi tega kliče danes Cerkev laike na pomoč za pokristjanjenje sveta. Zato vprašamo: Koliko so nam do danes naši katoliški laiki pomagali, da bi se delavstvo vrnilo k Cerkvi, in posebno še, koliko so pomagali tisti, ki najbolj kritizirajo? Ali moramo res vse delati le mi duhovniki? čas bi bil, da bi si tudi katoliški laiki začeli izpraševati vest.
Koliko lepše bo zato tisti dan, ko nas
stenci. Komunizmu ne služi koeksistenca za odkritosrčno mirno skupno življenje, ampak za nov način uničevanja Cerkve in vsake vere.
6. Komunizem je po svojem bistvu brezveren in zato nezdružljiv s krščanstvom.
7. Kongres poziva odgovorne ljudi, naj svet obveščajo o resničnem položaju. Vsi verni pa, ki imajo priliko srečati se z ljudmi izza železne zavese, imajo dolžnost, da se pokažejo pravi kristjani.
Vzporedno s kongresom je bila prirejena obširna razstava komunističnega brezbožnega tiska. Na vidnem mestu je bila razstava slovenskega katoliškega tiska, ki ga je komunizem ob prihodu na oblast zatrl. Prikazanih je bilo tudi nekaj žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
St. Z.
SiitS
Goriški nadškof med birmanci v Gabrjah
'MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!
IIIIIIIIHIItlltllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllUllllllillllllllHIIIIIllllllllllMllllllllllllllllilllllllllMIIIIIlUlillllllllllllliilliiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllillllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllltllllltllllllllilKiiiiiiiiiilllllllll
45.
pni
Pa saj to miso bile besede, ki jih je bral pročelju, tol je klic Marijinega zmagoslavja, ki je s Svete gore donel preko dežele, bilo je Marijino zagotovilo, da *>o s prestola milosti trajno bedela nad svojimi ljudstvom.
P. Ota jo zajelo meizrazno ganotje. Po-tole so ga solze in ves je drhtel. Komaj 510 postavili Marijini podobo na oltar, je Pokleknil, se zazrl v Marijino obličje in v?-diihnil:
“Marija svetogorska! Vrnila si se na ®v- goro, spet si na prestolu milosti. A Vl,nila si se na tako skromen način. Kaka razlika z zmagoslavnim povratkom po 5>rvi svetovni vojni! Bilo je prav na današnji dam pred 21 leti, 2. oktobra 1922. Takrat si sc vračala iz bele Ljubljane, da-nes z revme Vipavske; takrat te je v ne-
pregledni procesiji spremljalo 30.000 navdušenih častivcev, dames trije potrti patri; takrat si šla mimo vzklikajočih množic, vse svetogorsko pogorje je odmevalo od petja in proslavljanja, danes si šla mimo pogorišč, razdejanj, grobov. Ob tebi sta stokala bolnik in ranjenec, krog tebe smo se stiskali rešeni iz ječ, na Kostanjevici misi doživela slovesnega sprejema, še sveža je bila kri dveh naših sobratov...«
Vstal je in stopil iz svetišča. Mrak je legal na Goriško. Tik pred njim, strmo v nižavi, se je raztezalo goriš ko mesto: z očmi se je ustavil na Kostanjevici, na gradu, na rnal osemeniš kem poslopju. Pogled mu je krenil preko Podgore in Kalvarije na zapad: nad Brdi je rdela večerna zarja, ognjeno rdeči prameni so preko Benečije segali do Matajurja, Kanina in Mangarta. Obrnil se je na sever: zadnji žarki zahajajočega sonca so poljubljali Julijske Alpe in zlatili jasne obrise Krna in Triglava. Nevede se je pomaknil proti severovzhodu: tema je zagrinja-
la Grgar in Čepovansko kotlino, v Trnovskem gozdu so goreli ognji. »Tam je Vipavska!« je pomislil. »In zadaj Postojn-ščina, nato Kras, Kras do Repentabra in Doberdoba, zadaj pa morje, morje in furlanska nižina.«
V duhu je objel vso deželo, vse ljudstvo, ves svet. Tama je postajala iz hipa v hip gostejša, težki oblaki so zagrinjali nebo, zavladala je nočna tišina. Medtem ko sta v temi in molku otrpnila človek im narava, je p. Oto dvignil roke proti nebu in vroče molil:
»Svetogorska Kraljica! Ti, ki si v uri požarov im morije pohitela med svoje slovenske otroke, zrla njih solze, čutila utripe njih src, zaščiti jih s svojim varstvom, reši jih dušne in telesne smrti! Ti, ki z vrha Sv. gore z enim samim pogledom obvladaš vso Goriško, hribe in doline, vasi in naselja, zaustavi nadaljnje požige. Na Sionu si utrjena, pa si skazala milost Skalnici, da je postala slovenski Karmel, Sveta gora, tvoje trajno bivališče. Skaži milost še ljudstvu, ki živi ob tvoji Sveti
gori, v vznožju Skalnice, da ti ostane na veke zvesto!«
Vrnil se je v cerkev, zaprl vrata, spet pokleknil pred Marijin oltar.
»Marija svetogorska!« mu je vrela molitev iz srca. „Reoi ljudstvu," si naročila Urški Ferligojevi, „naj mi tu hišo sezida im milosti prosi!" Sezidali so ti svetišče, z vseh strani so semkaj romali, ti pa si prebogato delila zaklade milosti. Stoletja si bila Mati goriš k ih Slovencev, bodi jim ljubeča Mati tudi v najtežji preizkušnji druge svetovne vojne!«
Skozi zakristijo je dospel v svojo celico na južni strani samostana. Začutil je nepopisen nemir in morečo tegobo. Odprl je okno. V obraz mu je butnil oster sunek burje. Z roko bi se lahko dotaknil gostih oblakov, ki so se viharno podili mimo. Zaman je upiral oči, da bi prodrl skozi črno temo: videti ni bilo ne zvezde na nebu ne luči v dolini: v nočnih teminah se je zbirala nad Goriško strašna nevihta...
KONEC
bo pisec NL pozval: Duhovniki, pridite, da oboji skupaj, mi laiki in vi duhovniki, skušamo poiskati pot, da se približamo našim delavcem in jih vrnemo Kristusu! Da, tega pričakujemo.
S filmskega festivala
V Benetkah se je dne 10. septembra zaključil XXV. filmski festival. Mednarodna žirija je podelila naslednje nagrade: »Zlatega leva« je prejel Antonionijev film »II deserto rosso«. Posebno nagrado žirije je prejel film Pier Paola Pasolinija »11 vangelo secondo Matteo«. Ta slednji je prejel še nagrado Mednarodne zveze kritike UNICRIT in še »Grifone d’oro«, ki mu je bila soglasno podeljena od »Circolo del cinama citta di Imola«. Poleg teh so bili še nagrajeni francoski film »La vie a l'cnvers«, ruski film »Hamlet«, angleški film »King end country«, »švedski film »Alt Alska«, poljski film »Potnica«, jugoslovanska filma »Srečno« in »Kekec«, Češki film »Černv Peter«, ki so prejeli razne nagrade žirij XXV. filmskega festivala.
ZA DOBRO VOLJO
Učitelj: »Tvorite prihodnji čas glagola ljubim!
šolarka: »Poročen,«
*
»Zakaj imenujete vašega šefa slepič?«
»No, zadeva je preprosta: zato, ker slehernemu zagreni življenje, hkrati pa je popolnoma neuporaben.«
Radio Trst A
Spored od 20. do 26. septembra 1964
Nedelja: 9.30 Gecilijanka - Revija goriških pevskih zborov, ki smo jo registrirali v Katoliškem domu v Gorici dne 24. novembra 1963. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.45 Oddaja za najmlajše: »Srečni princ«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.00 Zlata risanka: The Beatles, —
16.00 Mojstri groze: Guy de Maupassant: »Roka«, pripravil Franc Jeza. — 18.30 Kino,'včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel. — 21.00 Folklora z vsega sveta.
Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuiret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Svetniki, križarji in romarji«. — 19.00 Tržaški pianisti: Bernarda Slama, Ivan Grbec: Sonatima za klavir. — 19.15 Iz lovčevih zapiskov: Ivan Rudolf: (17) »Muc Belinko na lovu«. — 21.00 Peter Iljič Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, opera v treh dejanjih.
Torek: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Zenski liki. — 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. — 18.55 Gostovanja solistov v Trstu. — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: (12) »Mazep-pa«, napisala Desa Kraševec. — 21.00 Radijska novela: Venčeslav Bele: »Dvakrat poročena«.
Sreda: 12.15 Pogled na svet. — 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju. — 18.55 Slovenski romantični samospevi. — 19.15 Enej Silvij Piccolomini (Pij II) ob 500-letnici smrti: Maks Šah (3) »Zgodovina ostalih Slovencev v njegovih delih«. —
21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina.
Četrtek: 12.15 Potovanje po Italiji. —
18.00 Pevski zbori dežele Furlanije-Tulijske Krajine: Zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronk, ki ga vodi Giorgio Kirschner. — 18.30 Kvartet v dvanajstem stoletju. — 19.15 Gradovi na Goriškem: (6) »Števerjanski grad«, napisal Rado Bednarik. — 21.00 »Malenkostma zadeva«, zgodba, ki jo je napisal Wilkie Collins, prevedla Jadviga Komac. — 22.30 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Petek: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Žena in dom. — -18.30 Najlepše romantične simfonije. — 19.15 Jadransko morje: Gojmir Budal: (12) »Plovba«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — Urednik Egidij Vr.-šaj. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Zavojevavci gora: Dušan Pertot: (12) »K-2«. — 15.00 »Volan«. Oddaja Piera Aceoltija za avtomobiliste s sodelovanjem italijanskega Avtokluba. — 15.20 »Milost za Ismaya«, radijska drama, ki jo je napisal Gian Francasi?} Luzi, prevedla Desa Kraševec. Igrajo člani Radijskega odra, režira Jože Peterlin. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.30 Slovenski im jugoslovanski skladatelji. — 18.55 Predelava folklorne glasbe. — 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta. — 22.00 Simfonične pesnitve.
SLOVENSKI OKTET
I
Gašper Dermota Janez Lipušček Marij Kogoj Božo Grošelj
Tone Kozlevčar Andrej Štrukelj Marijan Štefančič Dragiša Ognjanovič
V
Umetniški vodja dr. Valens Vodušek SPORED
1. Jacobus Gallus Carniolus (1550-1591) - Libertas animi,
Vae nobis,
Ascendit Deus,
Magnum Mysterium Adrian VViHaert (1490-1562) - Sempre mi ride VVclfgang Amadeus Mozart (1756-1791) - Ave yerum Stevan Mokranjac (1856-1914) - N jest svjat ('iz pravosl. liturg.)
2. Anton Foerster - Večerni ave
Janko Ravnik - Kam si šla, mladost ti moja Uroš Krek - Marko skače
Stevan Mokranjac - Sedma rukovet (splet pesmi iz Srbije in Makedonije)
Vladimir Berdovič - Lindjo (dubrovniška)
Odmor
3. Oskar Dev - Flosarska
Slovenska narodna - Nocoj pa oh nocoj (Fran Venturini) Slovenska 'narodna - Potrkan ples (Josip Pavčič)
Slovenska narodna - Mojce j (Pavel Kem jak)
4. Italijanska narodna - La Montanara (Orelli-Galli)
Slovaška narodna - E j hora, hora (Oldrich Halma)
Črnska duhovna - Swing low s\veet chariot (Mario Rijavec) Črnska narodna - You better mind (Mario Rijavec)
Ruska narodna - Dvanajst razbojnikov (Sergej Žarov)
Ruska narodna - Pesem o atamanu Platovu (Sergej Žarov)
PREDPRODAJA VSTOPNIC od petka dalje v kavarni Bratuž in na upravi Katoliškega glasa. — Sedeži: 500 lir, stojišča: 300 lir.
□ RIŠKE NOVICE
NOVICE
Nadškof Pangrazio odpotoval v Rim
Goriški nadškof je v soboto 12. septembra odpotoval v Rim, da se tam skupno z drugimi koncilskima očeti vsega sveta udeleži tretjega zasedanja koncila vatikanskega II., ki bo verjetno trajalo vse do konca novembra.
Nadškof Pangrazio je član mednarodnega tiskovnega urada za koncil ter tajnik nadškofijske italijanske komisije za socialna vprašanja. .
Prijateljski obiski med Gorico in Ljubljano
Člani uredniškega odbora demokrščan-ske revije »Iniciative Isontine« so bili pretekli teden na obisku v Ljubljani. Namen tega obiska je bil, navezati tesnejše stike in okrepiti sodelovanje med obema mestoma. Na sestanku so bili tudi predstavniki kulturnih in športnih ustanov, ki so poudarili potrebo po čim tesnejših stikih in izmenjavah. Govorili so nadalje o gradnji avtoceste Gorica-Ljubljana, kajti promet med obema, mestoma se vedno bolj veča in potreba po hitrejši zvezi je vedno bolj nujna.
Goriški upravitelji na obisku v Celovcu
Zastopniki goriške občinske uprave so pretekli teden obiskali Celovec. Na razgovoru s predstavniki celovške občine so razpravljali o regulacijskem načrtu, o novih gradnjah in o problemih, ki so skupni za obe mesti.
Natečaj za službo državnih uradnikov
Razpisan je natečaj notranjega ministrstva za 35 službenih mest namestnika računovodje. Prošnje na kolkovanem papirju za 200 lir je treba vlažiti na prefekturi do 24. oktobra letos. Tam dobijo zainteresirani tudi vsa potrebna pojasnila. Pismeni izpiti bodo v Rimu od 19. do 21. januarja 1965.
Nerazumljivo ravnanje
Vpisovanje za novo šolsko leto se na vseh srednjih šolah naglo bliža zaključku. Na slovenskih srednjih šolah se bo zaključilo 25. t. m. in dijaki, ki niso še storili svoje dolžnosti, imajo potemtakem na razpolago še približno teden dni časa, da to lahko storijo.
Posebno važen je vpis v prvi razred enotne srednje šole. Obiskovanje te srednje šole je namreč obvezno. To pomeni, da ne sme prav noben otrok po zaključku petega razreda osnovne šole ostati doma.
To smo hoteli povedati, ker smo pač slišali, da nekateri starši nočejo ničesar vedeti o tej šoli. Te starše opozarjamo, da je tako njihovo ravnanje v celoti zgrešeno. Brez diplome enotne srednje šole ne bodo njihovi otroci imeli možnosti, da zaprosijo tudi za najbolj navadno in preprosto delo. Zato naj dobro pomislijo, kako usodna bi utegnila biti njihova odločitev, da ne vpišejo otroka na enotno srednjo šolo.
Nove zgradbe v Stražicah
Pretekli teden je predsednik zavoda za Ljudske hiše v Gorici odprl razpis ponudb za podiranje starih hiš v Stražicah. Podrli bodo hiše št. 25 , 27 in 29 v ulici Co lombo, ki jih je sezidala ustanova IACP. Delo je sprejelo podjetje Mattiroli za tri milijone lir. Na zemljišču starih hiš bodo postavili dve novi zgradbi s 40 stanovanji in bodo znova razpisali dražbo za zidavo.
Apostolstvo molitve v Gorici
priredi
na rožnovensko nedeljo romanje na Sv. goro
Vpisati se je treba pri g. Kleindienstu na Travniku in imeti veljavno propustnico.
Obnovitev vrtca v Podgori in županovo pismo šoloobveznim otrokom
V zvezi s prošnjo staršev iz Podgore za obnovitev slovenskega otroškega vrtca je občinski svetovavec dr. Sfiligoj obiskal pristojnega občinskega odbornika gospoda Lodija in ga naprosil, naj se upošteva u-pravičena volja staršev in vrtec zagotovo obnovi.
Odbornik g. Lodi je zagotovil svojo najširšo podporo za obnovitev vrtca, ki bo spadal v pristojnost ONAIRC-a, kakor vsi drugi vrtci v goriški okolici.
Ker je bil ob tisti priliki župan odsoten, je dr. Sfiligoj omenil odborniku gospodu Lodiju tudi zadevo županovega pisma šoloobveznim otrokom. Pismo je namreč samo v italijanščini.
Odbornik je pojasnil, da je pismo narekovala prilika, ker je župan dal dostaviti na dom otrok vse listine, ki so potrebne za vpis v prvi razred osnovne šole. Dejal je, da pismo ni imelo namena vabiti otrok v to ali ono šolo in da so zato slovenski starši povsem prosti, da vpišejo svoje otroke v slovensko osnovno šolo.
Jesenska simfonična sezona
Po nekaj letih imamo v Gorici zopet jesensko simfonično sezono, in sicer gostovanje simfoničnega orkestra tržaškega gledališča »Verdi«. Napovedanih je pet koncertov, ki se vršijo v veliki dvorani Telovadnega društva (ki sicer ni najbolj primerna za tovrstne prireditve). Prvi koncert se je vršil v petek 4. t. m. z deli Čajkovskega, Hindemitha in Gounoda. Drugi koncert pa je bil v petek 1. t. m., pod vodstvom norveškega dirigenta Per Drejerja in jugoslovanske pianistke Dubrovke Tomšičeve. Na sporedu so bili Musorgskega simfonična pesnitev »Noč na golem brdu«, Čajkovskega koncert št. 1 za klavir in orkester ter Sibeliusova I. simfonija.
Tu bi lahko pripomnili, da je bil spored nekoliko preveč enoličen, saj je zajemal samo kasnejšo romantiko. Največje zanimanje je vladalo za klavirski koncert Čajkovskega, ki je morda eden izmed najbolj popularnih na koncertnem repertoarju. Mlada pianistka Tomšičeva je pokazala veliko občutljivost in tehnično pripravljenost, s čimer je osvojila številno občinstvo. Preciznost in dognanost dirigenta Drejerja se je najbolj poznala v Sibeliusovi simfoniji. — Naslednji koncert bo v petek 18. t. m. Na sporedu bodo dela Bartoka, Sollima in Beethovna.
Poroka
V soboto 12. septembra sta se v Rupi poročila g. Zdravko Klanjšček, pevovodja v Jazbinah in Rupi, ter gdč. Marjeta Marušič. Pri poročni sv. maši so novoporo-čeneema peli pevci zbora »Lojze Bratuž«, katerega član je tudi ženin, ter domači pevci. — Mladima zakoncema želimo mnogo sreče na življenjski poti!
Rajbelj
Nesreča na delu
V soboto 12. t. m. se je na delu pone-i srečil 56-letni preddelavec šofer Focardi
Radames. Pri jašku Clara je z buldožerjem nakladal na avto ruševine podrtega zidu, ko je buldožer z lopato dvignil težko 6 m dolgo tračnico, ki je z vso silo udarila nesrečnega Focardija po glavi in mu jo razbila. Umrl je ob prevozu v bolnišnico. Nesreča je nastala na gradbišču, kjer trvdka Piemonte gradi novo kopalnico za rudarje. Po nesrečnem naključju tisti dan ni bilo doma našega zdravnika in so zato morali poklicati zdravnico s Trbiža, ki pa ponesrečencu ni mogla več pomagati. Pogreb pokojnega je bil v ponedeljek na tukajšnje pokopališče. Rudarji smo v znak žalovanja prekinili delo za 24 ur.
Vaščani smo mnenja, da bi v vasi moral biti vedno navzoč zdravnik, saj je tukaj na dolu 800 rudarjev in se vedno lahko pripeti kaka nesreča. Zato če gre zdravnik vstran, bi moral dobiti namestnika.
NOVA KOROŠKA PESNIŠKA ZBIRKA.
V novi slovenski zamejski knjižni Slomškovi založbi, ki je bila osnovana že v februarju in je v njej pravkar izšla nova izdaja dr. Turnškovega Malega misala, bo še letos izšla pesniška zbirka koroškega pesnika Antena Kuchlinga z naslovom: »Drava, povej!«
V isti založbi bo izšla tudi zgodovinska višarska povest Božja planina ter dramski scenarij Zvezdi našega neba o slovanskih blagovestnikih Cirilu in Metodu. Ti dve deli sta izpod peresa prof. dr. Metoda Turnška.
Slomškova založba ima na programu še vrsto izvirnih slovenskih literarnih del naših zamejskih književnikov'.
Novi predpisi o duhovniški obleki v tržaški škofiji
Tržaški g. nadškof je dne 3. septembra izdal nove predpise glede duhovniške obleke. Doslej je bilo določeno, da smejo duhovniki hoditi ali v talarju ali v suknji, ki sega do kolen. Sedaj pa je dovoljen jopič. Obleka mora biti orne barve. Talar naj nosijo duhovniki pri cerkvenih opravilih in v šoli. Nadškof pojasnjuje, da je izdal ta predpis zato, da se v obleki, ki je bolj sorodna obleki drugih ljudi, duhovniki laže približajo ljudem.
Tak način oblačenja je bil že dolgo v navadi v nemško govorečih deželah in sploh povsod, razen v latinskih deželah. Nova obleka je mnogo bolj prikladna in praktična. Pri italijanskih vernikih bo verjetno sprva nekoliko zgledovanja, ker na kaj takega niso navajeni, a se bodo polagoma s spremembo sprijaznili.
Pokrajinske in občinske volitve
Kakor vse kaže, bodo 8. In 9. novembra volitve v tržaški pokrajinski svet ter občinske volitve v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Datum še ni uradno določen (vsaj v času, ko to pišemo) toda uradni krogi zagotavljajo, da se bo to kmalu zgodilo. Cas je torej, da Slovenci takoj povsod pričnemo s temeljitimi pripravami, že pri deželnih volitvah smo se Slovenci začeli združevati v slovenski tabor, v enotno slovensko fronto v okviru slovenske skupnosti. Naš ugled se je povečal, naša zavest se je podvojila, že v kratkem času smo si z odločilnim in omikanim nastopom priborili važne načelne pravice, druge pridobitve pa bodo sledile. Pri jesenskih volitvah si moramo priboriti zastopnika tudi v tržaški pokrajinski svet. V okoliških slovenskih občinah morajo prevzeti v roke upravo lastnih zadev zavedni Slovenci v okviru Slovenske skupnosti in ne v okviru italijanskih strank. To naj bo naš cilj, to je naš program. Vsi drugi oziri so manj važni in morajo odpasti. Osrednji odbor Slovenske skupnosti v Trstu je že na delu. Zavedne Slovence v okoliških občinah prosimo, naj takoj začnejo s pripravami, naj sodelujejo z osrednjim vodstvom Slovenske skupnosti in naj ne nasedajo komunistom ter drugim, ki bodo marsikoga vabili na svoje liste. Slovenci moramo tokrat povsod skupno stopiti na plan!
Poziv ravnateljstvu tržaškega radia
Po Trstu se je razširil glas, da namerava ravnateljstvo tukajšnje postaje skrajšati večerne oddaje na postaji Trst A, tako da bi se končale že ob dvaindvajseti uri in pol, pričele pa bi se ob šestnajsti uri popoldne. Ne vemo, če ti glasovi odgovarjajo resnici. Ker pa bi bilo prepozno zvoniti po toči, se vljudno, resno in odločno obračamo na ravnateljstvo tržaškega radia s prošnjo, naj dobro premisli, preden izvede to spremembo, ki bi bila krivična za slovensko narodno manjšino, saj bi našo postajo deklasirala na drugo stopnjo in bi se 'morali slovenski poslu-
Otroci iz kolonije Forni Avoltri
pod okriljem Slov. Vincencijeve konference v Trstu vljudno vabijo na
pestro prireditev,
ki bo v nedeljo 20. septembra ob 17.30 v Barkovljah v dvorani blizu cerkve.
Vhod iz ulice Moncolano. —
Do cerkve vozi tranvaj št. 6.
šavci po deseti uri zvečer obračati na druge postaje, ki oddajajo v slovenščini. Ce hoče ravnateljstvo ustreči komu, ki želi, da bi se 'popoldanske oddaje pričele ob šestnajsti uri, lahko to naredi, ako se mu zdi primerno. Nikakor pa naj ne skrajšuje poznih oddaj, ki so že tako skrajšane za pol ure. Vemo, da imajo zgodaj popoldne morda otroci čas poslušati pravljice, naši delovni ljudje pa ne in bi bili z okrnitvijo večernih oddaj za celo uro zelo prikrajšani. O tej zadevi smo že zainteresirali vodstvo Slovenske skupnosti, ki nam je obljubilo vso pomoč za morebitne intervencije. Pripravljeni smo zbrati na stotine podpisov slovenskih poslušavcev in jih poslati cenjenemu rav-
nateljstvu tržaške radijske postaje kakor tudi centralnemu ravnateljstvu Italijanske radiotelevizije v Rim, da se bosta lahko prepričala o naši odločni želji, naj ne izvedejo za Slovence škodljive spremembe, ki jo imajo baje v načrtu. Ta dopis smo poslali v »Glas« z iskreno željo, da pravočasno povemo svoje stališče ter prihranimo sitnosti ravnateljstvu radia Trst, sebi pa delo z nadaljevanjem borbe, od katere ne bomo odstopili.
Skupina poslušavcev radia Trst A iz Trsta
Nabrežina Romanje na Brezje
Ob petju pesmi Ti, o Marija smo v lepem jutru odšli na romanje na Brezje. Po poti nam je g. župnik razlagal zanimivosti krajev, mimo katerih smo se vozili. Tako nam je bila pot krajša in vožnja bolj zanimiva. Na Brezjah smo ostrmeli ob lepoti Marijine kapelice, kjer smo ime-M nato sv. mašo. Pri maši smo prepevali in s -pesmijo dajali duška našim otroškim čustvom do Marije, Kraljice Slovencev.
Po obisku na Brezjah smo si ogledali še Bled in njegovo okolico, ki je še vedno »kinč nebeški«. Na povratku smo se ustavili še v Ljubljani ter si tudi tu ogledali zanimivosti slovenske prestolnice, posebno njene cerkve. Ob sklepu romanja je v vseh nas ostala želja, da bi se še kdaj vrnili k Materi božji na Brezje.
Omeniti moram še, da je ob zadnji birmi naša cerkev dobila nove lestence. Cerkev je tudi vedno lepo okinčana s cvetjem, tako da tujci, ki jo obiščejo, vedno izražajo svoje začudenje in trdijo, da smo lahko ponosni na tako lep božji hram.
Romarica
OBVESTILA
VPISOVANJE V MARIJANIŠČE na Opčinah: sprejemamo v zavod dijake srednjih šol in dečke za 5. razred osnovne šole. — Naslov zavoda: Marijanišče, Narodna ul. 89 - Opčine (Trieste) - tel. št. 221-113.
ZA KVATRNI TEDEN je napovedana nova zbirka za Marijanišče na Opčinah in za semenišče v Trstu. Zbirka za Marijanišče se prireja na Tržaškem v vsaki cerkvi, kjer je slovenska služba božja. — Lepo priporočamo.
STROKOVNI TEČAJI V TRGOVIN-STVU. V Trstu so se začela vpisovanja v 35 različnih strokovnih tečajev v trgo-vinstvu. Te tečaje organizira Center za strokovno izobrazbo ENALC, Trst, Via Rossini 4.
Tečaji so dnevni 'in večerni in so vsi brezplačni. Dnevni trajajo od 8. do 13. ure vsak dan razen ob sobotah, večerni pa od 20. do 22. ure. Na tečajih je možna izpopolnitev v raznih strokah od hotelskih služb preko trgovinskih do uradniškoad-ministrativnih in drugih. Kdor se zanima, naj se za točnejše informacije obrne na zgornji naslov v Trstu, Via Rossini 4.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Gorici sporo-roča, da je bila objavljena v Uradnem listu z dne 1. septembra 1964, štev. 214, ministrska odredba z dne 20. junija t.l., s katero je odprt natečaj za 1374 mest na srednjih šolah. — Ta odredba je vpogled na šolskem skrbništvu, kakor tudi tozadevne tiskovine za vlaganje prošenj.
DO SOBOTE 19. t. m. se vrši 'vpisovanje otrok v slovenske otroške vrtce v šoli v ulici Randaccio in Croce, v Štandrežu in Pevmi.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Mirconi 1.000, Perosi 1.000; Depaulis 3.000; Pina Pečenko 1.000; Oktavi jo Piščanc 5.000; Danilo P’" ščanc 3.000; Ivanka Piščanc 1.000; N. N-1.000; A. Bizjak 1.000; N. N. 1.000; Stanko Kavalar, izseljenski duhovnik 5.000; Z. F-5.000; N. N. 3.000 lir. — Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe*' trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7^* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moči Tiska tiskarna Budin v Gorid