poštnina plačai.a v gotovini. v Liubliani, 31. maia 1928. Ste«. 46. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.) ?ie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na apravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-čiikanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Mnine. Rokopisov ne vra-iemo. Telefon uredn. 2312. UČITELJSKI MS Stanovsko glasilo UJU. - Poverjenistvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 150 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Solidarnost širjega glavnega odbora UJU! Binkoštne dni je bila seja širjega glav» nega odbora UJU v Beogradu. Na seji so bila zastopana vsa poverjeništva in Izvršni odbor polnoštevilno. Seja je bila vseskozi stvarna ter je rešila izredno mnogo vpirašanj. Med važnejšimi zadevami je bilo vprašanje pravil UJU, pro» jekt zakona o narodnih šolah, določitev po* drobnosti za letošnjo glavno skupščino ter nebroj predlogov, ki so jih stavila poverje» ništva. Med predlogi so posebno važne sledeče zadeve: Širji glavni 'odbor je pokrenil vpira» šanje združitve vsega hrvatskega učiteljstva v enotno stanovsko organizacijo ter je dolo» čil delegate, ki bodo vodili pogajanja v tej zadevi. Ventiliralo se je vprašanje sodelov.a» nja in medsebojnih zvez vseh slovanskih uč:* teljskih organizacij. Nadalje je odbor zavzel stališče k vprašanju Glavnega Prosvetnega Sveta in učiteljskih zbornic. Širji glavni cd* bor je zavzel stališče proti najnovejši uredbi, ki odreja obvezen pristop in reden mesečni prispevek za fond Nabavljačkih zadrug ter je sklenil delovati na to, da se učiteljstvo iz te uredbe izvzame. Napravil je sklepe tudi v vseh aktualnih pravnih in gmotnih vpraša* njih učiteljstva. Ze v uvodnem nagovoru je predsednik omenjal tudi zadevo slovenskega učiteljstva, t. j. postopanje proti poverjeniku in uredniku glede stvari, ki se tičejo izvrševanja njihovih društvenih funkcij in zadev. Vsi zastopniki so uvideli, da gre v tem slučaju za obrambo skupnih interesov in pravic, ki jih je orga* nizacija dolžna braniti, da se obvaruje pred ponovnimi enakimi slučaji. V tej zadevi sta bila sipirejeta sledeča sklepa: »Raspravljano je o slučaju s predsedni* ikom ljubljanskog povereništva g. Andrejom Skuljem, i urednikom »Učiteljskog Tova* riša« g. Ivanom Dimnikom, članovima glav. odbora Udruženja, ko ji su u stvari nekih na* pisa u »Učiteljskom Tovarišu« u odbrani škiolskih i učiteljskih interesa, stavljeni pod disciplinsku istragu, uz to i zadržano nedav* no postavljenje g. And. Skulja za vršioca dužnosti oblasnog škol. nadzornika za ljub* ljansku oblast. Zaključeno je: Zamoliti G. Ministra Prosvete, da bi se ova disciplinska istraga odmah obustavila u interesu osnovnog škol* stva i potrebnog mira u učiteljskim redovi» ma ljubljanske i mariborske oblasti kao i u čitavom staležu jer pomenuti g. Skulj i g. Dimnik uživaju največi avutoritet kao stručni, svagda ispravni i diržavi uvek nesumljivo odani prosvetni radnici. Razlozi za to jesu: Navedeni napisi nisu imali nameru ni u koliko da povrede avtoritet školsfke vlasti, posebno Ministarstva Prosvete, dok ni u po* misli nije bilo kakvo diranje u plemenske ili verske osetljivosti. Najmanje je išta pi* sano pod bilo kojim uticajem dnevnih poli* tičkih tendencija. jer je občenito poznato. da je upravo ljubljansko povereništvo UJU pod vodjstvom gg. Skulja i Dimnika, med ju glavne ciljeve svioga delovanja, postavilo potpunu depolitizaciju u učiteljskom staležu, pa tu depolitizaciju najstrožije i sp.rovode. Naročito se pak ističe, da se ničim ni u kom pravcu nije htelo dirati u rad ili ma u boju nadležnost ministarstva vojske što nije ni* kako ni moguče s obzirom na to. da je slo* venačko učiteljstvioi u svakoj prilici dosada dalo dovoljno dokaza i samopregora u svim nastojanjima na dobru nacionalmcm, posebno i za našu dičnu vojsku. Pomenuti napisi imali su samo najbolju svrhu za poboljšanjem izvesnih prilika u školstvu, kod čega su gg. Skiulj i Dimnik bili jedino izvršioci zaključaka svoga učiteljstva. a u svOijstvu .njegovih legalnih predstavnika, odnosno kao postavljeni funkcionari staleš* kog glasila « • »Da se usvoji načelno staniovište, po Ustavu i pravilnom shvatanju gradjanskih sloboda potpuno opravdano, da u buduče funkcionari Udruženja i urednici staležkih listova ne budu u sviom radu za Udruženje uzimani na odgovornost kao državni činov* niči, koliko taj rad nosi obeležje pnava i sva* koga gradjanina nečinovnika.« • Vsa poverjeništva in Izvršni odbor so se pridružili borbi slovenskega učiteljstva za državljanske pravice državnega uradništva ter za društveno svobodo uradniških organi* zacij in svobodo tiska uradniških glasil. Širji glavni odbor UJU je solidaren! Izjava. JOSIP RIBIČIČ: Naše gospodarske naloge in ustanove. Zanimiv in nadvse poučen je pogled v razvoj slovenskega učiteljstva kot del člo* veške družbe in s stališča, tki ga je slovenski učitelj stremel zavzeti v tej družbi. Kamor* koli pogledamo, v daljšo ali bližnjo dobo pred nami. povsod ga vidimo v naivni, več ali manj odkritosrčni pozi davdušenega sve* tožalja z belo krizantemo idealizma v gumb» niči. Stal je v družbi kakor stoji bela vrana med črnimi, kajti njegov kredo ni bil kredo družbe, ki je nosila na svojih praporih z altrušmom obšit materializem. Zavedajoč se svojega poslanstva, je delal po naukih svojega apostolstva, pridno napijal, še prid* nejše govoril na grcbeh in najpridnejše stradal. In prišla je organizačna doba. Rojena iz instinktivne materijalne potrebe in bojnega razpoloženja — dih iz splošnega razpolože» nja delovne mase — a prepojena še lepega, a brezuspešnega idealizma, ni znala obraču* nati z duhovno svojo preteklostjo — pa je kolebala nekaj časa na desno in levo, dokler se ni udinjala doktrinam, ki niso prinašale trajnih dobrin, pač pa ji odnašale samoza» vest in neodvisnost. In prišla je nova doba, doba stremljenja za duhovno prostostjo stanu, doba stremlje* nja po pravem tovarištvu, doba boja za ne* odvisnost. Treba je bilo streti ves laži»ideali» zem. Stremljenje je bilo visoko, njegova iz* vedba težka, kajti pregloboko je bila vkore» ninjena v učiteljstvu vera v zveličavnost do» sedanje poti. In premnogo je bilo vplivov, ki so imeli interes na tem, da se ta osamo* svojitev ne izvrši. A se je posrečilo! Danes stojimo pred javnostjo kot celota, prežeta ene same misli in volje: eden za vse, vsi za vsakega! Stojimo! In marsikdo nas jemlje v poštev in marsikdo kaže na nas kot na vzor. Povzpenjamo se na pot prave duhovne kul* ture, zase in za vso svojo okolico stremimo po kulturi srca. Skoro vse naše delo v orga* nizaciji, v društvih in še posebej v krožkih stremi za tem. Taki smo kakor altruistični bogatin, ki ne ve kam bi s svojim bogastvom in ga še drugim vsiljuje. Lepo je to in vse hvale vredno-. A ob vsem tem bogastvu, vkljub lepi beli krizantemi v gumbnici, sto* jimo sredi kulture razuma, ki nas obdaja in ki jo je rodil brezobziren materijalizem — revni in ubogi in polni materialih skrbi! Ta kultura se nas tupatam tudi spomni, nas po* hvali in nas bodri k vztrajnosti — a ne da nam ničesar, ker ima sama s seboj preveč opravka. Danes je čas pač tak, da se mora vsak le sam nase naslanjati. Ce hočemo po* svetiti vse svoje sile izključno razvoju lastne in narodove duhovne kulture, moramo naj* prej doseči zase tak položaj, ki nam bo to delo omogočil. Dokler pa so naše prilike take, da si moramo kupovati sredstva za povečanje svojih kulturnih zmožnosti s tem, da si najpotrebnejše od ust odtrgujemo in dokler je naš gmotni položaj tak, da ne mo» rcmo izobraziti lastnih otrok tako, da jim bo boj za obstanek lažji, do tedaj ni pamet» no loviti se za fantomi in puščati v nemar vsak poizkus, ki bi to našo gmotno nemoč ublaževal. Mi ne živimo normalnega življe» nja. delamo in govorimo kot da bi bile vse naše gospodarske razmere že urejene. In ka* kor vse kaže, ne bo naš stan še dolgo v ta» kem gospodarskem položaju, ki bi dovoljeval normalnega življenja. Vedno večje so oa» povedi in vedno večje so žrtve, ki jih za» hteva življenje od nas. Ta konstatacija nI nova! Povdarjali so jo že vsi naši predniki. A uporabljali so jo le za okrasek in v pose» ben povdarek neoporečnosti izrednega ide» alizma. Vsako pridobitveno gospodarsko stremljenje so v svojem navdušenju zame» tavali, v bojazni, da ne bi v javnosti dobila morebiti videz materijalizma. In če se je na» šla skupina med nami. ki je bila praktič* nejša od nas, in ki je ustvarila močno gospo» darsko silo takorekoč na naših prsih — je nismo le tolerirali in ji dali celo obiležje idealizma, do katerega je imela le malo pravic. Naša pomlad je še daleč, zato se ne ode» vajmo preveč v obleko svetega Jurja. Stre» mimo najprej, da splavamo sami na zeleno vejico. Bodimo nekoliko praktičnejši in imej» mo organizacijo v prvi vrsti za to, kar bi morala biti: središče in žarišče našega boja za obstanek in za izboljšanje naših gmotnih razmer. Dajmo našemu idealizmu reelnejšo podlago. In tudi našemu tovarištvu reelnejšo. Ne servirajmo odpuščenemu tovarišu bodril» nih in usmiljenja prekipevajočih besed, am» pak podprimo ga gmotno iz skupnih fondov, če nočemo, da okleva. Ne čakajmo, da nas študij naših otrok gmotno ruinira, ker se ne zganemo in gledamo križem rok. kako se razmere igrajo z nami. Sedaj, ko je ponehal besedni boj med nami, ki ni imel drugega uspeha, ko da smo se retorično nekoliko bolj obrusili, sedaj je skrajni čas, da se tudi go« spodarsko osamosvojimo. Če ne vse, vsaj del tega storimo zase, kar smo in še delamo za druge. Ni pretirano, če trdim, da bi danes zborovali v lastni hiši, če bi slovensko uči» teljstvo le desetino tega storilo zase, kar je storilo za druge. Kaj nam je tedaj treba? „ Treba nam je iskati sredstva, da nam bo mogoče napeti vse svoje energije v var» stvo pridobljenih pravic in v pridobitev no» vih predpogojev za obstanek. Besede so prazne; zahteve brez pomena, če ni predpo» gojev, da se v danem slučaju lahko tudi iz» silijo! Kdor sanja o kakem idealnem življe»-nju, je treba, da zanj tudi žrtvuje, če noče, da obstane pri sanjah. Treba nam je posta» viti temelj zavesti zaščite! Vsak član naše Ko sva došla v Beogradu na merodajna mesta, sva razvidela, da se posebno dopis o militarizaciji učiteljstva v 41. štev. »Učiteljskega Tovariša« na» pačno tolmači in se daje notici povsem drugi srni» sel kakor ga je imel dopis sam. Ni rtama bilo težko doprinesti dokaz o po» polni istinitosti administrativnih slučajev, ki so bili objavljeni pod rubriko »Kaj se godi?« Tudi nama ni bilo težko dokazati, da slučaji niso na» .perjeni proti (prosvetni uipravi in ne proti od,go* vornim odločujočim osebam, temveč imajo pred* vsem namen dvigniti službeno moralo med učitelj* stvom samim in tem potom odpraviti ponavljanje takih slučajev. Brez ozira na istinitost slučaja o militari» zaciji se pa daje tej notici, objavljeni v 41. štev. »Učit. Tov.«, tak smisel, kakor bi bila pisana pod vplivom dnevnih političnih tendenc in bi imela namen netiti plemenske in verske strasti. Menda ga ni slovenskega učitelja in tudi ne učitelja izven Slovenije, ki naju pozna, ida bi nama mogel pripi* sovati tak namen. Tudi sama izjavljava, da sva bila daleč odstranjena od kake take namere, ker bi bila ta v neskladu z najinim vsakodnevnim delo* vanjem in načelnim stališčem depolitizacije učitelj» ske organizacije in združitve vsega učiteljstva v državi v enotni strokovni organizaciji, brez obzira na plemenske in verske razlike. Namen notice je bil le v zaščiti učiteljstva, da se mu ugodi v kolikor so želje istega upravičene in imajo zakonito pod» lago. Po pojasnilih, ki smo jih prejeli na merodaj» nem mestu, smo razvideli, da so vodili ministrstvo do predmetnega koraka višji državni interesi, ki nam prej niso bili znani in bo ukrep ministrstva tudi v korist prizadetim učiteljem. Na merodajnem mestu so nam javili, da je bilo odposlano tozadevno s strani ministrstva po* sebno pojasnilo oziroma popravek »Učiteljskemu Tovarišu« ter je dobil urednik dovoljenje, da sme k istemu staviti tudi svojo pripombo in pojasnilo. Ker ta dopis na uredništvo še ni došel, ga priobči, ko ga prejme. Gornje pojasnilo pa naj služi tudi gg. narod» inim poslancem, ki so se obrnili v tej zadevi na organizacijo, ker smatramo s tem zadevo za do» voljno pojasnjeno in likvidirano. V Ljubljani, 30. maja 1928. Andrej Skulj, poverjenik UJU. Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tov.«. organizacije mora živeti v zavesti, da mu je hrbet zavarovan, če ga zadene nesreča v borbi. Dokler nam pa naša organizacija ne more drugega nuditi v obrambo kot proteste in resolucije, do tedaj tudi ne pričakujemo znatnih uspehov, ker je logično, da zahteva ljuta borba za obstanek pod sedaj danimi pogoji, opravičljivo previdnost. Ta previd* nost dobi na zunaj značaj splošnega zado» voljstva, na znotraj pa slabo vpliva na mo» ralno vrednost borcev. To kar • stori naša »Samopomoč« za rodbine preminulih, to bi morala storiti naša »Samoobramba« ali po» dobno, za žive, ki so še polni življenja in sil in od katerih si lahko obetamo še mnogo za skupni blagor. Žalostno in poniževalno je, pobirati miloščino za tovariša v nesreči, po» sebno žalostno, če to trpi močna organiza» cija, ki bi morala razpolagati s sredstvi za take neprilike. Novi davki? Morda! Najbrž pa ne! Morda imamo v organizaciji kak balast, ki zahteva visok davek, pa ga trpimo iz gole sentimentalnosti do tradicije; morda imamo v organizaciji že sedaj kaj, kar bi donašalo lepe vsote, če bi se primerno reorganiziralo, in morda je še kje dobiti kak vir dohodkov, ne da bi obremenili članstvo in ne da bi oskrunili svojega dostojanstva. Ni danes naš namen v tem premišljevati, to je zadeva go» spodarskega odseka. Predloži naj nam osnut* ke in jih bomo odobrili, če nam bodo v kcj» rist. Prvi koraki v tem oziru so se že storili LISTEK. POČITNIŠKI TEČAJI ZA INOZEMCE V BERLINU. »Cetralni institut za vzgojo in pouk« v Berlinu je mnogim našim tovarišem vsako» letno počitniško pribežališče, ki nudi najno» vejše in najboljše izsledke v vzgoji in pouku. Vodja inozemskega oddelka N i e m a n n pa tudi s posebnim veseljem sprejema Jugoslo» vene, ker so si tukaj s svojo aktivnostjo pridobili velik renome. Ob priliki kongresa mi je obširno razložil svoje počitniške na» črte in me naprosil, da obvestim o nj:h vse stare prijatelje, ki so obljubili, da pripeljejo še nove. Vsi so iskreno — tovariško povab» I j eni l— Letos bo 11 različnih tečajev, ki pa bodo v pravem pomenu besede prijateljski sestanki s celodnevnim delom, nikakor ne suhoparni uradni »kurzi«. Vsak se mora aktivno udejstvovati in posegati v debato, najvažnejši pa bo metodični tečaj, ki se le» tos vrši od 8. do 22. avgusta s hospitacijami v Bremenu, Hamburgu in Lubecku. Razgo« vore bodo vodili ondotni višji šolski nadzor» niki, radi vsestranske kritične razprave se pa posebej povabijo priznani praktiki iz dru» gih držav. Sprejme se le 50 udeležencev. Ostali tečaji bodo: I. Gimnastika (moderna šolska telovad» ba) 25. junija do 9. julija (sporeden tečaj za Amerikance in Angleže). II. Jezikovna vzgoja (nove metode v je* zikovnem pouku) 25. junija do 9. julija. III. Glasba (novodobne metode petja) 25. junija do 9. julija. IV. Ročna dela (mizarstvo, kartonaža, modeliranje, izdelovanje igrač v zvezi s po» ukom) 16. julija do 30. julija. V. Šolska in ornamentalna pisava (me» toda Siitterlin) 16.—30. julija. VI. Zdravstveno»pedagoški tečaj (psihol. opazovanje) 31. julija do 14. avgusta. VII. Eksperimentiranje v fiziki in priro» dopisju. 31. julija do 14. avgusta. VIII. »Prehrana« (Ob priliki velike ber» linske razstave se bo vsestransko razprav» ljalo o vseh tozadevnih problemih) 31. julija do 14. avgusta. IX. Zemljepis (nove metode potom ski» optikona in kina) 31. julija do 14. avgusta. X. Risanje (najrazličnejše tehnike) 8. do 22. avgusta. XI. Metodični tečaj 8.-22. avgusta. Vse razprave izključujejo golo teoreti* ziranje, zato se vrše le v zvezi s praktičnimi nastopi, ogledi itd. V vsako skupino se sprej* me le 12—30 tovarišev, zato je treba prijave čimprej vposlati. Pristojbina za 1 skupino je 40 Mark, vpisnina pa 5 Mark. Interesentom sem s pojasnili na razpo* lago! Imam tudi naslove ugodnih cenenih stanovanj. E. Vrane, Studenci pri Mariboru. ŠOLSKE IN UČITELJSKE RAZMERE NA JAPONSKEM. Hitri razvoj industrije, nasprotje, ki nastaja vsled tega med kapitalom in de* lavstvom, in prehod države v štadij imperi« alizma na Dalnjem Vzhodu so činitelji, k; določajo položaj sedanje japonske šole. V .zadnjih tridesetih letih so se osnovne šole na Japonskem nacionalizirale in centra» lizirale; nadzira jih osrednja vlada. Od šolo* obveznih otrok jih obiskuje šolo 98%. Pouk je patriotičen in šovinističen in služi notranji in zunanji sili cesarstva vzhajajočega solnca. Vojaška zvestoba in pokorščina industrijskim podjetnikom ter velikim posestnikom so cilji šolske vzgoje. Zgodovina vojne s Kitajsko in Rusijo naj vzbujajo v mladini ljubezen do domovine. Leta 1922. je bilo 131.643 učiteljev in 63.554 učiteljic, skupaj 195.197. Učiteljstvo je udruženo v pokrajinskih organizacijah, v zvezi pokrajinskih organizacij in v nacionalni organizaciji. Vsaka ima svoje glasilo. Držav* na ali nacionalna organizacija je bila usta* novljena leta 1923. in zboruje vsako leto; leta 1924. je predložila vladi tele zahteve: zviša* nje učiteljskih plač, izenačenje s srednješol* skimi profesorji, izdajanje službenega lista, ustanovitev posebnega zavoda za politično vzgojo in podporo učiteljem za potovanje po Kitajskem. Učitelje plačujejo občine, ki jim država odklanja podpore; prejemki učiteljev so za» radi tega premajhni, da bi se pošteno preži* veli in da bi se posvetili strokovnemu in kul* turnemu razvoju. Glede plače se delijo uči» telji v stalne, začasne in nadomestne. Su* plenti imajo za polovico manjšo plačo od stalnih ali titularnih, zato po pravici zalite* vajo enako plačo za enako delo. Prejemajo osnovno plačo in službene doklade. Stalni učitelj v mestu dobiva na mesec 75 jenov, t. j. nekaj čez 2000 Din, v vasi pa 62 jenov. To je zelo malo, če pomislimo, da stane vzdrževanje družine 122 jenov, t. j. 3400 Din na mesec. Učitelji so slabše plačani od dr» žavnih uradnikov, učiteljice slabše od učite* Ijev. Pravico do pokojnine ima učitelj po 25 službenih letih. Prepovedano je učiteljem, da bi pripa* dali kaki politični stranki ali da bi ustanav* ljali sindikate; tudi svobodno misliti ne sme» s tem, da smo stopili v trgovske stike z Uči» teljslko tiskarno in s tem zmanjšali svoje ob« veznosti do nje na minimum. Mnogo obeta snujoča se samozaložba. Že ta je zmožna ■ustanoviti nam močan obrambni fond. In po» dobnih virov bi se dalo še najti. A ne brez pomoči in hotenja članstva, pač pa brez gmotnih žrtev članstva. Taka pomoč in ho« tenje je bilo našemu članstvu doslej precej tuje. Če bi ne bilo, bi imeli danes svojo ti» skarno, ki bi nam zamogla pod spretnim vod« stvom realizirati vse naše gospodarske ideale in bi že danes doživeli, da bi se naš organi« začni davek znižal in ne višal. Ena glavnih naših institucij, za katero se v zadnjem času intenzivno borimo, je naš »Učiteljski kon» vikt«. Trideset let se že snuje in še ni dobil konkretne oblike. Vzroki so znani. Najbolj pereči so se že odstranili, ostali so samo še oni, ki so identični z nerazumevanjem pra« vega pomena ustanove. Vsalkdo se bo s silo pognal za stvar, ki mu donaša, ali ki mu bo donašala koristi. In v teh časih je razumljivo, če se neomoženi tovarišica ne more ogrevati za to, da bi se naravnost silila biti nekak mecen svojega oženjenega tovariša s kopico otrok. Kriv te opravičljive pasivnosti je bil morda tudi pro« gram Učit. konvikta, ki je bil preenostranski, t. j. ki je imel v svojih intencijah le pomoč za omejeni del svojih članov. Pod novim vodstvom se je to popravilo. Po novih smer* nicah, ki jih je vodstvo »Društva za zgrac'* bo Učit. konvilkta« sprejelo, ne bodi konvikt le zavetišče za naše otroke, ampak tudi zavetišče vseh tovarišev in tovarišic, ki imajo tekom leta opravka v Ljubljani. Na razpolago imej prenočišče za svoje člane .in hran 3 v lastni menzi, tako da bodo žrtve, ki jih doprinese vsak posamezni član za ustanovo, poravnane z enim ali dvema posetoma Ljub« Ijane. Ta praktična ureditev tega vprašanja mora raztepsti vse vzroke, ki so opravičevali pasivnost enega dela članstva, vse drugo opravi naš prirojeni in še bolj privzgojeni idealizem. Ta interesni vzvod na eni in naš ideali« zem na drugi strani, naj danes postavita to najnujnejšo naših gospodarskih ustanov na novo trdnejšo' bazo. Skrajni čas je, da dobi tridesetletno stremljenje učiteljstva kri in meso. To je, mislim, glavni namen našega današnjega zborovanja. Namen teh par misli pa ni bil bagateli« zirati altruiistično naše kulturno delo in naše pionirstvo, ampak preprečiti, da bi se naša organizacija idejno preveč ali povsem ne udinjala temu pionirstvu. Organizacija ne bodi arhivna zbirka našega kulturnega dela, ampak kader bojevnikov in glavni stan na« šega boja. Bo pa to le, če damo vsemu gmot« nih povdarkov. Ne pozabimo, da ni ne ožji, ne širji so« svet organizacije, ampak da smo organiza» cija mi sami. In zato ne rabimo odgovornih sklepov navzgor, ampak povejmo jasno in določno: tako hočemo in talko mora biti. Ko bomo govoril o Učit. konviktu ne odlagajmo vprašanja ne na drug čas, ne na druge, am« pak pripomorimo z odločnim sklepom k re« alizaciji tega, ki bo našemu stanu in nam v korist in ponos. Za dobro stvar, podprto s stvarnimi raz« logi, bodo tudi drugi šli za nami! T>T 11717 °Pal> svila, crep de chine OLUZjLj^ v najmodernejših vzorcih; velika izbira. P.MAGDIČ, Ljubljana. Oglejte si izložbe! SpioSne vesti. — Disciplinarna preiskava proti pov. UJU — Ljubljana in uredniku »Učit. Tov.«. »Narodna Prosveta« prinaša popravek mini« strstva prosvete, v 'katerem navaja ob skle« pu, da je poslalo ministrstvo prosvetnemu oddelku v Ljubljani isledeči akt: »Prema toku stvari koji uzima izvidjaj o članku u »Učit. Tovarišu«, da ne bi bio nesporazum o granici toga izvidjaja, nije reč o disciplin« skom sudjenju, nego o predhodnoj disci« plinskoj istrazi, unutarnjoj i administrativ« noj kakva se vrši posvednevno radi utvrd« jenja tačnosti stvari, iz koga če Ministarstvo posle doneti svoju odluku. S toga če Odele« jo, ker morajo priseči, da ne pripadajo in da ne bodo pripadali nobeni organizaciji ali stranki, katere delovanje ne bi soglašalo z njihovo stanovsko dolžnostjo in zvestobo, ki so jo dolžni državi. Vlada pa je spoznala, da sta šolski pouk in vojaštvo premalo mogočna, da bi ji pri« dobila narod in zagotovila zmago v bodoči vojni; zato je začela ustanavljati tudi voja« ške kadre za mladino, po duhu, cilju in or« ganizaciji podobne italijanskim fašističnim avanguardistom. Vojaška vzgoja japonske kmetske in delavske mladine v starostni dobi od 16. do 20. leta je vpeljana v vse osnovne šole; dijaki na lieejih in visokih šolah se ude« ležujejo vojaških vaj na svojih šolah. Mla» dino vežbajo rezervni častniki in jo pouču« jejo v taktiki in drugih vojaških vedah. Mla« dina ni obvezna, da bi se udeleževa'a voja« ške vzgoje, vendar se ji ne brani, ker ima potem to ugodnost, da se ji zmanjša aktivna vojaška služba na tri mesece. Državni pro« račun odkazuje za letošnje leto nad 138 mi« lijonov za mladinske vojaške kadre. Cilj vojaške vzgoje pa ni le okrepitev armade, ampak tudi obrambna sila proti no« tranjim nemirom. Kako podobne in skoro enake so si tedaj šolske razmere na Japon« skem in v Italiji! nje, kad ovaj predmet bude definitivno isle« dilo, dostaviti Ministarstvu, da ono o njemu donese svoju odluku.« — Solidarnost sarajevskega pov. UJU. Poverjeništvo UJU za Bosno in Hercegovino je izdalo komunike, v katerem obsoja pošto« panje napram pov. Skulju in uredniku »Učit Tovariša« Dimniku. — Likvidacija »Edinstva«. Kakor nam poročajo, je sresko učiteljsko društvo Edin« stvo za kranjski okraj na zadnjem zboroval nju likvidiralo. — t Prof. Hinko Podkrajšek. V sredo 30. maja je umrl po daljši bolezni prof. sred« nje tehniške šole Hinko Podkrajšek. Pokoj» nik je bil 17 let osnovnošolski učitelj in bil leta 1895. imenovan na državno obrtno šolo, kjer je postal profesor in ostal na tem za« vodu do upokojitve leta 1924. Spisal je nad 20 knjig za obrtne nadaljevalne in obrtne šole. S tem si je pridobil neminljivih zaslug za obrtno nadaljevalno šolstvo in učiteljstvo ga bo ohranilo v najlepšem spominu. Bodi mu žemljica lahka! — Izmed upravitelj skih in učnih mest za učitejlice razpisanih v »Ur. 1.« 48. z dne 19. maja 1928 so zaradi stanovanjskih in social« nih razmer posebno priporočljiva za učitelja sike pare sledeča mesta: I. Srez Celje: št. 17, 18. II. Srez Dolnja Lendava: št. 9, 11. 16. 19. 24. III. Srez Dravograd: št. 7, 15. IV. Srez Gornjigrad: št. 2, 10. Srez Ljutomer: št. 4. VII. Srez Maribo.r desni breg: št. 8, 10. VIII. Srez Maribor levi breg: št. 5. IX. Srej Mur« ska Sobota: št. 4, 9, 16, 19, 20. X. Srez Ptuj: št. 2, 7. XI. Srez Slovenjgradec: št. 10. — Zamjene mjesta. Želim odmah pro« mijeniti svoje službovno mjesto sa kojim kolegom, gdje je stan u naravi i mjesto or« guljaša. Napominjem, da mu je moj stan u Osijcku osiguran. Ostalo slijedi dogovor no — Ivan Peikovič, učitelj državne osnovne škole. u OsijcLu I. (Aleksandrova ulica 1). — Maturantkinje ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru od leta 1918. se snidejo 2. julija ob 10. uri dopoldne v zavo» du šolskih sester. Pridite polnoštevilno, da praznujemo svojo 10«letnico! — Umetniška razstava. V nedeljo 3. ju« nija se otvori v Jakopičevem paviljonu raz« stava slikarjev bratov Nande in Drago Vid« marja ter kiparja Tine Kosa. Njihova dela, ki so z uspehom že bila razstavljena v Splitu, Reki, Novem Sadu. Sarajevu, Benetkah, Pra« gi. Dunaju in v Berlinu, bodo tudi v Ljubljani žela splošno pozornost in priznanje. Tovari« še opozarjamo posebno še na to, da sta >cba Vidmarja učitelja in da je obisk te razstave naša tovariška dolžnost že z ozinom na to, da pokažemo, da znamo ceniti umetnike iz naših vrst, posebno če pomislimo, da sta tov. Vidmarja poleg svojega umetniškega udej« stvo vanj a še izvrstna pedagoga. Razstava bo odprta do 11. junija. — Slovenska Matica je izdala za leto 1928. tri knjige, ki so pravkar izšle: Dr. I z i« dor Cankar, profesor zgodovine umetno« sti na ljubljanski univerzi, je priobčil 2. sno« pič »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi«, kjer razlaga kiparstvo starokrščan« ske dobe s 47 slikami. — Dr. Jo s. Tomin« šek, gimnazijski ravnatelj v Mariboru, je dovršil s 5. zvezkom izdajo »Mencingerjevih Izbranih spisov«, ki obsega »Mojo hojo na Triglav« z urednikovim uvodom (XXXVIII. str.) in z opombami (str. 177—186). — Oton Ž u p a n o/i č , dramaturg Nanodnega gleda« lišča v Ljubljani, je poslovenil Shawovo »Sv. Ivano«, ki je izšla kot IX. zvezek »Prevodov iz svetovne književnosti«. Zadnji dve knjigi sta okusno vezani za naročnike. — 50% popust za vožnjo ob priliki ljub« ljanskega velesejma. Minister saobračaja, gospod Milosavljevič, je odobril posetnilkom Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 2. do 11. junija 50% popust na železnicah, mesto dosedaj dovoljenega 25 procentnega. —o Družba sv. Cirila in Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in .obmejno učiteljstvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka J. Rojina, Ljubljana JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Ptiči pozimi: Vrabci; sinice; vrane; ščinkovci; taščice; kavke; katerih ptičev se« daj ne vidimo; kam so šle lastavice; kakšno je na jugu; kaj jedo ptice; kje prenočijo; kako naj jim pomagamo; pasti; usmiljenje do revnih ljudi. Nesreča na ledu: Živina pade in se poškoduje; ženska s škafom vode pade; ne drsati po vasi; led razsekamo in ga posujemo s peskom, pepelom ali žaganjem; previdnost; obzir do ljudi in živine; gladke in grapave reči. Zdravje pozimi: Hrana; toplota; volnena obleka; toplo v soibi; zunaj mrzlo; prehlajenje; nos, grlo, pljuča; nahod; grlo in glava; kašelj; preveč oblečen v gorki sobi ali kuhinji; zunaj dobro oblečen; ne zavijati vratu; gorlke in suhe noge; mokre nogavice; prepoten na vetru in prepihu; na mrazu naj« prej obledi, potem zardi; sneg jesti; deklice in spodnja obleka; prehlajeni naj pijejo li« pov ali bezgov čaj; med v toplem mleku; prehlajeno telo naj se p repo ti; na peči; Mladinska Matica. —mm Knjige so v tisku. Prijavni rok, ki ga nismo smeli več podaljšati, ako hočemo, da pridejo knjige že o ikresu mladini v rolke, je s tem zaključen Kdoir ga je zamudil, ga ni po naši krivdi. Vemo, da bo naknadno še mnogo popraševanja po naših knjigah, toda, ker ne razpolagama z nikakim kapitalom, smo določili samo za nekaj sto izvodov večjo naklado, nego imamo naročnikov. Ti izvodi se bodo dobili v (knjigarnah, seveda precej dražje, nego je bila subskripcijska cena. To naj bo dobra lekcija vsem tistim »nevernim Tomažem« (skoraj l/3 šol!), ki soi nas topot nezaupno gledali od strani, da drugo leto ne zamude subskripcijske ugodnosti. Nadaljevalno šolstvo. —n Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Oblastni odbor Podmladka R. K. priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer cd 4. julija do 4. avgusta 1928, tečaj za gospodinjstvo in za domačo šolsko higi« jeno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripra« vijo in moralno obvežejo za delo pri Pod« mladku Rdečega križa ter si izpopolnijo svo» je znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka Rde« čega križa, kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Po« učevalo se bo: 1. Gospodinjstvo; 2. otroška higijena, nega in prehrana; 3. splošna higi« jena; 4. higijena žene; 5. prva pomoč pri ne« zgodah; 6. nalezljive bolezni; 7. tuberkuloza; 8. alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za go» spodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na »Zavodu za socialno«higijensko zaščito dece« v Ljub« ljani, Lipičeva ul. 2 in v »Higijenskem zavo« du«, v Ljubljanli, Zaloška cesta. One udele« ženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačna stanovanje v »Mla« diki«. Prehrano si bodo udeleženke preskrb« ljevale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah. Pouk bo brezplačen. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 15. junija 1928. Prednost imajo one učite« ljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotičnice posebej obveščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 4. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljska Samopomoč. V teli dneh ste dobili položnice za 169. smrtni slučaj (Matija Šmid, Podgorje) v znesku 6 Din (s-poštnino), zakonski pari 11 Din. Zamudni« kom sem prištel še zaostanke od prej. I.'pra» va prosi vse člane, da takoj nakažejo te male zneske, zlasti zamudniki naj ne odlašajo z nakazili, da ne bodo zneski previsoki. Po» smrtnina za 169. smrtni slučaj znaša 11.060 Din. — U. S. ima na dan 1. junija 1928 2216 članov, posmrtnina pa znaša 11.080 Din. Nove knjige. —k N. Tolstoj: Ana Karenina. Roman. Prevel Vladimir Levstik. Ljubljana 1928. Ko« misijska založba Zvezne knjigarne. 1087 stra» ni. 2 zvezikia v izvirni črni ali višnjevi platneni vezbi. Cena v kartonu 250 Din, po pošti 260 Din. »Ana Karenina«, nesporni višek umetno« sti velikega ruskega pisca, je obenem eno iz« med najboljših veledel svetovnega pripoved« ništva. A ne glede na oblikovno dovršenstvo, ki ga niti Tolstoj sam ni več prekosil, je ta roman skoro univerzalen v svoji notranji po« membnosti. Kot široka, vseobsežna panora« ma življenja in duševnoisti bivše Rusije v drugi polovici minulega stoletja — dvakrat važna zato, ker izpopolnjuje in popravlja de« loma patološko pobarvano prikazovanje dru« gega največjega genija, F. M. Dostojevskega. Kateri novodobni roman dosega »Ano Kare« nino« z bogastvom filozofskih, nabožnih, moralnih in socialnih idej? In da govorimo o glavni temi: kje drugje so tako mojstrsko, tako fanatično resnicoljubno in tako presun« ljivo osvetljeni vsi najgloblji in najintim« nejši problem» ljubezni in zakona? Iz vseh teh razlogov je »Ana Karenina« branje, ki pomeni iza vsakogar nepozaben, pretresljiv in v svoji rodovitnosti kar brezprimeren no« tranji doživljaj. Založnik si je pridobil nemajhno zaslu« go s tem, da nam ponuja ob stoletnici pisa» teljevega rojstva to mojstrovino v popolnem, gladko tekočem prevodu, obenem pa v ikras« ni izvirni opravi, ki bo vsakemu očesu v ra« dost in vsaki knjižnici v kras. Za to opravo in ta ogromni obseg — dva zvezka z malone enajststo strani! je cena vkljub visoki številki jako zmerna. grinte; cinkova mazila; angina; davica; na« lezljive bolezni; previdnost; doma je treba sobe tudi pozimi prezračiti; žerjavica v sobi; pečne cevi s ključem. K u h i n j s k a p os od a: Vrste posod; kovine; emajl; emajlovi drobci; kako se po« soda snaži; železna rja; zeleni volk; kako se napravi; po čem so posode. Kupljena hrana: Kava; oikorija; sladkor; moka; droži; riž; sol; cimt: poper: paprika; čaj; makaroni; pražena kava ima okus; strup v kavi; srce; vrste kave; kako se kuha; iz česa delajo cikorijo; vrste cikorij; po čem je; vrste moke; droži delajo pline; cena dkg; hrana brez soli; vrste sotli; iz česa so makaroni; vrste sladkorja; vrste riža; sladke skorjice; koliko stane kg ali dkg teh živil; kaj pridelajo tudi pri nas; kaj v tujih deželah. Peč: Železna, lončena Lutzova peč; kaj se pri Lutzovi peči najprej segreje; kaj se najprej ohladi; kateri deli se najprej se« grejejo in tudi najhitreje oddajo toploto; kakšna peč se najprej segreje, pa tudi kmalu ohladi; železo, kamni, glina na ognju; peč oddaja toploto i zraku; izžarevanje; zakaj ima kopač lesen rtočaj; železna ali lesena pa« lica v ognju; prevodniki. Pust: Dan in mesec; koliko dni je do Velike noči; domač praznik; gostilne; noro« sti; poštene veselje; pepelnica; življenje in smrt. Sadje pozimi: Katere vrste imajo še doma; katera vrsta gnije; katera je naj« trdnejša"; zimske > hruške; cena; picsušeno sadje; bolniki; otroci; kje imajo spravljeno sadje; ali je klet topla, mrzla, suha ali vlaž« na; zakaj je topla, mrzla, suha ali vlažna; po« lice; gniloba se širi na drugo sadje; plesen; odbiranje; zmrznjeno sadje. P O' p r a v 1 j a n,j e d r o d| j'a: Katero orodje popravljajo; katere dele; katere dele so napravili nove; iz kakšnega lesa; kako so si pripravili les; kaj so napravili iz železa; žeblji; deli voza; katere dele je bilo treba popraviti; kdaj popravljajo; katero orodje rabijo pri popravljanju. Vodovod: IzliVka; korito; rezervar; ali leži višje rezervar ali izlivka; cevi pod zemljo; pod zemljo veda ne premrzne; stu« denec; vodnjak, streha in strešno korito; dvigalo; vodioivod za celo vas; vodnjak za vsako hišo posebe; kaj več stane; katera voda je boljša. Ovca: Ovca, oven, jagnje; volna; vol« neno blago; preja; tkalec; prežvekuje; vamp; zobe; hrana; pozimi na pašniku; lastnosti; koristi; cena; škoda; bolezni; koliko oivac je v vasi; v vseh vaseh. (Dalje prihodnjič.) Nogavice iz prave ali umetne svile. Vsaka dama ve, koliko veljajo njene nogavice, in radi tega treba paziti, da bodo zmeraj popolnoma v redu. Z „RADIONOMlahko perete nogavice kolikokrat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svoj prvotni sijaj. Eno pravilo je važno: Vedno je treba „RADION" v MRZLI vodi raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. — Potem izprati s čisto vodo in razprostreti, da se suše. S takim pranjem bodo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled. Stanovska organizacija UJU Uiiteiiski pravnik. Iz društev: + UČITELJSTVO ŠMARSKO»ROGA» ŠKEGA OKRAJA, zbrano 16. maja t. 1. na zborovanju v Rogaški Slatini, do nedavna še ločeno v dva tabora, izjavlja, da hoče spričo resnega položaja in svestno si odgovor» nosti napram stanu in potrebi popolne sta» novske solidarnosti, kot en mož stati za svo» jimi voditelji v obrambi onih državljanskih pravic, ki so nam na temeljnih državnih za» konih zajamčene. Česar nam najreakcionar» nejši avstrijski režimi niso odrekli, si tudi danes ne pustimo od nikogar kratiti. Pozivamo vodstvo organizacije, da v borbi za glavne naše stanovske postulate ne klone in se posluži v njej vseh zakonitih do» pustnih sredstev ter zapostavi vse druge naloge tej prvenstveni nalogi. Šmarsko»rogaško učiteljsko društvo. + UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA KOČEVSKI OKRAJ je na svojem zborova» nju dne 12. maja t. 1. najodločneje in so» glasno protestiralo proti temu, da je bila za» deva poverjenika UJU Andreja S k ulja in urednika »Učit. Tovariša« Ivana Dim» nika o disciplinarni zadevi prej obeloda» njena, preden se jima je dokazala krivda. Izjavljamo, da stojimo kot en mož brez iz» jeme za svojim poverjenikom in urednikom. Smatramo, da je to zadeva vsega organizi» ranega stanu, ki se bori za svoje stanovsko pravo in zakon. Vabila: = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVA ZA VRANSKI OKRAJ zboruje v sredo 6. junija t. 1. oh 9. uri v Št. Jurju ob Taboru Poleg običajnih točk dnevnega reda sta tudi podavanji tov. F. Rosensteina: Zgo» dovina Št. Jurja ter tov. A. Lušina: Lavtar» jeve računice in njih uvedba za vse šole v okraju. Pričakujem polnoštevilne udeležbe. = KONJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO zboruje v sredo, dne 13 junija t. 1. ob /411. uri v Konjicah z običajnim dnevnim redom. — Pred zborovanjem odborova seja. — Skupno kosilo. = ŠMARSKOsiROGAŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO zboruje dne 9. julija t. 1. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Nadaljevanje dnevnega reda zadnjega zborovanja. Referat tov. E. Kukovčeve: Lavtar»>Černejove raču» niče. = ZBOROVANJE MARENBERŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se bo vršilo dne 2. junija ob ^10. uri v osnovni šoli na Kapli s sledečim sporedom: 1. Situacijslko poročilo: a) čitanje dopisov; b) volitev dele» gatov za pokrajinsko skupščino; c) predlogi za pokrajinsko skupščino; d) volitev pred» sednika. 2. Izvenšolsko delo: »Mladinska Matica«. (Tov. upravitelji se prosijo, da pri» nesejo s seboj statistike članov na njihovih šolah. 3. Samoizobraževalni krožki. (Poročila in predlogi). 4. Slučajnosti. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO proslavi svojo 40»letnico dne 9. junija t. 1 v Domžalah. Začetek ob 9. uri. Udeležba obvezna. Za skupno kosilo preskrbljeno. = CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo zadnjič v tekočem šolskem letu v nedeljo 10. junija v Celju na mestni osnov» ni šoli. Na dnevnem redu je volitev delega» tov, sklepanje o uvedbi Lavtar»Černejevih računic v šole celjskega sreza, proračun po» verjeništva ter rešitev nekaterih dopisov. Končno bo pogovor, kje' bi se z bodočo zimo lahko otvorile kmetijske nadaljevalne šole. Dovoljenih 5 delavnikov smo izčrpali, zato moramo tokrat Zborovati v nedeljo; pravi tovariš in tovarišica pa bodeta prišla k zbo» rovanju tudi v nedeljo, ne samo na pouka prost dan! Restavracija ,LLOYD' LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 7 se priporoča p n šolskim vodstvom za obilen obisk ob priliki majniških izletov Hrana dobra — cene zmerne. Šolarjem popust — Radio koncert v lokalu- Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Foto aparate kupile najboljše pri Fr. P. Zajet, optik Ljubljana, Stari trg 9. A//1 crni)irp 'n sv^ene v vse^ barvah. 1V Ug LlVlLCf Največja izbira, najnižje cene. Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Ed. Škopek, Ljubljana, Mestni trg 8 priporoča birmanske ure, verižice po najnižjih cenah. —§ Važno za šolske izlete. Splošna na» vodila za dosego znižane vozne cene po že» leznici 10 priliki poučnih šolskih izletov. 1. Udeleženci poučnih šolskih izletov onih šel, ki stoje pod državnim nadzorstvom — med te šole spadajo zlasti naše osnovne, meščanske, trgovske in ^brtne nadaljevalne šole ter druge — imajo pravico do četrtinske vožnje — ako priglasi te izlete železniški po» staji dotično šolsko upraviteljstvo in ako spremljajo izletnike ali upravitelj šole sam ali pa na šoli zaposlene učne osebe. 2. To ugodnost uživajo izletniki le tedaj, ako znaša skupina najmanj 10 oseb. 3. Upraviteljstvo šole mora tak izlet pri» javiti domači (vstopni) železniški postaji najkasneje 24 ur pred odhodom vlaka, in si» cer za vožnjo tja in nazaj. Naznaniti mora tudi natančnio število dijakov»udeležencev. Prijava je vezana na predpisane formularje. 4. En formular odda upravitelj na do» mači železniški postaji, drugi formular pa mora vzeti s seboj. Na tem drugem formu» larju je naznačena retour»vožnja. Pri vrača» nju kupi upravitelj s to izjavo četrtinske listke za vožnjo nazaj pri železniški blagajni. 5. Ugodnost četrtinske vožnje velja edi» no samo za izletnike učence in učenke, pod nobenim pogojem pa ne za spremstvo. Upra» vitelj in učitelj morajo plačati na podlagi svojih uradniških legitimacij polovično vož» njo. 6. Vse druge osebe, ki se r>ridružijo, iz» letu, n. pr. mojstri itd., ne uživajo nikakih ugodnosti in morajo plačati cel listek. 7. Ugodnost četrtinske vožnje za učence in učenke velja samo za vožnjo z osebnimi in mešanimi vlaki, z brzovlaki pa le tedaj, ako znaša razdalja v enoi stran najmanj 151 km. (Povzeto iz pravilnika). Vzorec Opisan na celo stran pole): Vodstvo obrtne nadaljevalne šole v...... O. br. . . . ......dne . . . 1928. Železniški postaji Podpisana šolska uprava prijavlja gla» som § 16.»c železniške tarife, II. del, preva» žanje dijakov po železnici ob priliki šolskega poučnega izleta iz.......do....... z vlakom štev...... dne .... 1928. Število učencev (učenk) .... Imena nastavnikov zavoda, ki potujejo: Šolski žig: Podpis šolskega uprav.: Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Krasna liirmansKa darila najceneje kupite pri Fr. P.Zajet trgovina ur in zlatnine, Ljubljana, Stari trg štev. 9. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —o'io Delo po krožkih: 319. Teharje: V. 20. aprila. Od 13 čla» nov 6. Peto in šesto poglavje iz »Družbo» slovja«. Prihodnji sestanek 23. maja. 320. Celje: III. 8. maja. Od 35 članov 14. Obravnavala se je snov iz družboslovja. (2. b r o« uro.) 321. Cerklje ob Krki: IV. 26. aprila. Od 16 članov 14. Tov. Juričič: »O risanju«. Pri» hodnji sestanek 24. maja. 322. Radovljica: X. 26. aprila. Od 10 čla» nov 7. Gospodarski liberalizem. Novodobna nemška šola. 323. Radovljica: XI. 3. maja. Od 10 čla» nov 9. Peto poglavje iz »Družboslovja«. O berlinskem kongresu in šolske razmere na Nemškem. 324. Radovljica: XII. 14. maja. Od 10 bra. Od 17 članov 10. Delovni princip v pri» članov 8. Šesto poglavje iz »Družboslovja«. O perečih stanovskih zadevah. Prihodnji se» stanek 21. maja. 325. Murska Sobota: IV. 10. maja. Pri» šotnih 20. Tov. Titan: »Kolobar jen je« — na», stop iz kmetijstva. Tov. Justinova: >^Vpliv učiteljevega mišljenja na vzgojo otrok«. Pri» hodnji sestanek v prihodnjem šolskem letu. 326. Sv. Jurij ob Pesnici: I. 24. septem» bra. Od 17 članov 10. Delovni princip v pr"» rodoznanskem pouku. — Razgovor o enotnem postopanju pri šolskih zamudah in o raznih kulturnih prireditvah. 327. Sv. Jurij ob Pesnici: II. 12. januarja. Od 17 članov 12. Pereča obmejna šolska vprašanja. 328. Sv. Jurij ob Pesnici: V. 19. apr la. Od 17 članov 10. Tov. Ozvatičeva: »Česar je narodu treba, ti podeli mu ljubo!« Razgovor o brošuri »Iz družboslovja«. Prihodnji šesta« nek ?. 329. Sv. Trojica v Slov. goricah: III. 26. aprila. Od 14 članov 10. Drugo, tretje in če» trto poglavje iz »Liberalizma«. Izvenšolsko delo učiteljstva. 330. Sv. Trojica v Slov. goricah: IV. 10. maja. Od 14 članov 5. Prvih šest poglavij iz »Družboslovja«. Tovariši(ice), ki se radi sla» bega vremena niso mogli udeležiti, naj pre» študirajo to snov doma. Prihodnji sestanek ?. 331. Litija: III. 22. marca. Od 22 čl-.,nov 11. Iz družboslovja: nastanek, pomen in ¡10» treba države. Utopične države Platona, Mo» ra in Campanelle. Razlaga države v šoli. 332. Litija: IV. 19. aprila. Od 22 članov 12. Iz družboslovja: kultura in civilizaciji; žensko vprašanje; evgenetika in amalgami» ranje človeštva. Prihodnji sestanek ?. Razpisi služb. RAZPIS UČITELJSKIH SLU2B NA OSNOVNIH ŠOLAH LJUBLJANSKE OBLASTI. Krajem, kjer so razpisana službena mesta, so pripisane številke, ki pomenijo: 1. mesto šolskega upravitelja, 2. mesto šolske upraviteljice, 3. me» sto učitelja, 4. mesto učiteljice, 5. mesto vero» učitelja. Srez Brežice: Sv. Anton nad Rajhenburgom 1. 4. 4., Artiče 3., Bizeljsko 3. 4. 4., Blanca 4., Brežice 3., Dobova 4., Kapele 1. 3., Orešje 1. ali 2., Pišece 3. 4., Podgorje 1. ali 2., Rajhenburg 3„ Sevnica 3. 3., Sromije 1. 4., Videm 3., Zabu» kovje 1. 4., Srez Črnomelj: Adlešiči 4., Čopi je 1. ali 2., Dragatuš 3. 4., Drašiči 3. ali 4., Griblje 3. ali 4., Preloka 1. 4., Planina 1. ali 2., Semič 3„ Sinji vrh 1. ali 2., Stari trg ob Kolpi 1. 3. 4., Suhorje 3. ali 4., Štrekljevec 3. 4., Talčji vrh 4. Tribuče 1. ali 2., Vinica 3. ali 4., Zagozdac 1. ali 2. Srez Kamnik: Blagovica 1., Brdo 1., Čemšenik 1. 4., Komenda 3., Mengeš 4., Moravče 1. 4., Nevlje 1., St. Ožbalt 1., Motnik 1. 4., Peče 1. ali 2., na Selih 1. 4., Špitalič 1. 4., Zalog pri Komendi 1. Srez Kastav: Kastav 4. 4., Marčelje 1. ali 2., Rečina 1. 4., Saršoni 1. 4., Studena 1. ali 2., Sv. Matej 4. 4., Zamet 1. Srez Kočevje: Banjaloka 1. 4., Briga 1. ali 2„ Dobrepolje 4. 4. 4., Dolenja vas 3., Draga 1. 4., Karlovica 1. 4., Kočevje 3. 3. 3. 3. 4. 4. 5., Kočevska reka 4., Kostel 1. ali 2., Kuželj 1. ali 2., Loški potok 3. 3. 3. 4. 4. 4. 4., Mohorji 1. ali 2., Krvava peč 1. ali 2., Mozeij 3. ali 4., Nemška loka 1. ali 2., Osilnca 1. 4., Ovčjak 1. ali 2., Papeži 1. ali 2., Polom 1. ali 2., Reichenau 1. ali 2., Rob 1., Sodražica 3. 3. 3., Stari kot 1. ali 2., Stairi log 3. ali 4., Trava 3., Vel. Lašče 3., Vel. Poljane 1. ali 2., Verdreng 1. ali 2. Srez Kranj: Dražgoše 1., Duplje 1., Javorje 1., Jezersko 1., Križe 3., Sv Lenart 1. ali 2., Pod» blica 1. ali 2., Podlonk 1. ali 2., Poljane 3., Pred» dvor 3., Selce 3. 4., Sora 3. ali 4., Sorica 1. 4., So« vodnja 1. ali 2., škof j a Loka 3., Trboje 1. ali 2., Št. Urška gora 1. ali 2., Velesovo 1., Zali log 1. ali 2., Železniki 3. Srez Krško: Bušeča vas 4. 4., Bučka 1. 4., Cer» kije ob Krki 1. 3. 3., Čadraži 1. ali 2., črneča vas 1. ali 2., Dobovec 1. ali 2., Št. Janž 3. 3., Št. Jernej 3. 3. 4., Kal pri- Št. Janžu 1. 4., Kostanje» vica 3. 3., Mokronog 3., Raka 3. 3. 4., Št. Rupert 3„ Škocijan 3. 4., Šmarjeta 1. 3. 4., Telee 1. 4„ Trebelno 3., Tržišče 4. 4., Velika dolina 4. 4., Veliki trn 4., Zameško 1. 4. Srez Laško: Henina pri Jurkloštru 1. ali 2., Sv. Katarina 1. ali 2. 4., Trbovlje»Vode 3. ter ena sbužba suplenta za .srez Laško s sedežem na tej šoli. Sv. Miklavž 4., Zidan most 4. Slrez Litija: Dole 1. 4., Izlake 4., Krka 3. 4., Polšnik 3. ali 4., Prežganje 1. ali 2., Primskovo 1. ali 2., Stična 1., Toplice Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. i Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitelj, kortvikta v Ljub liani. Oiavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grunt y Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.