Prometniki z rumenimi rutami
Pionirji skrbijo za varnost na cesti
Peljal sem se gStaa Crnude. Ob glavni cesti, pri spome-niku padlim v NOB in blizu Doma borcev NOV, sta stala dva prometna miličnika z ru-menimi mtami okrog ovrat-nika. Nazaij grede sem imel z njima tatele razgovor:
#  Za  Zbor  občanov   bom nekaj napisal, če si za to?
»Prosun, za kateri časopis? Kdaj izhaja, ali ga prodajajo? Se ga lahko kupi tu v trgo-vini?«
Mladi mož je bil brez za-drege, samozavesten in pri-jeten. Pojasnil sem mu vse kar sem vedel o »Zboru ob-Canov«, toda tega ali ga bo odslej vsaka družina v naSi občini dobila brezplačno mvt msem omenil. ker nisem ve-del.
0 Gotovo si iz osnovne šo-le Maksa Pečarja na Cmu-čah. Kako se pišeš in v ka-teri razred hoddš? sem ga na-to vprašal saj sem zaslutil, da nima nlč proti razgovoru »za 6asopis.it
»Da, iz šole Maksa Pedarja sem, pišem pa se Pileki Ba-do in hodim v 8. b razred. Nara v osrnih razredib. je po-verjena ta služba, ki spada k pouku o prometni vzgoji.«
•  Povej kaj več o tem, ka-ko imat« to službo ofganizl-rano?
»V prometni službi smo vsak dan po dva in sicer po en učenec in ena učenka. Za varao prefikanje ceste skrbi-mo približno od 12.30 do 13.30 ure. Vrstimo se po abe-cednem redu, vsak teden dru-ga dva. Skrbimo za varen prehod čez cesto predvsem učencev in učenk iz »višje-ga turnusa«, ko gredo v šo-lo. Oni iz ružjih razredov gre-do domov, ko nas Se ni tu-kaj.«
0 Ali ustaviš promet, ko gredo otrocl Cea oesto?
»Ne, te pravice nimamo. Z roko opozarjatno avtomobill-ste, da naj zmanjšajo hitrost
vožnje, sicer pa jo največkrat zmanjšajo kar sami od sebe, ko me zagledajo. Tudi sta-rcjši gredo raje čez cesto po »zebri«, kadar snto mi tu. Se-daj gre to malo težje, ker »zebre« sploh ni več videti.«
% Kako ti gre v šoli in kam bofi šel po končani osnovni šoli?
»V šoli mi gre srednje do-bro. Najprej sem mislil iti v miličniško Solo, potem pa sem se premislil. šel bom na srednjo tehnlčno, na električ-no — šibki tok.«
Potem sva se pozdravila in odšel sem k prometni milič-nici z rumeno ruto. Ob njej je stala njena prijateljica in ko sem pritisnil na fotoapa-rat je vzkliknila: »Saj sem ti rakila,  da je ncnninar!«
Učenka v miUeniški bluzl in krilu je bila nekoliko v za-dregi. Ko sem se predstavil se je Se ona: »Sem Breznik Marta in hodim v 8. b rass-red«.
Potem sem povzol: »Tvoj so. šolec Rado mi je že vse po-vedal o organizaciji prometne službe v vašem razredu. AH bi mi ti povedala, kakšne so tvoje izkušnje v tej slrjibi?«
»Oh, saj jih sploh nimam, danes sem prviC ...«
•  Kako to, saj sl na za-četku abeoede?
»Imela sem dopolnilni po-uk, ravno tisto uro pred za-Sefckom redaega pouka, ko sicer skrbimo za varen pre-hod čez' cesto«.
#   In kaj sl opazila danes.
kako se npr. obnašajo pešdf
»Oh, čez cesto hodijo poT-sod, ravno tako kot tu, kjer bi morala bitl »zebra.«
% In Soferji, zmanjšajo M-trost- ko  te zagledaoo?
»Ne, niC je ne zmanjSajo; nlsem opazila nltl, ko me za-gledajo, aiti ka gredo ljudd« čez cesto«.
Tak je bil, dragl bralci, moj razgdvor s prijetnima in pri-srfinima »proraetnima mili^ni-koma« na Crnučah.
Ampak, veste kaj, čeprar mužje držirao skupaj se ml Je vseeno zamalo zdelo, ko Marte kot prometnika, upo-rabniki cest skora.l niso upo-števall. Od moSkih. zlasti od šoferjev, pa to sploh ni »fair«, da o prometni vamostl na ce-stt niti ne govorlmo.
STANE KOMAN