Celjski GIASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto III. — Štev. 7. CeIje dnc 18- februaria 1950 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini V volilnih pripravah stopnjujmo borbo za izpoljnjevanje planskih nalog! V vseh treh vplivnih okrajih so množične organizacije navdušeno sprejele kandidate za volitve Kandidate za volitve v Zvezno skup- ščino ki so bili predlagani in sprejeti na pienumu Osvobodilne fronte okraja Celje-okolica, so v času od 9. do 13. februarja navdušeno sprejemale vse množične organizacije na svojih sestan- kih. Isto tako so kandidate enoglasno in z aplavzi sprejemali polnoštevilno zbrani volivci na množičnih setankih. Na pobudo Okrajnega odbora OF so bili ti sestanki po vseh krajevnih ljud- skih odborih. Pomoč pri ogranizaciji in vodstvu pa je krajevnim organizacijam nudil okrajni frontni aktiv. Na teh sestankih so se volivci sezna- nili z važnostjo bližnjih volitev, pre- tresali so vsakega kandidata in namest- nika, njihovo življenje in delo pred vojno, za časa okupacije in sedaj pri izgradnji socializma. Odločitev za kan- didate ni bila težka, saj so predlagani najboljši, najbolj predani ljudje, ki jih pozna prav vsakdo, bodisi kot borce za pravice delovnih ljudi že v stari Jugo- slaviji bodisi kot revolucionarne in ak- tivne borce v času NOV in sedaj v času graditve socializma v naši deželi. Kdo v Celju ne pozna Franca Leskoška- Luka, že iz časov, ko je kot delavec v Westnovi tovarni vodil delavce in orga- niziral štrajke proti takratnim izkori- ščevalcem delovnih ljudi? Kdo na Koz- janskem in v Planini ne pozna tov. Ser- geja Krajgerja iz najtežjih dni v zgo- dovini našega naroda? Katera ženica ali možakar, deček ali deklica, katera družina na kozjanskem se ga ne spomi- nja, ko je v težkih dneh priljubljeno bodril in dvigal moralo trpečih? Kdo v Sav. dolini ne pozna tov. Ocvirik Ivana že iz življenja v partizanih, zlasti pa sedaj, ko uspešno vodi Okrajni odbor Osvobodilne fronte in Okrajni ljudski odbor Celje-okolica. Pravtako so dobro poznani tudi na- mestniki pri svojih volivcih že kot par- tizanski borci in danes kot požrtvovalni in predani borci pri izgradnji socializ- ma. Kdo ne pozna vnetega sindikalnega delavca tov. Medved Albina iz Celja, kdo ne pozna zavednega frontovca Le- sko všek Jako iz Lesičnega in kdo ne pozna požrtvovalnega rudarja Alauf Avgusta iz Hude jame, Iki ves svoj pro- sti čas poklanja v dobrobit delovnega človeka? Taikšni kandidati in namestniki so bili povsod enoglasno in z aplavzom sprejeti na množičnih sestankih. Tak- šnim ljudstvo zaupa, ker ve, da bodo pravilno zastopali njegove težnje kot ljudski poslanci v Zvezni skupščini. Na množičnih sestankih so volivci tudi predlagali najboljše in najbolj zaslužne člane fronte, ki so v imenu vseh vo- livcev s svojim podpisom potrdili kan- didatne liste. Da bi volivci potrdili svoje zaupanje do predlaganih in sprejetih kandidatov, so na vseh sestankih napovedovali tek- movanj g v času predvolivne kampanje. Napoved tekmovanja je sledila napove- di. organizacija organizaciji ali pa vas, vasi v sledečih točkah: 1- Katera organizacija ali vas v KLO bo v času do volitev imela največ se- stankov in kje bodo najbolj obiskani? 2. Katera organizacija bo plan del§ najboljše izvršila? 3. Katera organizacija bo v času do volitev sprejela največ novih članov in dvignila članarino. 4- Od katere organizacije se bo več cianov udeležilo okrajnih tečajev in iz- obraževalnih tečajev na vasi? krajevni odbor bo potom po^ucne agitacije preje ustanovil kme- '1°. obdelovalno zadrugo s čim več vključenimi gospodarstvi. • , krajevni ljudski odbor bo lzvedel volitve s 100 odst. udelež- livnT tudi že izvolili frontne vo- torjev lje širže aktive agiita- povezani s kan- Ponikvi pri |g°vorno kažejo primeri v Stanku želeli iCU\k° so volivci na se- kam didat tov! ŠLm °'bi£kal nji?OV sičnem, ko so S Ivan :n,.?a v Le" stanku izražali ~ • na mnoffiCnem se" VST?6 tov-.Ser?ja Pacije mcd njimi£ ^ ves cas oku- Jim tiiidi ' e 2 njimi boril, ter Udl mno^° Pomagal po osvoboditvi. je V Drenskem rebru ostanku okrog 80 likih dar neka skupina ve- znaic, da V Setanek zapustila, kar je elementi Se nekatep5e vrst6 ne spadajo. Pri slučajnostih je obravnavala stanovanjska zadeva i nižine Srabotnik, kateri obetajo iz- ptM+ev v neko podstrešno stanovanje na "RT-eču. Ko se je ta zadeva vsestransko -o-T^avljala in pojasnila, je prišel mno- žični sestanek do zaključka, da je po- stopek proti tej družini nepravilen in da se mora to družino zaščititi tako, da -e +a 7 p deva odstopi v rešitev višji sta- novanjski komisiji v Ljubljani. Naši delavci hitro sklepajo delovne pogodbe Dosedanja fluktuacija delovene sile ,je našemu gospodarstvu storila precej ško- de in dostikrat se je zgodilo, da se prav zaradi prehajanja delovne sile iz podjetja v podjetje, planske naloge ni- so mogle pravočasno izvršiti. Da je ustalitev delovne sile ena naj- važnejših nalog, nam zgovorno kažejo tudi sklepi tretjega plenarnega zaseda- nja CK KPJ, kjer se na prvo mesto po- stavlja vprašanje ustalitve in na- daljnje mobilizacije delovne sile. Zato je naloga nas vseh, da usmerimo naše delo v notranjo in zunanjo mobilizacijo delovne sile, kar bo pa seveda mogoče izvesti samo potem, ko bomo delovno silo ustalili. Prvi večji ukrep iz področja ustalitve delovne sile je sklepanje delovnih po- godb. Vsak delavec, ki je v delovnem odnosu, mora do 1. marca skleniti pi- smeno pogodbo. Podjetja so k izvedbi te naloge že pristopila. Do danes je na področju Celja sklenjenih skoraj 50% delovnih pogodb. Pa še več bi jih bilo, če bi Državna založba pravočasno do- stavila tiskovine za pogodbe. Mirno lahko trdimo, da ni bilo do danes skle- njenih že najmanj 95% pogodb. 21 pod- jetij je sklenilo pogodbe z delavci že 100%, kar je dokaz, da so ta podjetja pravilno pristopila k izvedbi te naloge. Pri Gozdarskem avtopodjetju, ki je pogodbe sklenilo tudi 100%, so delavci v 48 urah podpisali pogodbe in vsi do zadnjega izjavili, da podjetja ne bodo zapustili, dokler bo obstojalo. S tem je podjetje ponovno dokazalo, da je vred- no prehodne zastavice odnosno naslova najboljšega tovrstnega kolektiva v Slo- veniji. Tudi v Cinkarni so pravilno pristo- pili k sklepanju delovnih pogodb in jih imajo do sedaj sklenjenih že 80%. De- lavci v topilnici, pražarni itd. so izjav- ljali, da naj jim pogodbe kar spišejo, ker so itak v časopisju čitali o pomenu in smislu delovnih pogodb. Na ta način je do sedaj 51 delavcev in to: Stermecki Ivan, Vaisenbah Lenka, Gmajner Jurij, Zupane Kari, Ledinek Frane, Rozman Franc, Gaberšek Ludvik, Cuk Ivan, Je- zernik Franc, Dobrišek Valentin, Pe- tek Anton, Pungeršek Anton, Kandolf Martin in drugi sklenilo pogodbe do- življenjsko, torej vse do časa, ko bodo upokojeni. Mlad delavec Habjan Maks je sklenil pogodbo za 20 let, dočim je 8 delavcev sklenilo pogodbe za 15 let, 23 delavcev za 10 let itd. Vsi ti delavci se brez dvoma zavedajo, da je stalnost delovne sile danes nujen pogoj za več- je uspehe. Pri Mestnem gradbenem podjetju se je izkazal Penič Jože, ki je prav tako sklenil delovno pogodbo do upokojitve. Tudi rudnik Pečovnik je pokazal mno- go agilnosti pri sklepanju pogodb, saj so pogodbe sklenili skoraj 100%. Manj- kajo jim samo še oni, ki so na letnem dopustu ali pa v bolniškem stanju. Jasno pa je, da se tu in tam najde kakšen delavec, ki se brani podpisati delovno pogodbo, češ kaj bom podpiso- val, saj bom itak ostal v podjetjta. Toda če te primere analiziramo, bomo lahko ugotovili, da so ti tovariši več ali manj sinovi bogatejših kmetov ali pa ljudje, ki se ne zavedajo pridobitev naše borbe. Ce se bo vsak državljan dodobra za- vedal, da je ustalitev delovne sile iz- redno važna, bomo lahko čas za skle- panje pogodb precej prehiteli. Pri gradbenem podjetju MLO so sklenili delovne pogodbe Sklepanje delovnih pogodb ni tako zamotano kakor smo si prej tolmačili, predvsem če se k delavcem pravilno pristopi. Važen je enoten nastop upra- ve podjetja in sindikata na podlagi po- litične predpriprave in pojasnjevanja, zakaj se pravzaprav sklepajo delovne pogodbe. Podjetje je do sedaj sklenilo 62 odst. del. pogodb. Ker ni prejelo predvidenih obrazcev si jih je kljub po- manjkanju papirja samo sestavilo. Pomen sklepanja delovnih pogodb ra- zumejo zlasti tisti delavci, ki so oku- sili kapitalistično izkoriščanje, brez- selnosti in sezonsko delo. Zavedajo se koristi in velikih pridobitev, delavcev v naši ljudski državi, kjer je sleherne- mu delovnemu človeku zagotovljen živ- ljenjski obstoj. Naš delovni človek se dobro zaveda, da je rezultat teh pridobitev zmagovi- ta ljudska revolucija pod vodstvom KP. Tisti delavci, ki so bili neprestani in neisprosni boj proti razrednemu sov- ražniku, danes stojijo v prvih vrstah borcev za izgradnjo socializma. Naj- boljši delavci so sklenili dolgoročne de- lovne pogodbe s podjetjem in tudi do- smrtno. Penič Jože. delavec je bil zaposlen v rudniku Trbovlje in nato v Tovarni emajl. posode v Celju (Westen), zaradi svoje napredne miselnosti in revolucio- narnosti je bil v stavki leta 1936 vržen iz službe. Nato je bil zaposlen na raznih javnih delih mestne občine. Deležen je bil vsakovrstnih šikan izkoriščevalcev. Danes zna ceniiti vse pridobitve delov- nega človeka. Zaradi tega je znal pra- vilno oceniti pomen sklepanja delovnih pogodb in sklenil dosmrtno delovno po- godbo z Gradbenim podjetjem MLO. Udarnik Jekl Ivan, zidar, je podpisal delovno pogodbo za 10 let in Gregorič Stanko, ^idar za 5 let. Ti primeri dokazujejo visoko revolu- cionarno-socialistično zavest naših de- lavcev, zaupanje v pravilnost in uspeh naše socialistične graditve in naj bodo zato kažipot ostaflim. . Stran 2. »celjski tednik« Leto III. — Štey, V. redno zasedanje OLO Celje-okolica Proračun nam zagotavlja znaten dvig _gospodarske moči okraja V torek 14. februarja je bilo v dvo- rani Narodnega doma peto redno zase- danje Okrajnega ljudskega odbora Ce- lje-okolica. Pred delovnim predsed- stvom so svečano prisegli novi odbor- niki, da bodo vdano služili interesom ljudstva za čim hitrejšo izgraditev so- cializma. Predsednik OLO tov. Ocvirk je govo- ril o gospodarskih vprašanjih v pretek- lem letu. Lani je bilo mnogokaj zgre- šenega. Jesenske in pomladanske setve so po planu izvrševale le zadruge, drž. gospodarstva in manjše kmetije. Večji posestniki so setev kar sabotirali. Go- spodarska sabotaža se je razpasla po- sebno v Savinjski dolini v hmeljarskih krajih. Posestniki so vedeli, da se z hmeljem ne da špekulirati, zato so po- sadili z njim manjše ploskovne enote. Posejali pa so bela žita in krompir, ki gredo vsekakor bolj v denar pri črno- borzijanstvu. Zanimivo je, da je bil odkup belega žita v hmeljarskih krajih še dobro izveden, kljub temu, da niso bili podvzeti ostrejši ukrepi. To pomeni, da so tamkajšnji kmetje sejali žito v škodo hmeljarstvu. Medtem pa so v krajih, kjer je bilo planirano predvsem sejanje žit in sajenje krompirja, zelo nizko izpolnili setveni plan pod pre- tvezo, da so oddali toliko belih žit, da jih še za seme niso imeli. Še bolj kot jesensko in pomladansko setev so veliki kmetje sabotirali obvezni odkup polje- delskih pridelkov. Pri oddaji belih žii so od 100 kg oddali le 17 kg državi, ostale presežke so prodajali po špeku- lantskih cenah. Zanimive so tudi šte- vilke o delovni sili na kmetijskih go- spodarstvih. Mali kmetje posedujejo le 22% ornih površin v okraju. Njih je številčno največ. Srednji kmetje pose- dujejo 32% površin, a veliki, katerih je v okraju le 2000 posedujejo 46% ornih površin. Tako pride na vsakega kmeč- kega delavca pri malih gospodarstvih le 27 arov orne zemlje, medtem ko pri ve- likih kmetih pride na osebo cel hektar. To se pravi, da mali kmetje, ki od svo- jih površin ne morejo živeti, še vedno tlačanijo kulakom, ki jim za njihovo delo dajejo ono, kar sami ne morejo pridelati. Iz tega lahko vidimo, da je na podeželju še vedno dosti delovne sile, ki bi se lahko vključila v plansko go- spodarstvo, zadržujejo pa jo ravno ve- liki kmetje, ki bi brez nje nujno mo- rali propasti. Posebno slab je bil lani odkup krompirja, katerega nekateri najraje prikrivajo. Od 100 kg pridela- nega krompirja so kmetje oddali le 12 kg. Kaj to pomeni. To pomeni, da ljudski odborniki niso dovolj budno precenjevali zmogljivost zemljišč, na- pram vaškim velikašem pa so bili brez dvoma preveč popustljivi. V bodoče je treba v teh primerih malo bolj pomi- sliti na skupno korist in na delavce v tovarnah, ne pa kot se je sedaj mnogo - kje zgodilo, da so odborniki ščitili špe- kulante, včasih tudi v osebno korist. Še ena številka, ki jo navajamo, naj jasno osvetli kakšen odnos so imeli le- tos kmetje do obvezne oddaje. Vsi po- ljedelski pridelki, najsibo žito ali krom- pir, ki so letos bili oddani državi, so zrasli na 8% celokupnih ornih površi- nah okraja Celje-okolica. Kje je ostalo? Jasno je, da preostali viški služijo špe- kulantskim namenom. Kaj pa živinoreja? Tudi tu nismo lani izvršili naloge. Kmetje so preveč opu- stili pašo. Preskrba z mlekom je bila globoko pod planom. Početja z mlečnimi izdelki in mlekom, ki jih zganjajo pred- vsem veliki kmetje, niso niti človeška, toliko manj pa v skladu z današnjo družbeno stvarnostjo. Z mlekom krmijo prašiče, otroci v mestih pa so brez mle- ka. Letos bo ljudska oblast povzela ostrejše ukrepe v tem vprašanju. Ista stvar je bila z odkupom živine. Za ple- mensko živino so prodajali bolne krave, kar je moralo povzročiti le škodo. Tudi v sadjarstvu smo dopustili ogromne napake. Zlasti okoliš Laškega se je pokazal slabo. Vse preveč drži ugotovitev, da se kmetje zanimajo za sadjarstvo le takrat, kadar sadje samo po sebi obrodi. Boj za večji donos sad- nega drevja, boj proti sadnim boleznim in škodljivim insektom pa se ni nikjer dobro razgibal. To je posebno značilno za kozjanske kraje. Po navedenih podatkih je razvidno, da nas čakajo letos velike naloge. Za- ostriti je treba borbo proti k špekulant- stvu in sabotaži nagnjenim kmetom. Setvene plane je treba dosledno izvajati. Letos so uperjeni posebni ukrepi proti vsem takim zaviračem splošnega na- predka. Hmeljarji bodo morali brez- pogojno posaditi predvidene orne po- vršine. Celo to se bo zgodilo, da bodo oni, ki hočejo na škodo hmeljskih nasa- dov špekulirati z drugimi pridelki, mo- rali preorati gotove površine, pa čeprav so posejane z drugimi kulturami. Rigo- lanje hmeljskih nasadov bodo morali privatni kmetje izvršiti z lastnimi sila- mi in lastno vprego, kajti traktorji bo- do letos rigolali le na državnem in za- družnem sektorju. Nadalje bo treba po- iskati vso delovno silo, ki je na vaseh še odveč, bodisi, da se skriva ali pa še ni uvidela, da jo veliki kmetje izko- riščajo in jo vključiti v industrijo. K diskusiji so se oglašali še drugi od- borniki. Posebno navdušeno so sprejeli besede predsednika najboljše Kmetij- sko obdelovalne zadruge tov. Ulaga iz Arje vasi. On je povedal kake uspehe je zadruga lani imela in ostro obsodil špekulantske namene nekaterih kme- tov. Spomnil nas je na kmete, ki so v stari Jugoslaviji redili po 12 glav živine, sedaj pa imajo le po dvoje, troje glav v hlevu. Take je označil za očitne so- vražnike naše države. Prav je imel. Ob- ljubil je, da bo zadruga vnaprej imela še večje uspehe. Razvila bo tekmovanje za večji hektarski donos, za vzorno ob- delavo in vzrejo živine, da bo lahko z jasnimi dokazi ožigosala kmete, ki bi se pri oddaji izgovarjali, da jim zem- lja ni rodila. Na zasedanju je tovariš Verdel Slav- ko predložil proračun za leto 1950. Pro- račun dohodkov in izdatkov se je v primeri z lanskim zelo povečal. Zlasti so se povečali izdatki za ustanove, ki pri- našajo ljudstvu velike dobrobiti. Do- hodki so se v primeri z lanskim letom tudi povečali, kajti vse bolj se uveljav- lja državni sektor v gospodarstvu, ki pa se bo letos še bolj razvil. Posebno ve- like dohodke lahko beležimo s področja tržnega dobička, ki je bil presežen za 58%, dohodki iz gospodarskih podjetij so preseženi za 170%. Da plan investicij ni dosledno izvršen, je krivo pomanj- kanje delovne sile in potrebnega ma- teriala. Izdatki za državno upravo so se lani znatno povišali. Na splošno pa dosedanji viri finančnih dohodkov po- trjujejo, da lahko z zaupanjem stopi- mo v novo proračunsko leto. Proračun za leto 1950. predvideva 88,231.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Lani so dohodki in iz- datki znašali 53,453.000 din. To doka- zuje nadaljnje širjenje naše gospodar- ske osnove, to je dokaz dviganja na- no dvignila finančna sredstva za pro- sveto in zdravstvo. Za prosveto je letos 'nAjsfijauisi ui U'u}snpui A ofupoA -OJd "BZ AOijJEpZI OOA osouui SOJ3J oq rodnega dohodka in povečanja proiz- predvideno 21,453.000 din, to je 10% več kot lani. Za zdravstvo je določeno 8,494.000 din ali za 180% več kot lani. Če predstavljajo dohodki iz gospodar- stva vedno močnejši vir za kritje naših proračunskih potreb, je davek od do- hodnine še vedno zelo važen dohodek. Davek je predvsem na naših vaseh močno politično sredstvo v borbi proti špekulantskim tendencam velikih kme- tov. Večina KLO je odmero davkov lani pravilno zajela z izjemo KLO Šentjurij pri Celju in Ponikva, kjer so davek pre- nizko zajeli. Okrajna davčna komisija je bila prisiljena to odmero razvelja- viti in odrediti novo osnovo. Na koncu 1949. leta je ostalo 4% davkov neporav- nanih. Letos OLO od Oblastnega odbora ne bo sprejel nobenih dotacij. Pač pa bo v pomoč pasivnim KLO nakazal dotacijo v znesku 4,470.000 din. S tem bodo ome- njeni KLO krili primanjkljaj v dohod- kih, ker bodo imeli več izdatkov kot do- hodkov. Krajevni odbori bodo letos imeli 22,648.000 din dohodkov, izdatkov pa 27,119.000 din. Podpore iz socialnega skrbstva bodo letos delili Krajevni od- bori. V ta namen bo KLO nakazano za razdelitev 3,500.000 din. Za socialno za- ščito ljudstva bo letos izdano 4,590.000 din, od tega dobi dom onemoglih v Voj- niku 4,197.000 din. Posebno skrb bomo letos posvetili šolstvu. V skladu z resolucijo CK KPJ svetno namene, za dograditev šol in zboljšanje življenjskih pogojev učitelj- stva. V okraju Celje-okolica bodo letos dogradili več šol. Za šolo na Planini je predvideno v proračunu 200.000 din, za šolo v Kalobju 100.000 din, za šolo v račun zvišanja dohodkov pa so se moč- Sv. Jederti nad Laškem 200.000 din ^ za šolo v Rimskih Toplicah 200.000 flj/ Za strokovne šole je predvideno ^ 799.000.—, za mladinske domove, inteN nate in D1D pa bomo imeli 5,857.000 a^ izdatkov. V proračun je letos prišlo tudi v^ gradenj. Za zgraditev stanovanjske hi. še OLO je predvideno 900.000 din. Gradili bomo tudi objekte, ki pa nis® v proračunu. Izdatki za te gradnje bodo kriti iz dobička in amortizacije podje, tij- Tako bo dograjena oporna stena prj plazu v Prevorjih. Za njeno dograditev bo potrebno 230.000 din. Za izboljšanj cest je namenjeno 1,310.000 din. Za raz. ne obrti in državne mojstre je predvi* deno 930.000 din. Sprejeti proračun je odraz vseh nalog in naporov, ki jih moramo v tem letu vložiti, da bo odločilna bitka za izved- bo petletnega plana uspešno izvršena. Žene v Celju se bodo dobro pripravile no 8. moreč Kakor vsako leto, so tudi letos naše žene sprejele 8. marčevsko tekmovanje z navdušenjem. Naj agilnejše osnovne organizacije so takoj pristopile k delu, ter si za osnovo 'postavile plan vseh ak- cij, ki jih nameravajo izpolniti, ker traja tekmovanje do 26. marca, t. j. do dneva volitev v zvezno skupščino, je program dela obsežen, kar nam njihovi plani tudi nakazujejo. Borba za prehodno zastavico, ki jo zaenkrat poseduje osnovna organizacija Sp. Hudinja bo težka. Krajevni odbor Sp. Hudinja rešuje problem otrok, kar je ena najvažnejših tekmovalnih točk. Pod vsako ceno ho- čejo postavita Cicibanov kotiček. Tu fti se zbrali otroci zaposlenih mater, kjer bi bili stalno pod dobrim nadzorstvom ter bili zaposleni z igranjem, petjem in gimnastiko. Za ta kotiček bodo dali iz- delati mizice, stolčke, saj imajo celo les, ki ga odslužujejo s prostovoljnim delom na LIP-u Celje. Izdelale so 30 parov copatk za cicibančke, pa tudi predpasničke že šivajo in pripravljajo igračke. Vse je v najlepšem razmahu, le da prostora še nimajo. Pa tudi v tem oziru niso izgubile poguma. Izgleda, da bi morala njihova trdna volja zmagati in prepričani smo tudi mi, da bodo pro- stor dobile. V tem tekmovanju so imele že predavanje o zaščiti matere in otro- ka, za masovni sestanek OF je osem članic AF2 agitiralo, udeležilo se ga je pa 50 žena. Pridobile so 12 novih čla- nic za OF. Zaenkrat sta mu naj resnejša tekmeca Krajevni odbor AF2 Gaber je in Med- log. Malo čudno kaj ne? Do sedaj je Gaberje na desetem, a Medlog na 14 mestu. Na njihovih sejah je zelo živah- no. Žene Gaberja hočejo ustanoviti igri- šče, a jim manjka sredstev. Zaradi tega organizirajo maškerado. Ves dobiček bodo vložile za izvedbo igrišča in osta- lih dobrodelnih akcij. Snujejo tudi ku- harski tečaj. V Medlogu je kar čez noč postalo ži- vahno. Poleg 16 udeleženk praktičnega tečaja so pridobili še 10 žena. Snujejo tudi kuharski tečaj za 20 žena. S 1. apri- lom nameravajo s Fronto ustanoviti v Zadružnem domu otroški vrtec. Žene že izdelujejo copatke, igračke in pred- pasnike za otroke, ki bodo sprejeti v vrtec. Samostojno so uvedle Prešernovo proslavo z bogatim programom ob ude- ležbi 25 žena. Žene IV. četrti pridno obiskujejo po- litični tečaj, ki ga Vodi tov. Hojnik Cil- ka. Tudi one bodo pripravile otroško igrišče. Pripravljajo obsežen program za proslavo 8. marca. Opisali smo le delo, ki je v teku, osta- le masovne organizacije se marljivo pripravljajo za proslavo. Z ene ibodo imele samostojne proslave na 18 tere- nih, oddaljenejšim terenom pa so se zavezali nuditi pomoč krajevni odbor AF2 Medlog, Gaberje in vse četrtne organizacije. 2ene so pridno pomagale pri pregle- dih volivnih imenikov. Obljubile so, da se bodo polnoštevilno udeleževale pred- volivnih setankov, da bodo volišča gle- de okrasitve njihova skrb in da bodo žene volile 100% že v jutranjih urah. Po razmahu dela, ki ga do sedaj ka- žejo naše žene sklepamo, da so se trd- no odločile oprijeti se vseh nalog, ki so si jih zadale v tem tekmovanju, ker vedo, da ravno žene lahko mnogo do- prinesejo k izgradnji socializma. Ali v Celju res ne bomo prišli do potrebnega DID-a v centru! C^lje je industrijsko mesto. Tudi Kranj je tak, vendar je razlika med obema v tem, da ima Kranj že pet DID-ov in se šesti pripravlja, Celje ima pa samo 1 Dom igre in dela in še ta je v Gaber ju. Zaposlene žene matere se že dalje časa zastonj sprašujejo, kako je z novim DID-om v Aškerčevi ulici, ki je bil planiran že oktobra 1948?! Odgo- vor ni težak: Še vedno smo tam, kjer smo bili meseca novembra 1949, ko je Poverjeništvo za prosveto prosilo sta- novanjsko komisijo, naj izprazni po- slopje v Aškerčevi ulici čimprej, da se bo ta stavba adaptirala, opremila in pri- pravila za sprejem najmlajših. V no- vembru res ni bilo mogoče še te zadeve urediti, kajti stanovanjska komisija ni imela predsednika. Tudi v decembru je bilo to delo nemogoče, ker se je vr- šil popis stanovanjskih zgradb in je bil stanovanjski urad zaprt; v januarju je bilo treba čakati na kartoteko, ki še sedaj — v februarju ni gotova. Zapo- slena mati pa še čaka in šteje dneve, ko bo svoje najmlajše lahko oddala v DID, ter se brez skrbi posvetila delu, ki ji nalaga dolžnost do socialistične domovine. Kaj pa, ko bi se me žene same [pobri- gale za stanovanje. Poiskati je treba v mestu (pa tudi z utesnitvijo) 1 družin- sko stanovanje, to je sobo in kuhinjo s pritiklinami in eno prazno soibo, nakar se bo začela stavba urejevati. Gotovo bo zanimalo žene še to, da je za novi DID že marsikaj pripravljeno: načrti za ureditev prostorov, kuhinjsko .pohi- štvo, radio-aparat, igračke, igralne hlačke, manjša posoda itd. Vrtnarska šola iz Medloga pa je pripravljena ure- diti vrt in igrišče tako, da se bodo naši najmlajši počutili na prostem kar naj- lepše. Tudi osebje vzgojno in tehnično je že določeno, seznam prijavljenih otrok pa izkazuje, da čaka na otvoritev tega DID-a 80 otrok v starosti od 3 cto 7 let. 2ene matere pomagajmo si same in pokažimo, da si znamo priboriti to, kar nam pripada. Pohitimo z odkupom semen, kritiških rastlin in zelenf&ve Kmetijske zadruge odkupujejo na te- renih vse vrste zdravilnih zelišč, krm- skih in zelenjavnih semen in zamenju- jejo vse oljarice. Če pa pogledamo uspehe teh odkupov, vidimo, da je pri pridelovalcih teh rastlin vse premalo razumevanja da bi jih oddali. Pri odkupu semen so se dosedaj naj- boljše izkazali KLO Št. Lenart nad La- škem, Kozje, so pa na žalost KLO-j i, ki pokažejo zelo malo zanimanja za to važno nalogo. Na primer KLO Marija gradeč, Rifengozd, Dobrna, Polzela, po- sebno pa KLO Št. Rupert nad Laškem, kjer so plan odkupa enostavno vrnili na OLO Celje-okolica z opombo: »Pri nas semeni ni!« Na tak način bo še dol- go pomanjkanje krmskih rastlin in ne bomo dosegli tega ker vsak pošten kme- tovalec želi — čimprejšnjo izgradnjo socializma na naši vasi. Z dobrimi semeni bomo dvignili na- ša gospodarstva, katerim bo omogočeno vzgajati najboljše vrste pridelkov, ker največ odkupujemo semena lucerne, detelje, inkarnatke, krmske pese, repe, korenja itd. Od dobrega odkupa semen fižola, endivije, salate, zelja, motovivca, čebule kolerabice peteršilja, špinače, karfijole, ohrovta itd., je precej odvisna dobra preskrba mest in industrijskih centrov z zelenjavo v prihodnjem po- letju. Zdravilnih zelišč odkupujejo Kmetij- ske zadruge okrog 60 vrst. To nam pri- naša dosti deviz iz inozemstva, pa tudi doma že izdelujemo priznana zdravila in razne čaje iz teh rastlin. Najpogo- steje so to splošno znana zelišča, kakr- šna so naši predniki nabirali in iz njih pripravljali najboljša zdravila. Mi bi morali za nabiranje teh pridobiti po- sebno starejše ljudi in šolsko mladino, ki bi ob tem delu pridobila mnogo ma- nj a iz prirodopisa in tako koristila sebi, posebno pa skupnosti. Cene za vse te artikle so zelo visoke, posebno zato, ker se vsa semena prodajajo po vezanih ce- nah in prejmejo pridelovalci kasneje bone, tudi preko maksimalno odreje- nih višin.' Mnogo zdravilnih zelišč prodajajo na trgu v Celju posebno kumno in drugih za čaje. Če pa pogledamo cene kumns vidimo, da je ogromna, saj pride 1 kg na 1700 din. Nekatere prodajalke iz Prekmurja prodajajo samo malo kavno žličico za 10 din. Če bi se za odkup za- nimale kmetijske zadruge, kakor tudi mladina, bi bilo teh artiklov dovolj v apotekah za vsakega posameznika in ne bi posamezniki dosegali tako ode- ruških zaslužkov. Prav tako so zelo priznane pri nas, posebno pa še v inozemstvu naše gobe, za katere se premalo zanimajo, poseb- no v hribovitih predelih, kjer nimajo ljudje toliko priložnosti za druge za- služke. V letu 1949 je bilo izplačano za razna zelišča in semena v Celju-okolici preko 3,000.000 din. Naše kmetijske zadruge naj bodo prvi nosiitelji in propaganditelji, teh odku- pov. Za vse te artikle včasih ni bilo kup- cev, danes pa prinašajo naši socialistični domovini ogromno deviz, s katerimi bo- mo imeli koristi vsi brez razlike, ker tudi dosledni odkupi pomenijo korak naprej, k izgradnji socializma. Varujmo otroke ftud davita Nekako deset let že cepimo otroke proti davioi in tudi letos opozarjajo lepaki starše, naj pripeljejo svoje otroke k cepljenju. Proti davici pa ne cepimo samo pri nas, pač pa pri vseh civili- ziranih narodih in velike statistike zgo- vorno kažejo padec smrtnosti in obole- vanja po cepljenju Rekli boste, čemu torej cepljenje, saj je bilo lani v mestu Celju komaj 19 primerov davice; davi- ca potemtakem ne predstavlja nobene nevarnosti več za naše otroke. Da je temu tako, se je zahvaliti samo ceplje- nju, ki otroka obvaruje pred težjo ob- liko davice. Ni rečeno, da cepljen otrok ne more oboleti za davico, pač pa ;jo preboli z manjšo nevarnostjo za zdravje ali življenje. Pred desetletji' je bila davica prava smrtna kosa za otro- ke, ko so pa uvedli obvezno cepljenje je smrtnost silno padla in se obenem znižala sprejemljivost za to bolezen. Stariše prav posebno zanima na kak- šen nručin obvaruje otroke cepljenje pred davico. S cepljenjem se namreč vbrizga v telo silno mala količina davič- nih toksinov oz. izločkov, kar povzroči, da otroški organizem ustvari obrambne snovi proti davici, če bi se je kasneje nalazel. Da je obramba popolna, je po- trebno dvakratno cepljenje v razdobju 4 tednov. Otrok lahko dobi pri cepljenju malo vročino in bolečine v nadlehti kjer je bil cepljen. Ta reakcija je brez pomembnosti in nevarnosti v primer- javi s pravim obolenjem za davico. Od- pornost proti bolezni nastopa nekako mesec dni po končanem cepljenju in traja nad eno leto. Te obrambne sile, ki se po dvakrat- nem cepljenju zberejo v otroškem or- ganizmu, tekom leta oslabijo. Zato je treba vsako leto ponoviti injekcijo, da se organizem ponovno podraži na tvorbo obrambnih snovi. Tekom let smo opazovali, da so bili obvarovani pred težko davico otroci, ki so bili pravilno cepljeni, da pa so obo- levali temraje necepljeni otroci oz. sta- rejše osebe za zelo težkimi oblikami da- vice. Imeli smo vtis, kakor da si je da- vica v svoji borbi za obstanek izbrala nezavarovane žrtve t. j. one, ki se niso dali cepiti. Pogosto smo opazili primere, da so v isti družini cepljeni stoje pre- boleli davico, doč&m so necepljeni pod- legli kljub temu, da so razmeroma zgo- daj prišli v zdravniško oskrbo. Bacili davice se s cepljenjem ne uni- čujejo ter živijo v žrelnih in nosnih or- ganih dalja Bolezni pa ne morejo iz- zvati, ker ima cepljen organizem v sebi zaščitne snovi. S kašljanjem, dihanjem, pljuvanjem in govorjenjem tak organi- zem izloča bacile na okolico, torej na druge otroke. Necepljen otrok vdiha te bacile, ali jih prenese v usta in ker ni v telesu obrambnih snovi proti davici, nevarno oboli. 30 odst. vseh bolnikov za davico so otroci med drugim in os- mim letom. Zato se morajo obvezno cepiti prav otroci te starosti. Davica-difterija je dobila svoje ime po davljenju oz. dušenju, ki nastopa delno zaradi otekanja vratu odnosno grla ter delno zaradi ohromenja srca in dihalnih mišic po toksinih, M jih da- vični bacili izločajo. Davične bolnike pa zdravimo z drugimi injekcijami t. j. s serumom proti davici. Po načelu sodobne medicine »bolje preprečiti, nego zdraviti« pričakujemo starše, da pripeljejo otroke k zaščitne- mu cepljenju proti davici ter jim poma- gajo prebresti najnevarnejšo dobo, ki jim preti od davice. Zanemariti pa tudi ne smemo naravne odpornosti prorti da- vici in vsem ostalim boleznim, s tem« da otroke pravilno negujemo, hranimo, jih utrjujemo z gibanjem na zraku in soncu, ter jih privajamo na higiensko življenje. Dr. Podpečan Ivan Naši ribiči so imeli v preteklem letu uspešen lor Ribiči savinjskega porečja organizi- rani v celjski ribarski zadrugi so nalo- vili v letu 1949 skupno 501 kg postrvi, 350 kg lipanov, 117 kg sulcev, 359 kg ščuk, 34 kg krapov in 7628 kg ibelih rib. Vseh rib je bilo 8989 kg v skupni vred- nosti 348.880 din Leta 1948 pa je bilo vlovljenih 8248 kilogramov rib v vrednosti 344.500 din. Letos nalovljenega plena je bilo več zato, ker je tudi število ribičev večje. Moral pa bi biti še izdatnejši, če ne bi bila Savinja tolikokrat zastrupljena po industriji. Ponovno je bila zastrupljena od Tovarne usnja v Spodnji Rečici, ne- prestano jo je zastrupi j evala Tovarna emajlirane posode in Železarna v Sto- rah. Celjska zadruga je ta zastrupije- vanja javljala oblastem. MLO Celje je sklical zato zastopnike vseh tovarn, ki odvajajo neočiščene odpadke v tekoče vode. Sklenjeno je bilo, letala in kako bodo Celjani v jedrilicah plavali nad letališčem v Levcu. Brez dvoma bodo ljubitelji letalstva prihiteli na pomoč. Saj pravemu šport- niku vest ne bo dovolila čakati dneva, ko bodo vse težave že mimo, in da bi se šele potem priključil, da uživa sadove dela drugih. Ljudska tehnika v Laškem lepo napreduje Ljudska tehnika se je v Laškem moč- no razširila. Najlepše se razvija bro- darsko društvo. V tej grupi sodeluje dosti pionirjev, ki so izdelali že čez 40 jadrnic. Center predvojaške vzgoje se je v celoti vključil v Ljudsko tehniko. Ko- mandir sam je aktivni član mestnega odbora LT. Tudi novatorstvo je zav- zelo precejšen razmah. Tovariš Kon. Mirko izdeluje hidrogliser, prirej e^ - plovbo po rekah. Izdelal je tudi prot3 jadrnice za jadranje po Savinji, ki ■ zelo plitka. V čast prvemu kongfj* Ljudske tehnike bo tovariš Kopač ^ lal model te jadrnice. Člani Ljudske tehnike v Laškem Jl. poleg svojega dela pridno pomaJJ ljudski oblasti in masovnim organj^j cijam pri izvrševanju njihovih nak Do volitev v Ljudsko skupščino bj ozvočili mesto. Seveda bo treba tuq" strani Mestnega odbora Laško nu(! malo več pomoči, da bodo svojo oblju^ lahko izpolnili. Pogovor z našimi dopisniki Piscu članka »Delavska preskrba , Železarni Štore«. Pišeš nam o neprav% nostih pri zaposlitvi kuhinjskega osebja o odpuščanju delavk in še drugih napg, kah. Članek je precej nerazumljiv j« kar je glavno , da ni bil objavljen br^ podpisa. Pri najboljši volji ga ne m«, remo uvrstiti v naš list. Tovarišica P. K. Tvoj dopis je doV samo prepozno je prišel za to števil^ ; Objavili ga bomo v prihodnji števil^ Če se bodo razmere med tem popravili nam piši. Pa tudi o drugih stvareh nan piši. Tovariš P. L. Vprašuješ, če lahko po. šlješ tudi slike za naš časopis. Seved; so nam slike dobrodošle, morajo pj imeti neko vrednost in primeren pri. pis. No, če slike pošlješ s člankom, mo. ra vse skupaj priti vsaj do sobote v re- dakcijo, ker jih pošljemo v Ljubijo na kliširanje. Slike ti seveda lahko poškodovane vrnemo. Kritika je vedno odraz svobode V zadnjem času je že kar prijetno čitati naše časopise. Marsikaj prinašajo, kar mi sami do sedaj nismo mogli, ali nismo znali povedati, pa smo vendar čutili, da bi bilo treba. Kritika je ved- no odraz človeške svobode in odraz na- predka človeške družbe. Tako se zdi človeku, kakor da je zapihal jug po do- lini, ki jemlje trdo sneženo skorjo. Jug pa mora stopiti sneg povsod, po dolinah in gorah, šele tedaj pride v domovino topla pomlad. Zato naj piha jug, po- vsod po dolinah in gorah, saj je ven- dar povsem naravno, da dajejo ljudje pravični kritiki mnogo priznanja. Pred nekaj dnevi je pisal Slovenski poročevalec o celjskih izložbah. Kar dobro jih je izprašil, ker se je v neka- terih res nabralo že precej prahu. Po- sebno je vzel pod svoje oko izložbe v invalidskem podjetju »Zvezda« in to seveda popolnoma upravičeno. V izlož- bah invalidskih podjetij smo videli ta- ko nemogoče slikarije, kar velja še po- sebno za »Zvezdo«, da jim damo lahko eno samo ime — nemogoče packarije. Resnici na ljubo po bodi povedano, da teh velikih umotvorov niso napravili celjski aranžerji, marveč so jih napra- vili aranžerji pri ljubljanskem »Jugo- reklamu«. Vse to pa bi še ne bilo naj- hujše, umetniki se ne pobirajo kakor hruške v jeseni in ti^i v Ljubljani jih ne pobirajo za vsakim vogalom. Zato bi se stvar okusa še nekako prenesla, čeravno imamo Celjani tudi glede oku- sa in umetnosti nekaj čuta. Bolj čudno je to, da so morala Invalidska podjetja v Celju plačati za te umetnine, ki bi jih bil napravil že ta ali oni celjski aranžer tretjega razreda za 2000 do 2500 din celih 25.000 din. Zapisali pa bomo še z besedami: petindvajset tisoč din, ker bi Celjani sicer mislili, da smo napisali napačno številko. Kolikor pa nam je znano, ni bil za tO izkoriščanje še nihče klican na odgovor. B. FIZKULTURA BRANIK (Mbr) : KLADIVAR (Celje) 2:1 (2:0) Preteklo nedeljo je bila na zelo zasneže- nem terenu mariborskega Železničarja prija- teljska nogometna tekma med domačim Bra- nikom ter celjskim Kladivarjem. Moštvi sta se sodniku Božičevu predstavili v sledečih postavah: Branik: Vajngerl, Trpin, Vinterhalter, Ze- lezinger, Gajšek, Hercmanski, Gabrijan, To- plak, Matuš, Cvetic, Vitek. Kladivar: Klanjšek, Bernard, Tomšič II, Dobrajc, čater, Tomšič I, Rajšek, Posinek, Čoh, Firm (Florenini), Marinček. Potek igre je že takoj v začetku pokazal, da bo moralo moštvo Kladivarja brez do- voljne kondicije ter poznavanja slabega te- rena, saj je bil sneg 10 cm visok, prepustiti zmago že uigranim domačinom. Tako je uspelo že v 6 min. Braniku po odličnem kri- lu Gabrijanu doseči vodilni gol ter v 22 min. povečati po Toplaku na 2:0. S tem je po- tekel prvi polčas v lahni premoči igralcev Branika, ki pa zaradi nekaj 100% šans Kla- divarja niso prejeli nobenega gola. V drugem polčasu je Kladivar prikazal po- polnoma enakovredno igro. Že v 10 min. je Marinček po lepem predložku čoha znižal re- zultat, ki je ostal do konca igre neizpre- menjen. Kladivar je često napadal, toda le- pih prilik ni realiziral, ker se je občutno po- znala odsotnost odličnega krila Belcerja. — Sodnik je izključil iz igre igralca Kladivarja Floreninija, ki je imel obračun z branilcem Branika Trpinom, na kar je sodnik še sled- njega izključil iz igre. Pri domačinih so se izkazali poleg razigra- nega Zeleznigerja, še Gajšek kot srednji kri- lec. Oba sta uspešno, posebno v drugem pol- času razbijala nevarne prodore gostov. Med- mladinec Tomšič II, ki se je izkazal kot zelo tem je bil pri Kladivarju najboljši igralec dober taktik in zelo dober branilec. Pohva- liti je še treba zelo dobro igro čaterja, Do- brajca ter Posineka. Tudi ostali so v sploš- nem zadovoljili ter igrali požrtvovalno. Po- raz pa ne bi bil potreben, ako bi moštvo na- stopilo v svoji kompletni postavi, saj bi v tem primeru lahko zmagali, ker so zapravili mno- go izredno povoljnih prilik. Božo Videnšek Prav zaradi tega vabimo vse imetnike lo- kalov in izložb, hišne posestnike in upravni- ke javnih zgradb, da take napake čimprej od- pravijo. če ne bo pomagala lepa beseda, bo v bodoče treba take malomarnosti kaznovati. Tekmujmo za čim lepši izgled našega be- lega mesta! SKUPŠČINA MO ZVEZE VVI Pozivamo vse člane Invalidske organiza- cije, da se dne 26. februarja udeležijo usta- novne skupščine Mestnega odbora Zveze vo- jašKin vojnin invalidov v Celju ob 9. uri do- poldne v maii dvorani doma OF. Dnevni red je sledeč: 1. Otvoritev konference. 2. izvolitev delovnega predsedstva, zapi- snikarja ter dven overovateljev zapisnika. 3. Izvolitev kandidacijske in verifikacijske komisije. 4. Govori zastopnikov Ljudske oblasti in množičnih organizacij. 5. Govor zastopnika Okrajnega odbora Zv. VVI. 6. Predlogi kandidacijske komisije. 7. Volitve. 8. Diskusija po referatih. 9. Objava rezultatov volitev. 10. ZaKljučni referat zastopnika Okrajnega odbora Zveze VVI. 11. Razno. Vsak znesek v hranilni knjižici pomeai za posameznika in skupnost korist Nalagajte svoje prihranke na hranil- ne knjižice pri Komunalni banki v Ce- lju. S stalnim nalaganjem, četudi naj- manjših zneskov, se neopazno naberejo sredstva za vaše nenadne potrebe, t. j. denar za šolanje otrok, za zimske zalo- ge, opravo, kurjavo, letni dopust itd. Vse to se lahko zagotovi z rednim in razumnim varčevanjem. Poleg praktič- nih kot tudi splošnih koristi vam pa vloge prinašajo še dodatne dohodke v obrestih, ki se obračunajo letno po 5% in so vsak čas izplačljive. Nikdo naj svojega prostega denarja ne hrani doma, kjer je sta/lno v nevar- nosti vloma in požara, ampak ga plodo- nosno naloži v banko, ker s tem ko- risti sebi in narodnemu gospodarstvu ter bo še en izraz zavesti v borbi za nove odnose do vsega, kar more pri- spevati k hitrejši graditvi socializma, zgraditvi lepšega in srečnejšega življe- nja. lja. Lovrenčič Ivan iz Celja in Brlečič Zon iz št. Peter na Krasu. Hleb Vincenc iz Za- log, Sv. Peter v S. d. in Parfant Marjeta t Založe, C. ok. Masnec Vincencij iz Latkov; vasi in Parfant Pavla iz Založ, Celje-okolica. Hrašar Jožef iz Podvin in Dankovc Ana ii Polzele. Pokieka Jožef iz Gorenje, Šoštanj ir. Mihelič Ana iz Celja. Podergajs Jož^ in Pavlič Jožefa oba iz Celja. Grmek jc/ft x Ptuja in Bač Terezija iz Celja. UMRLI V CELJU: Kot Milan iz Sv. Pongraca, Griže, žaga: Iztok iz Celja. Dobrišek Viktor iz Celja. ALKOHOL GA JE POGNAL V SMET V nedeljo 12. t. m. so v Podvrhu pri Brs slovčah našli mrtvega Vodovnik Franca. V? znaki na truplu kažejo, da je smrt nastopili zaradi prevelikega zavžitja alkoholnih pijač Nesrečnež je oče dveh otrok. PROSTOVOLJNO JE ŠEL V SMRT Rokovnik Anton iz vaši Novake pri Nov: Cerkvi. Omenjeni se je obesil, vzroki samo- mora še niso znani. NAJDENO JE TRUPLO SENICA MIRKA IZ RUDENIKA Dne 14. februarja so v nekem grabnu nJ šli truplo Senica Mirka iz Rudenika KU Marof. Domači so ga pogrešali že od 17. f nuarja tega leta. Kaj je povzročilo njegov smrt raziskujejo organi za notranje zadev dtaHnatiie POLN KAMIJON ŽIVINE CELO NOC BREZ VARSTVA šofer odkupnega podjetja Celje-okolica Jo- vačič Valter, je naložil poln avtomobil od- kupljene živine. Na vožnji proti Celju mu je zmanjkalo bencina, pa je enostavno napisal listek: »Zmanjkalo mi je bencina, ne morem več naprej« ter ga pritrdil na avtomobil, šo- fer je odšel v bližnjo vas na popivanje, ži- vina pa je vso noč sama preživela na avto- mobilu. Tatovi so zamudili res ugodno pri- liko. STARŠI SKRIVAJTE VŽIGALICE PRED OTROCI! Na posestvu Gradišnik Antonije iz Hrami KLO Galicija je 7. februarja tega leta iz- bruhnil požar na gospodarskem poslopju. — Zgorel je skedenj, škoda znaša 80.000 din. Požar je povzročil petletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. ŠE EN POŽAR! Dne 5 februarja ob 11. uri je začel go- reti marof na kmetiji Preslan Helene. Po^ar so sicer domači in gasilci pogasili, tako da poslopje ni popolnoma zgorelo. Vzrok še ni popolnoma jasen, verjetno pa je, da so za- žgali otroci. „ PO NEPOTREBNEM POŠKODOVANA LJUDSKA IMOVINA Železarni štore se je delavec šnek Mihael v pijanem stanju podal v garažo, da bi pre- nočil v osebnem avtomobilu. Pri tem je prevrgel akumulator, kislina se je razlila po avtomobilu in ga seveda takoj zažgala. Večjo nesrečo so seveda takoj preprečili, vendar je pri avtomobilu za 2500 din škode. Pretila pa nevarnost, da se vžgejo bencinski tanki dven Federalov, ki sta bila v isti garaži. STORILCI ROPARSKEGA NAPADA V ŽALCU ARETIRANI V nadaljnji preiskavi so organi notranjega odseka Celje-okolica prišli na sled roparjevi in morilcem, ki so v Žalcu izvršili roparski napad na odkupno podjetje in umorili usluž- benca Polenšek Mirka. Osumljenci so se skri- vali v Podgori in Galiciji pri velikih kme- tih. Kmetje, ki so jim nudili stanovanje, hrano in druge ugodnosti, so prejemali od roparjev bajne vsote denarja. Tako je na pri- mer neki kmet dobil za kokoš 3000 din. Ko- koš pa ni prodal iz svojega kurnika, temveč jo je ukradel sosedu. Omenjeni kmetje, ki so skrivali tolpo so se koristili z ukradenimi predmeti. Aretiranih je bilo večje število oseb tudi zaradi drugih prestopkov, katerim bodo v kratkem sodili v Celju. NA EKONOMIJI KLO ZG. REClCA MLATIJO OVES IN RŽ KOKOŠI IN PTlCl Ekonomija Krajevnega odbora v Zg. Rečici pri Laškem je v velikem neredu. Goveji hlevi so zanemarjeni, prašiči pa stoje v gnojnici. Oves in rž imajo še vedno pod kozolcem, pa ga namesto njih prav pridno mlatijo kokoši in ptiči. Z GRUPAMI LJUDSKE INŠPEKCIJE PO CELJU Grupe ljudske inšpekcije bolj pogostoma oregledujejo podjetja in ustanove, člani teh grup pregledujejo prostovoljno in niso pla- čani za svoj trud. Nekateri pa nočejo razu- •leti njihovega dela. Godrnjajo, kot na pn- ter tovarišica v špeceriji št. 4 na Ljubljan- ski cesti, ki je dejala, češ kaj imajo od tega pregleda. Ko pa so člani inšpekcije zlezli v ljihove shrambe, so vedeli zakaj ji niso všeč. Sol leži na tleh, od koder prihaja talna vla- ja. Velike količine soli so izpostavljene mo- kroti. To skladišče je s predmeti vse preveč napolnjeno tako, da je redno delo uslužben- :v in varnost blaga ogrožena. Vsem težočam navkljub pa so primerno ure- ;eni prostori v MLO gostinskem podjetju >Ojstrica«. Tam vlada vzoren red in čistoča, "udi v Javni bolnici je inšpekcija našla vse v redu in čistoči. Prehrana je odlična, nega olnikov vzorna. Poskrbeli so tudi za ozim- nice, ki se ne bodo pokvarile. Ljudska inšpekcija bo v bodoče se bolj po- zorno pregledovala podjetja in ustanove. Nji- o.' ooisk je nepričakovan in vsak, ki ima ri ureditvi in poslovanju napake, bo moral odgovarjati zanje. Vse premalo pa se za ta- .o pregledovanje zanimajo sindikalne ro- .i-u ki bi morale biti glavna opora .judski inšpekciji, pa tudi same bi morale opevati pereča vprašanja ureditve prostorov a čistoče. Ljudska inšpekcija bo kot organ judske oblasti skrbela za to, da vzgaja pri ljudeh čut odgovornosti do ljudske imovine. D. OBJAVE - OGLASI OBVESTILO V ponedeljek dne 20. t. m. bo ob 19. uri v dvorani Ljudske prosvete (Narodni dom) konferenca vseh ljudsko-prosvetnih in kul- turno-nmetniških delavccv mesta Celja. Dnevni red: 1. Sklepi II. kongresa LPS, 2. Organizacija oblike dela, 3. Diskusija, 4. Ramo. Polnoštevilna udeležba bo dokazala zavest kulturno-prosvetnih delavcev mesta Celja, zato naj npravni odbori društev obveste o tem vse članstvo! Mestni odbor ljudske prosvete Celje STRAN Z NAPAKAMI, KI KVARIJO IZGLED MESTA CELJA V Celju se je razpasla neokusna navada, da lepaki visijo v izložbenih oknih, na vra- tih itd. Nekatere izložbe so skrajno zanemar- jene, od sonca obledele reklame. (Pozimi ni sonca, to se pravi, da so že od lanskega leta.) Tu pa tam vise plakati, ki sodijo že v mu- zej. Po nekaterih hišah se še vedno sušijo smrekove vejice, katere so tja zataknili ob raznih proslavah. V tem prednjači oficirski dom v Celju. Nedeljska zdravstvena služba: 13. II. 1950: dr. Fišer Jože, Kržišnikova 2. Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj do 8. ure. ZAHVALA Najlepšo zahvalo izrekamo kolektivu To- varne pohištva za poklonjeno vsoto in vence našemu nepozabnemu Milanu. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in tovarišema, ki sta spregovorila poslovilne besede ob njegovem grobu. Družina Kot, Griže. PRODAM veliko sobno kredenco. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen šivalni stoj znam- ke »Singer«. Naslov vupravi. Tovarna sadnih sokov in marmelade, Celje, Sp. Hudinja, sprejme s takojšnjim nastopom ekonoma za 36 ha veliko ekonomijo na Te- harjih pri Celju. Plača po uredbi. Ustrezno kvalifikacijo iz kmetijske stroke in prakse. Stanovanje in hrana za samca ali družino za- gotovljeno. Ponudbe poslati na Tovarno sad- nih sokov in marmelade, Celje, Sp. Hudinja, personalni oddelek z navedbo pogojev, kva- lifikacije in kratkim življenjepisom. ZAKONSKO ZVEZO SO SKLENILI: Gaber Leopold iz Lljubečno-Poljčane in Klančnik Frančiška iz Levec-Celje. Lajnar Rudi in Lednik Vida oba iz Celja. Sever Ja- nez in Rožencvet Friderika, oba iz Celja. Keblič Franc in Gajšek Silva oba iz Celja. Svetelšek Janez in Cepin Martina oba iz Ce- - Š A K - FINALE SINDIKAL. PRVENSTVA Rezultati prvega in drugega kola: I. kolo: Narodna banka — Emajlirana II 1 do 5. MLO Oblačilne — Tovarna tehtnic 3 do 5. ežlezniška postaja — Cinkarna 2 do 1 Bol- nica — Beton 5 do 1. Obrtne delavnice — Emajlirana I 2 in pol do 3 in pol. II. kolo: Emajlirana II — Emajlirana I 5 in pol do pol. Beton — Obrtne delavnice 4 in pol do 1 in pol. Cinkarna — Bolnica 3 do 3. To- varna tehtnic — železniška postaja 1 do 4 (1). Narodna banka — Oblačilne 1 in pol — 4 in pol. Stanje po drugem kolu: Emajlirana II 10 in pol, Bolnica 8, Oblačilne del. 7 in pol, Cinkarna 7, železniška postaja 6, Beton 5 in pol, Emajlirana I, Obrtne delavnice in To- varna tehtnic po 4 ter Narodna banka 2 in pol točke. uip uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisk Celjske tiskarne