2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA EEV1JA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
ST. 20.	V LJUBLJANI, 15. MAJA 1937.	KNJIGA %l
ШШ-
KO CVETE KOSTANJ
ČLOVEK - NEZNANO BITJE
K ЗЖОХЖ
MLIN ItA VETER .
den najbolj znanih učenjakov naših dni, ameriški fiziolog prof. Aleksij Carrel, je nedavno izdal knjigo, v kateri dokazuje, da modernemu človeku niso znane prave okoliščine, v katerih bi se mogla razvijati njegovo telo in duh.
»Človek — neznano bitje« je naslov tej knjigi. Kdor jo je prebral, mora priznati, da ima učenjak prav. Predvsem ni mogoče tajiti, da je človek svoje telo tako rekoč znova odkril. Ves srednji vek se je bavil bolj z bogoslovnimi in modroslovnimi vprašanji nego z zdravilstvom. Znanost je v razmeroma kratkem času sicer mnogo dosegla, toda ostalo je še dovolj skrivnosti, o katerih ve le malo povedati. N. pr.: zakaj se staramo, na kakšen način gradi telo iz najmanjših delcev kemičnih prvin svoje celice in kako učinkuje moderna civilizacija na človeka? To je samo nekoliko vprašanj, ki bi jim pa lahko ob stran postavili še nešteta druga. Znanost pa odgovarja nanje dosledno: O tem ne vemo ničesar ali skoraj ničesar.
Med vsemi temi vprašanji, ki nanje znanost še ne daje pravega odgovora, je eno najvažnejših pač to, kako vpliva
moderna civilizacija na človeka. Vnanji in notranji življenjski pogoji, ki so vplivali tisočletja na duha in telo naših prednikov, so se z nastankom industri-alne civilizacije popolnoma spremenili. Ali gre človeku zavoljo tega telesno in duševno bolje ali slabše nego nekdaj? Ugotoviti je sicer mogoče, da se je splošno zdravstveno stanje nedvomno zelo izboljšalo. To je videti že iz tega, da se je povprečna življenjska doba na čudovit način povečala: V Evropi in Zedinjenih državah znaša okrog 60 let, na Novem Zelandu celo 65 let. To pomeni celo nasproti 1. 1900. porast za celih 10 let! Toda ta kolajna ima tudi svojo slabo stran: ljudje dosegajo v splošnem sicer večjo starost nego nekoč, toda trajanja življenja kot takšnega še nismo mogli podaljšati. Zakaj postajajo ljudje, ki se negujejo z vsemi pripomočki modërne higijene in medicine, z izboljšano stanovanjsko kulturo, športom in vitamini, prav tako le kvečjemu sto let stari (če ne računamo izjem), kakor naši predniki, ki so živeli v dosti trših okoliščinah? Tega ne vemo.
Carrel meni, da je treba znanost o človeku za bodočnost še dosti bolj raz-
viti, nego je danes razvita. Če ji je uspelo že v razmeroma kratkem času doseči presenetljive uspehe in rešiti človeka vsaj cele vrste bolezni in kvar. tedaj bo mogoče te uspehe za bodočnost še stopnjevati. Carrel navaja mnogo predlogov, ki naj bi pomagali do tega smotra. Tako nastopa proti precenjevanju tehnike in gospodarstva,
proti podcenjevanju človeka v gospodarskem procesu, zahteva, naj bi država pospeševala družine z dragoceno, zdravo dedno maso in trebila bolno dediščino s sterilizacijo itd. To so stvari, ki se v nekaterih državah v večji ali manjši meri že prakticirajo.
Po razpravi dr. H. Woltereck — kk.
EN MAV Č
DR. ANTON N A D A L J
Razgled se nam odpira po Ro-žu. Mohorjev koledarček pa je 1. 1864 imenoval pokrajino
_tako: »Turki v Rožji«. Pisec pač
izvaja naziv iz star oslov, roždje (grmičevje), ki so ga trebili Slovenci. Glej dr. J. Oblak, Izprehodi po koroški Sloveniji, 1920.
Ljudska razlaga — tako poroča dekan Singer v prej omenjeni knjigi — pa sloni na roži: helleborus niger, ta-lač, talog, taloh, talov, teJoh (nazvan po tali. otajani zemlji), kurjica, kurji
Charlotta Waga: POMLADNA POKRAJINA
REZ I Z A R O,
en mav črez gmajnico
DEBELJAK
E V A N J E
slep. Turki so ob koncu 15. stol. grdo opustošili Rož in prisegli, da jih ne bo več v deželo lepe cvetice. L. 1177 se kraj omenja po latinsko Vališ rosarum (Ro-sental). V 9. st. pa Raza. Na slovenski osnovi je stvor j en grad Rosegg Rozèk. St. Singer navaja še eno možnost: slov. rog = obmejna krajina. Naposled pa potegne s P. Lessiakom, češ to je keltska beseda.
Dotod je segala Napoleonova Ilirija. Kako pa je bilo poprej? Naši predniki so poselili Posavje in Podravje 1. 592. Dve sto let ni bilo »veroširnikov« na Koroško. Nato so pričeli pokristjanjevanje patrijarhi iz Ogleja, ki so se preselili potlej v Krmin, Čedad — v Ogleju je bil začasno le Popo, ki ga mnemo-tehnično smeš nasloniti na hrvaški ali nemški homonim — naposled V Vidmu do 1751. Izpreobračalec kat'ekso-chen je sv. Pavlin II. (787—802), »apostol Slovenov«. Drugi val nove vere pljuska iz Solnograda. Vojvoda Borut (743 do 748) se obrne na Bavarce za pomoč proti Avarom: priznati mora onih nad-oblast in poleg drugih talcev poslati na Bavarsko sina Kakacija in nečaka Ho-timira. Po očetovi smrti je sedel kot prvi krščanski vladar na vojvodski prestol Kakacij. pokakavši se na vero staršev, lepo bog'njo Živo, na črte in bogove nad oblaki (750).
Spomin na Avare ali Obre je zasidran v imenu sela Vo(v)bre (n Heunburg) pri Velikovcu. V isto dobo sega postanek naselja Slovenje, krščenega na ta način v nasprotju z bližnjo Krsno ves-jo (Kristendorf), kjer šo se ohranili Vlahi kristjani v slovensko doba Prim. M. Kos» Geogr, V. 1929/30.
Mejo med solnograškim in oglejskim območjem je tvorila Drava. O tem priča kraj, nazvan 1. 927 po latinsko Maria ad Dravum, nem. danes Maria Rain (Rain = granica, meja). V tej župniji, kjer je 1. 1202 papež Inocenc prevzel Vetrinjski samostan v zaščito, je eno posestvo označeno »Scaalach« in še I. 1446 se pojavi kmet »Simon Scalnig na seali«. Kar nehote si mislimo, da gre za skalnat svet, tembolj ker se 1. 1313 zove tudi .Seichpuchel, t. j. Zihpolje, kar eni razumejo kot Seiche = pronicajoča voda, Štefan Singer pa kot Suho polje.
Moderni zmaj je prirohnel z nami v Bilčovs, narodno zelo zaveden kraj, ka-
kako se Hotimir imenuje pri L. Pintar-ju? Kaj ti mar! Godomar, t. j. Dobro-slav. Bilčoves pa sega nazaj do nekega Bilca, t. j. boljarja, veljaka, čigar poreklo vam raztolmači Miklošič.
Medtem ko smo obedovali pri Ogri-su — nikar ga zamenjati z dr Ogrisom iz Plajberka, profesorjem suhoparnih številk in statistik na ljublj. univerzi — so nam domači pevci zakrožili nekaj popevk, kakršne citira Rožanski v članku »Koroška vas in vaščani« (Naša volja, 22. IV. 1936). Ej da, jezik je v resnici ono godalo, na katerem izpevajo in svirajo narodi svoje misli, svoja čuv-stva! je zapisal Carantanus 29. septembra 1936. Petje pa je govor angelov:
kor ga hvali Slavoljub v razpravici za 16. obletnico plebiscita (Mentor 1936/37, št. 1—2). Dr. Oblak pravi kraju Bilča ves (Izprehodi, 1920, 14), »Pon. Slov. 28. 9. 1936 v članku »S kolom na koroške Slovence« pa: Bilčeva ves. Z zlo-gotvornim 1 j stoji v zemljevidu Slov. Matice: Bljčovs (tiskarski škrat?) in v njeni »Avtokarti« iz 1. 1929. v članku »Na Koroškem teče kri«, kjer opisuje kako je vodja Heimatschutza s kolom ubil zavednega Slovenca Habicha, pa velja selo za moško: »Pevci iz Bilčovsa, Št. Ilja, Rožeka, Škofič in Logavesi so na lep, nekateri celo na dovršen način podajali koroške narodne pesmi« 21. 9. 1936). V istem listu pa je kraj izpre-menil končnico (Gospodarske slike iz Koroške, 22. III. 37): Ob desetletnici plebiscita je zvezna vlada darovala 10 mil. šil. za zanemarjeno plebiscitno ozemlje. In res! »Zidali so nujno potrebne ceste, kakor n. pr. iz Kotmare vesi, preko Bilčov c a, Zg. Vesce do Žopfač in cesta od Pliberka do Labuda.« Kotma-ra ves spominja na posestnika Hotimi-X&, nas uči omenjeni Slavoljub. V-eâ,
Wo man singt, da lass dich ruhig nieder, bose Menschen haben keine Lieder ... ali, kakor se to reče po srbsko: Ko pe-va, zlo ne misli... Lahko bi še dejali: Ko peva zlo, ne misli... Potem bi seveda izrek veljal o Uliksovih sirenah, ki so s prepevanjem vabile mornarja v prepast, ali o Costerovi namiguši v romanu »Ulenspieglu«, ki s prijetnim glasom mika prepotnike v past.
V Bilčovsi sem se prepričal, da mi umevanje tamkajšnjega narečja ne dela preglavic. In verjamem Slavoljubu, da je — čeprav Gorenjec — prej Korošca razumel ko Škofjeločana (Mentor, 1935/36, str. 31). V Podjunski dolini n. pr. izrekajo poudarjeni a kot o. Iz nemščine je vzet predlog c v zloženkah: cveč = preveč. Nekaj posebnega je pomanjševalnica - e j za moške in ženske osebe: konej (konjič), volej, stri-čej. Na tej poti so nastali priimki kot Goli, Mazi (Tomâzej), itd. Kranjska Micka je onstran Karavank Mojca in Mojcej, Uršej teta, Katrej teta... se sliši kot Urši, Katri... Na ta način smemo reči, da so domačega izvoca ženska
imena na i, dandanes tako priljubljena po mestih in trgih: seveda pospešuje njih rabo obilica tujih zgledov, francoskih, angleških, nemških: Fanny, Betty...
Stari nosnik se govori v Pod j uni kot a: jazek (jezik), torej podobno kakor v goriških Brdih, kjer se je moj tovariš katehet dr. P. Š. pri spovedi zgrozil
ob priznanju neke kmetice: »Sem otroka zaklala« — t. j. zaklela.
Pred slovesom smo čuli še par govornikov v Bilčovsi. Zaključil je opoldansko prireditev ravnatelj dr. Lokar z mislijo, da se s prosveto zadelujejo brezna med narodi.
DALJE
B. ZIMMERMANN
GORSKA POKRAJINA pssorezj
VEČERNE URE
IGNAC KOPRIVEC NADALJEVANJE!
h, to je strašno! To sameva-nje brez luči, v somraku, ko zunaj tulijo psi in natezajo verige, da njihovo škripanje brni po zraku.
_ Prižgal sem svečo, morda se
raztresem, morda me zajamejo lahke misli o dekletih, o vinu. Stožčasti plamen zadrhti v prvih utripih, raztegne se in gost, umazano rdeč pramen dima, pomešan z medlo svetlobo, plahutne v zrak, potem pa se vse umiri, brez drhtenja brli sveča dalje, mirno in enolično, kot je gorela ob očetovi smrtni postelji. — Toda kaj je to! — spet mračni spomini. Ali res ne bo ene same večerne ure, ki bi me ne vlačila po tistih težkih dneh? Oči zaprem, morda izgine privid. — Spet vidim tebe! — Februarska noč je, pri Tomaževih plešejo. Razgrete dvojice se vrte ob nezastrtih oknih, stiskajo si znojne roke; zdaj pa zdaj se pritisnejo ustnice ob ustnice, čelo ob čelo, da telesa zadrhte v radostni blaženosti. Harmonika ponavlja glasno in presekano enolično koračnico; na smreki za cerkvijo uka sova, midva pa hodiva molče drug ob drugem. Bog ve čemu hodi človek molče ob človeku, ko pa mu je srce polno toliko lepih in velikih besed, da drhti pod njihovo težo. Morda se z beesdami ne da izraziti vse tisto veliko in lepo? Morda — gotovo pa je, da besede same ne pomenijo tistega, kar čuti srce, sicer bi iih lažnjlv-ci in pohotneži ne izgovarjali z isto spoštljivo ganjenostjo, kot jih izgovarjajo zaljubljeni mladeniči, ki jim vročični prsti podrhtevajo, ne da bi to drhtenje sami opazili, ker so nase pozabili.
Kaj bi hodila nemo v hladni februarski noči. Angela! Z menoj pojdi, pila bova in plesala!
In sva šla in sva plesala Tudi pila sva. čemu bi ne pila. ko pa vsi pijo, vsi plešejo, vsi se ljubijo, — med nama pa je mrak — Zaplešiva. znova zanlešiva, Angela, da se srce sprosti, da se duša reši bremena! Ples in vino ga odvzameta, — veruj mi. Angela.
Pa ga nista odvzela. Molče sva se vrtela, molče pila. srci pa nama je za-mraževala rahla meglica Kaj je bilo to, Aagela? Zakaj sem tisti hip zasovražil
njega, ki je sedel široko za mizo, filistr-sko pokimaval, govoril o socializmu in o pomoči narodov ter gledal nate s tistim prostaškim pogledom gospodarja? Kaj mi je do tebe, do njega, do vas vseh! — O vrag! o vrag! — A vendar! Čemu ne plešeš vselej z menoj? Čemu se smeješ Vinku, čemu piješ z Vladkom? Da vidim, o vidim, jaz ti ne pomenim ničesar, prav ničesar, a sem te tolikanj... Kaj, o kaj? Vzljubil? — Ne, — ni mogoče! V dveh samih urah! — Ne, to ni ljubezen, to ne more biti ljubezen, med nama je stena — Toda čemu si hodila prej z menoj? Čemu si molčala in se me bala? Ljubezen se boji priznanja, Angela. Čemu me iščejo tvoje oči, ko se nalivam z vinom, ker me peče tvoj smeh? Ampak ti se moraš smejati, on je tu, on pa hoče, da se smeješ, ker se smeje tudi sam.
Plamen sveče se krajša, stožec postaja top in kratek; v okrogli vdolbini, ki jo je izgrizel plamen, se nabira prosoj-
R. Schneider: PERUNIKE
na tekočina; stenj se upogiba in leze navzdol. Oblika plamena se popolnoma skazi,: v neenakih presledkih plahuta, da se medla, umazano rdeča svetloba, ki prepreza stene moje sobe, stresa. Na nasprotnem koncu se podre jez, gorka tekočina se pocedi po sveči ter se ustavi na podstavku; nova svetloba obžari stene z bledejšo, jačjo močjo, da razločim celo pajka, ki počiva sredi svojega pletenja. Morda ga je ostrejša svetloba zbodla v oči, ker se je pretegnil, pobr-cal s kraki, da se je mreža stresla, — ali pa se je samo popravil na ležišču, ker je za hip nato že mirno počival kakor prej.
Tiho, tiho, spet prihaja! — Naženem jo! — Sedaj! — Idi, zgubi se! Ne muči me sleherno noč; to ni več življenje! Čemu pa si me pustila samega, če se sedaj hočeš vrniti nazaj? Bili so dnevi, ko sem te čakal, ker sem upal, da prideč, ti pa nisi prišla. Čemu tedaj po tolikih letih hodiš za menoj? Pojdi, stran mi pojdi in se več ne prikaži, da si bom uredil življenje, kot se človeku spodobi! Ne, ostani, za boga ostani! Rotim te, ne vzemi mi slednje opore, ki me še drži pokonci! Ne hodi, saj je lepo s teboj! Vonj po mladosti dehti od tebe, na moje čelo pa že sedajo gube. Kaj bi morda niti vonja pomladi ne smel vdihovati? —
T R ID E MUŠKETIRJI
ti-EKSANDE» a«MAS »t. ® tLSSTSlftAL NÔHRETSANDSRS Џ KJNATE n1 t>OVOLJ««r
NA ANGLEŠKIH TLEH
V dobrih petih minutah se je ustavil čoln ob pristaniškem mostu. Častnik je vstal in ponudil Mylady roko. Na obrežju je čaikal voz.
»Ali je to naš voz?« je vprašala.
»Da.«
»Ali je hotel, kjer bom prenočila, daleč?«
»Na drugem koncu mesta.«
»Dobro, pa pojdimo!« je rekla.
Častnik je poskrbel, da so dobro spravili prtljago, in ko je bilo vse v redu, se je spoštljivo vsedel zraven in zaprl vrata.
Kočijaž je pognal konje in kočija je hitro izginila v cestnem vrvenju.
Ker je častnik molčal, se je Mylady v svojem kotu naslonila ter se zamislila v čuden sprejem. ^
Ostani! Kaj je tebi za bežno uro, meni pa ena sama ura s teboj pomeni vse, ker razen tebe ne ljubim ničesar na svetu. Sem sedi! Ni trdo, pelerino ti podložim. — Čemu ne sedeš? Zakaj se me bojiš in se izmikaš mojim pogledom? — Ničesar ti ne očitam, sedaj si tu. Primi me, dušo mi ogrej in mir mi daj; — da mir mi vrni! Meniš da nisem vreden miru! — Spusti kljuko in ne hodi! Zakaj se me bojiš, te vprašam? Mišice ti drhte in solze se ti svetijo v očeh. Pojdi sem! S poljubom ti popijem solze, spočiješ se, da se ti udi umire. Sedi semkaj! — Greš? O, zà boga, čakaj — čakaj! Gre,
da gre. Le kako sem mogel misliti, da bo ostala.
DALJE
ALI BOMO UČAKALI 300 LET?
Dr. Aleksis Carrel, slavni biolog Rocke-fellerjevega zavoda in nosilec Nobelove nagrade, je novinarjem izjavil, da bi človek utegnil doseči starost 300 ali 400 let, ako bi mogel prekiniti svoje življenje v rednih presledkih. Taka možnost prekinitve obstoji in v bodočnosti jo bodo izkoriščali: človeški ustroj bodo v skladu ohranili nekaj časa, potem pa ga spet obudili v delovanje. Vse kaže, da bo ta način omogočil človeškemu rodu priti do nepričakovane dolgovečnosti.
V KOČIJI
Vožnja je bila precej dolga. Mylady se je sklonila k oknu, da vidi, kje se vozi.
Nikjer ni bilo nobene hiše. Samo sence dreves. Prestrašila se je.
»Saj smo že izven mesta«, je rekla.
Častnik je molčal.
»Če mi takoj ne poveste, kam me peljete, se lahko vozite sami naprej. Naprej nočem več!«
Ni dobila odgovora. »To je preneumno!« je zaklicala. »Pomoč! Pomqč!«
Oči so se ji svetile od jeze. Sklonila se je, da odpre vrata in skoči ven.
»Pazite!« je dejal hladno častnik. »Lahko se vam kaj pripeti!«
Mylady je spoznala, da bi morala ravnati drugače. Pričela je ječati: »Zakaj so tako grozoviti z menoj?«
R J A ¥ I
si vemo, da je rjavi hrošč velik škodljivec, kako velika pa je škoda, ki jo povzroči, to ve le
_ redki Ali ste že videli drevo,
na katerem so se gostili rjavi hrošči? Golo in žalostno razteza svoje veje proti nebu. 2e od daleč čutiš hrustanje večno lačnih rjavih hroščev. z drevesa pa neprestano padajo temnozeleni prebavni odpadki.
Razvoj rjavega hrošča (melolontha) traja štiir leta. Samica izleže en teden po spojitvi okrogla, belo rumena jajčeca — 60 do 70 po številu — v majhnih
HROŠČ
kupčkih v vlažno, toplo zemljo. To se izvrši v približno enem tednu. Samica navadno pogine ali pa je zaradi utrujenosti plen številnih sovražnikov. Ce pa slučajno premaga svojo preutrujenost, izleže včasi še enkrat ali celo dvakrat jajčeca.
V času med četrtim in šestim tednom se splazijo iz jajčec mladi ogrci, ki počasi rastejo ter se hranijo z nežnimi koreninicami v prsti. V poznem poletju se zagrebejo globlje v zemljo ter zapadejo neke vrste zimskemu spanju. Ob toplejši letni dobi pridejo spet na po-
NA GRAJSKEM DVORIŠČU
»Nihče vam ne bo storil zla«, je odgovoril častnik mirno. »Vse to je le, posledica varnostnih odredb, ki veljajo za vsakega, ki stopi na angleška tla.«
Čez dobro uro se je voz ustavil pred zaprtimi železnimi vrati, skozi katera je vodila pot do mračnega gradu. Vozila sta se že skozi dvojna vrata in slednjič se je ustavila kočija na temnem grajskem dvorišču. Kočijai je od-
prl vrata. Iz kočije je skočil častnik in pomolil Mylady roko.
»Torej še vedno ujetnica!« je vzdih-nila in zapeljivo pogledala mladega častnika. »Toda vem, da to ujetništvo ne bo dolgo. Vaše viteštvo in moja čista vest sta poroka za to.«
vršje ter se hranijo s koreninami svežiK in sočnatih rastlin. V septembru četrtega ali večkrat že tretjega leta se zabubijo globoko v zemljo, toda le za kratek čas, kajti že po nekaj tednih je rjavi hrošč gotov. Zato ni prav nič čudno, če se poda takšen hrošč lepega jesenskega dne na svoj poskusni polet. Na splošno pa pridejo iz zemlje šele v maju petega leta. Čas je pač odvisen od vremena.
S tem se prične življenje rjavega hrošča, ki pa nikakor ni tako rožnato, kakor se zdi, kajti nobena žival nima toliko sovražnikov kakor on. Rjavi hrošč je silno zaželen in iskan plen vseh ptic pevk in roparic. Celo naš vrabec ima velike zasluge pri uničevanju tega
/?ГЧНАГ
UJETNICA
Častnik je molčal, zapiskal trikrat z majhno srebrno piščalko in na mah so prišli možje, ki so izpregli konje in spravili kočijo.
Mirno je pomolil nato častnik roko Mylady, ki mu je s smehljajem sledila v grad.
Za trenutek sta se ustavila pred močnimi hrastovimi vrati, ki jih je častnik s svojimi ključi odklenil in Mylady je
bila v sobi, ki ji je bila namenjena.
Oprema je bila takšna, da je lahko sklepala na ječo ali na tujsko sobo. Toda prej je bila ječa, kajti okna so bila zamrežena, na vratih pa je bilo več zapahov.
Mylady se je sesedla v naslanjač, služabniki pa so pod častnikovim nadzorstvom znosili v sobo njeno prtljago.
škodljivca Tudi kokoši in race ga zob-ljejo rade. Rjavi hrošč ni varen pred svojimi sovražniki niti zvečer, ko imajo druge živali večinoma mir. Netopirji, nočne lastovice in čukci ga pridno iščejo in uničujejo.
Celo kot ogre ni varen pred svojimi sovražniki. Krt in poljska miš ga neprestano zasledujeta. Tudi jež in jazbec ter celo lisica ga imajo za spremembo na svojem jedilnem listu. V boju zoper njega je treba varovati njegove sovražnike: krta in poljsko miš. Znano je tudi, da se ogrc ogiblje gnojnice iz umetnega gnojila. Rjavi hrošč in ogrc — če' sta še sveža — sta dobra krma za prašiče in kokoši... Pred dobrim stoletjem so ga uživali tudi »sladokusci« s kruhom in maslom, ker so menili, da varuje zauži-vanje rjavega hrošča pred raznimi boleznimi!	ck
MATEJ H U B A D
4. t. m. so pokopali na Ljubljanskem polju »očeta slovenske pesmi«, upokojenega ravnatelja državnega konservaataorija v Ljubljani Mateja H ubada (r. 28. avg. 1866. v Povodju pri Skaručni).
Pokojniku, ki je bil osrednja osebpost našega glasbenega življenja v zadnjih desetletjih in čigar ime bo za vedno povezano z razvojem naše pevske kulture, je zagotovljen hvaležen spomin med slovenskim narodom.
IZ LITERARNEGA SVETA
DUDEN FRANÇAIS 1937
Bibliograph. Institut v Lipskem je založil gorenji besednjak, sličen nemškemu »Bild-worterbuchu«, slovarju slikancu. Dr. A, Snyckers je zbral 30.000 istopisnic in so-značnic, jih pojasnil s črteži, podobicami, pogosto barvnimi. Zborniku je dodano francosko in nemško kazalo. Vsa knjiga obsega 880 strani velike osmerke v trdni vezavi. Stane 2 din (pri nas bi bila vsaj 150 din). Medtem ko Dudenov pravopis »Rechtschreibung« 1920 zahteva n. pr. pi-svo Ski, se je zdaj odloČil za Schilàufer. Navzlic sijajni opremi in korekturi je ostal na str. 314. majhen »cac« (kak) nam. sac.
V Zagrebu napovedujejo Hrvatskega Du-dena pod naslovom »Sta je šta?«, ki sta ga ♦ priredila Iso Velikanovič in dr. M. Andrid. Obsega 25.000 predmetov in 25.000 hrv. nazivov. Ta stvarni besednjak, kakor vidiâ iz oglasa, vsebuje enake slike kakor Du-den Française.	A. D.
KNJIGE IN REVIJE
Ugotovitev Upravništvo mesečnika »Ljubljanski Zvon« je sporočilo našemu uredništvu, da ne sme več pošiljati našemu obzorniku svojega časopisa, češ da »življenje in svet« ne poroča o izišlih zvezkih »Ljubljanskega Zvona«.
Da je ta očitek krivičen — in da zato tudi ne more biti pravi vzrok omenjenega sklepa — dokazuje dejstvo, da je naš obzornik priobčil nad 600 vrst o posameznih zvezkih »Ljubljanskega Zvona«, odkar je njegov urednik g. Juš Kozak. (Gl. žis knj. 17, 18, 19, 20, 21.)	Uredništvo
Uredništvo je prejelo: JUGOSLOVENSKA REVIJA — JUGO-SLOVENSKI TURISTA, leto ? št. 3—i. Najnovejša številka, ki je bogato ilustrirana, priobčuje med drugim zanimivim turističnim propagandnim gradivom: Turistični problemi naše Ljubljane (dr. A. Brilej), Moji ljubljanski akvareli (VI. Re-gally), Problemi naših cest (Joe. I. Loos), Turistični značaj šibenika (M. živkovič) L dr. List izhaja mesečno ter stane celoletno din 100. Uredništvo in uprava za Slovenijo v Ljubljani, Knafljeva ul. 5.
REJEC MALIH ŽIVALI, leto IV., št. 5. Izmed pestre vsebine, namenjene rejcem malih živali, bodi omenjeno (prekratko) nadaljevanje dr. L. Hribarja O metiljavosti, Kako ohranimo jajca za poznejši čas, Naš hlev in zanimivo rubriko Drobiž. List se naroča v Liubliani Karunova ul. 10.
ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. .4807 vsebuje med drugim vrsto zgodovin skih dokumentov ob priliki londonskih svečanosti. Pomemben je tudi prispevek »J. B. Reiter. delo pozablienesra dunaiskesra slikarja«. List izhaja v založbi J. J. Weber v Lipskem.
NAPREDEK ¥ TELEVIZIJI
Naš otoornils je že ponovno pisal o pripravah." s katerimi je omogočeno gledanje preko daljav. Dasi je iz dozdanjih opisov bržčas že vsakomur znan princip prenosa, ga za boljše razumevanje vendarle ponavlja/no. Predmet aùi sliko kot izrez nekega zornega polja prenašamo električno lahlko le na ta način, da jo razdelimo iseve ne mehanično, temveč' le navidezno — optično) v po osvetljenosti različne ploskve — točke. Posamezne več ali manj svetle »točke« moremo spremenjene v jačie ali slabejše električne tokove prenašati ali po žicah ali z elektromagnetnimi valovi. V sprejemno postajo došle električne sunke spremenimo zopet v svetlobne tokove, ki z njimi sestavimo sliko. Toliko o principu. Da je od njega pa do tehnične izvedbe dolga pot. ni težko doumeti, če pomislimo, da je za točno spoznanje ene same slike treba tisoče svetlobnih lis ali točk (primerjaj »mrežaste« posnetke fotografij v naši reviji). Naposled je tudi naše gledanje omejeno. Oko obdrži svetlobni vtis le dvanajstinko sekunde. Zategadelj je treba pri televiziji prenesti v sekundi vedno vsaj dvanajstkrat toliko svetlobnih točk, 'kolikor jih ima slika. Ni čuda torej, da so že s prvimi pripravami za televizijo pred desetimi leti morali prenašati najmanj 12.000 svetlobnih točk v sekundi. Sprva je bilo sila težko posnemati te točke v istem zapo-
redju s sprejemalcem. Temu nedostatkn so se pred petimi leti ogulili z lijaku podobno Bra.unovo cevjo, ki je brez nepak mehanskih priprav projecirala «vetlobne lise na njen motno stekleni pokrov. Brau-nova cev je bila torej prvi napredek.
Drugi napredek je bil brezdvomno v podvojitvi točk tako. da je gledalo oko vsako svetlobno točko 25 krat v sékiindi. S tem zvečkom so hoteli odpraviti migota-nje slike, ki je po par minutnem gledanju talko močno utrudilo oko, da je postaio gledanje prava muka. &eve je nastala s-^oredno s tem zviškom zahteva po večji svetlobni iakosti točk. Ko je bila ta zahteva premagana, navzlic temu migotamje ni prenehalo. Dolgotrajnim poskusom za odpravo tega poslednjega migotanja je sledila rešitev v enostavni obliki. Vodoravno zaporedje točlk (vodoravne vrste) so prenašali sprva drugo za drugo. Ko so pa pričeii s prenosom iihih vrst, torej najprej prvo, za tem drugo, tretjo, peto itd. in nato šele s prenosom sodih vrst: druge, četrte itd., se je «lika »umirila«.
Odpravi migotanja je sledila povečava slik. Iz vsakdanjega izkustva vemo, da je le iz večjih slik mogoče zlahka razbrati posameznosti. Zato so sprva skušali zvečati Braunove cevi. Res je uspelo zvečati sliko na 572 kvadratnih cm. Toda želja po večjih slikah še ni bila utešena. Ker se Braunovo cev ni dalo več zvečati, je bilo treba seči po projekciji. Projekcija pa je na mah zahtevala nove neovrgljive do-
datke: svetlobna točika mora biti na zaslonu ostro omejena, ne sme presegati velikost desetinke mm in mora imeti zadovoljivo svetlobno jakost. Račun je poka, zal, da bi pri uresničenju poslednje zahteve morala imeti sleherna točka svet-lobno energijo desetvatne žarnice Toda ikako združiti na stotinki kvadratnega mm energijo desetih vatov in hkrati doseči še ostro, jasno sliko, ki pride im iz-gme z bliskovito naglico! Tehnika je prišla tudi preko te čeri. S projekcijsko cevjo, ki je dolga 40 cm in ima premer 8 cm, posreduje slike s ploščicami od 20 do 80 kvadratnih dem.
Svojskost nove cevi je v obliki leče. Sliko ne ohrani cev kar na steklenem po-
krovu lijaste cevi, temveč odda žarke skozi lečo, ki je na vnanji strani prevlečena s tvarino, ki se pod vplivom žarka močno zasveti. Za lečo je šele nameščen projekcijski objektiv za prenos točke za zaslon — motno steklo v velikosti 50 X 42 cm. Da ne bi zaradi projekcije, za katero je potrebna precejšnja razdalja med objektivom in zaslonom, zrasel televizijski sprejemnik preko običajnih mer, prestreza žarke takoj za objektivom nameščeno ogledalo in jih odbija nazaj na nasprotni strani nameščen zaslon. Vsa projekcijska naprava zavzema zaradi tega pri dolžini petih dem prostornino 15 kubičnih dem.
Vse doslej omenjene zboljšave presega najnovejša, s katero se je posrečilo zvi-
O, SCHUBEKC
ВШКО&Д
Sati število v petindvajsetinM sekunde projektiranih točk od 50.000 na približno četrt milijona. Odtod spoznamo, da mine Easion v kratkem času ene sekunde preko 400 voidoravinih vrst približno 6 milijonov točk. Sicer ni (mogoče dolkazati, da pridejo vse te svetlobne točke do polne veljava Kvaliteta slik, ki skoraj povsem n&Kkuje kvalitetni slilki v kinogledališčih, aasm to skoraj dokazuje.
Vziic «risanim, tehničnim napredkom
novi pristroji ne porabijo mnogo več to. ka in ik&r je menda àe važneje, niso dražji od prejšnjih. Ob vsakem napredku pa se nam vsiljuje vendarle vprašanje: kdaj bo teJevizija prodrla med široke sloje? O tem molčijo vsa poročila. Saj tudi v televiziji o »detektorjih« ali »enocevnih« sprejemnikih ne more biti govora. Toda kdo ve, kaj nam še vse skriva prihodnost.».	(tma)
—.
TETOVIRANJE
Kakor nam sporoča kulturna zgodovina, so si v prastarih časih moški svoje večidel nage živote a tudi obraze barvali ter na njih upodabljali razne večinoma pošastne slikarije. Da bi ostale te trajnejše, so že zgodaj uporabljali tetoviranje. Z iglicami so dotične črte in slike vbadali v kožo ter vtisnili v številne zbodljaje barvilo. To početje je imelo dvojen izvor. Svojemu sovražniku se je hotel dotičnik pokazati v obliki, ki mu naj povzroči strah in grozo, svoji izvoljenki pa naj bi tako olepšan bolj ugajal. Tako vsaj pravijo učeni možje.
Tetoviranje je bilo v splošni rabi pri divjakih, pri ameriških Indijancih baje do najnovejših časov, a tudi pri kulturnih narodih ga opažamo še v naših dneh, največ seveda v nižjih slojih. Precej pogosteje pri pomorščakih in vojakih. Običajno na pod-lehti, a tudi na prsih in bedrih. Tu so posamezne črke ali imena, znamenja (krona, grb, meč, sekira itd.), ki dostikrat kažejo na stan ali opravilo tetoviranca. Tudi pri redkih ženskah se opažajo.
Tetoviranje smatrajo splošno kot degenerativne znake, kot izvor abnormalnosti in v resnici so pri osebah v jetnišnicah in v umobolnicah najpogostejši. Vendar Lom-brosovega zaznamenovanja kot kriminalni znak ne smemo vzeti doslovno Tetoviranje ostane trajno, a se da s kislinami oslabiti ali celo odpraviti, preostanejo pa brazgotine. To uporabljajo nekateri kriminalni tipi, da onemogočajo agnosciranje. Jasno je, da imajo tetovirani znaki pri identiteti zločincev veliko vlogo. Važni so tudi za spoznanje kakega neznanega mrtveca, ponesrečenca ali samomorilca. O neki pocestnici se pripoveduje, da je imela tetovirano ime svojega ljubimca. Ker je te pogosto menjavala, je odstranjevala in nadomeščala imena ter tako imela polno brazgotin.
Zanimivo je, da se v najstarši slovenski povesti v Zieglerjevi »Sreč! v nesreči« omenja oče dvojčkov, ki je imel na eni roki tetovirano svoje ime, na drugi pa ime svoje žene, Na prošnjo otrok jr mati obema tetovirala ista znamenja, da bi se po njem spoznali, ako bi se v poznejših letih sešli z očetom, ki se je v vojni izgubil. In res se s tem znamenjem spozna in izpriča Skof Pavel s svojo materjo, trgovec Janez s svojim očetom na Francoskem. Gotovo je bilo pred stoletjem pri nas tetoviranje bolj običajno med ljudstvom nego danes, da se je pisatelj poslužil tega pripomočka,
drfg
■ >'
K 2* A S ï M 3LUÀI
»JehiUu»
Bsçgss Ф X š «в^	aMi,
8» MB мк,	' ~ ■	,
RADIO
Turška oddajalca v Carigradu in Ankari imata skupaj nekaj nad 6000 poslušalcev Ker bodo v kratkem zgradili v Turčiji S» dve postaji, upajo, da se bo število poslušalcev kmalu opazno povečalo,
V bližini Burgosa so zgradili največji francoski nacionalni oddajalec. Značilna sta zanj dva 250 metrov visoka antenska jambora,. Poleg tega oddajalca grade Francozi v bližini Pariza kolonialni oddajalec za kratke valove. Sprva so nameravali zgraditi postajo pri Noyantu. Prihranek .10 milijonov frankov pa je napotil ministra Jardillierja da je izdal naredbo za gradnjo oddajalca v kraju Essarts-le-Roi kjer -je že Radio-Pariz. Nova naprava bo imela sprva dva ločena oddajalca s skupnim učinkom 200 kilovatov.
PRAKTIČNE NOYOT1
Stenska svetilka za čitanje
V okusno urejenem stanovanju je treba tudi oblike sveta prilagodit; obliki prostora. Za o®ke eo.be hodnike, majhne podstrešne prostore i. t. d. ne boš izbral stenskih svetilk, ki bi molele preveč v prostor. Mič-na novost je v tem pogledu krožna stenska svetilka, ki visi plosko ob steni in k; |
daje okrogli zaslon iz difumke kože mehJa» m enakomerno svetlobo. Difunska koža j*, kakor znano, po načinu usnja stisnjena celulozna masa. kj je zavoljo svoje nakrišpolnosti posebno trdna, ne da bj zaradi svojega (tačiiia izdelave izgubila svo^e propustnosti za svetlobo. Posebna prednost teh svetlobnih zaslonov ta. da se dado po-raiti. Prah in muéje Pike jim ne morejo škodovati. Za okroglim zaslonom naše svetilke je reflektor ,ki enakomerno razdelju;e svetlobo sveč, podobne žarnice. Luč iz tega svetila vpliva zelo prijetno na oko in je posebno ugodna za črtanje. Zaslon obdaja barvan kovinski okvir. Vključitev in izključitev je mogoča z mtemo vrvico.
JS? Л A 4 Hi
PROBLEM 202
A. Keirans (Riga) Prva nagrada v problemskem tekmovanju Danska - Letonska
7\
ZA BISTRA GLAVE
Rešitev k št. 319 (Zgodovinska letnica) Gre za 1. 1492., odkritje Amerike.
Rešitev h kulturnozgodovinskim slikam v št. 17: 1. Julij Cezar se sicer veseli samostrela, ki so ga uvedli šele čez več kakor tisoč let kasneje, toda srednjevešiki križ na prsih ga jezi.. 2. Wallensteiu je tako zamišljen v svoj časnik (ki takrat 1. 1632 sploh še ni obstojal), da ne vidi niti skozi ščipalnik (ki ga takrat še niso poznali) napačne drže častnika, ki nosi moderno sabljo na desni strani, pozdravlja pa z levico in še to na način, ki ga v času tridesetletne vojne niso poznali. 3. Prvi predsednik Zedinjenih držav kadi sicer s slastjo cigaro, ki pa je bila takrat vsaj v današnji obliki prav tako nepoznana kakor moderna zapestna ura in šiva!nj stro j njegove žene. Na stroju ju tudi kolo na levi namesto na desni strani. — Popolnoma pravilno ni rešil nihče.
REŠITEV KRIŽALJKE VST. 18 Vodoravno: 1. Greta Garbo, 2. autono-mija, 3. rmanček + e, 4. vit + adresa, 5. ičid + Ikar, 6. na. za, sklon, 7. njegovan + s, 8. i + Mo + Nogi. 9. vr + bav + Man, 10. repetirati, 11. ak + Rogatec, 12. ga + tlaka + a. Navpik: 1. Garvin ni vrag (obratniua), 2. rum i čaj + reka, 3. etatizem + p, 4. ton + Dagobert, 5. Anča + so + atol. 6. goed + k v + Riga, 7. A. M. Krilan + rak, 8. ri + ekonomata; 9. bjesan + gate, 10. oa + ar + srnica, — Pravilno so rešili in bili izžrebani za nagrado: Maks Benda. žel. vpok. v Ljubljani; Ernest Podpečan, ključavničar, Ljubno ob Savinji in Magda Janežič, Beočin v Sremu.
320
Odkod noč? Katera lastnost svetlobe ustvarja noč?
321
Prt iz petih prtičev Večji namiz.ni prt je narediti iz petih enako velikih, kvadratnih prtičev. Pri tem ne smeš vsak prtič razreza/tj, kvečjemu v dva dela in nič ne sme ostati. Kako boš to napravil?
Mat v treh potezah
Rešitev problema 200 1. Df2—f8 grozi Dc8 mat; l...Dxd4-F (a); 2. Sd5 mat; 1... Db5+ (b); Sec6 mat; 1... Dh3+ (c); 2. Sef5 mat; 1 ... Dxe4 (d); 2. Sb3 mat.
Rešitev problema 201 1. Sf4—d5, c6Xd5; 2. Sd2—c4!, d5Xc4 (a); 3. La4—dl mat. 2. Lb5Xc4 (b); 3. La4—d7 mat.
PIŠČETA (izrezanka)
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4-—i po raznaSalcih dostavljena Din 5.—