TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVII September 1974 Št. 9 Organizacija splošnega ljudskega odpora v delovnih organizacijah občine Kranj Nenehno moramo izpopolnjevati sistem naše splošne obrambe na osnovi trajnih izkušenj naše narodnoosvobodilne vojske in tudi zato, da bi nadalje okrepili in razširili samoupravne pravice naših delovnih ljudi. Nemogoče si je namreč zamisliti uresničevanje samoupravnih pravic našega delovnega človeka v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju sploh, ne da bi take pravice uresničevali tudi na področju ljudske obrambe. V središču pozornosti mora biti naš delovni človek in samoupravna pravica in dolžnost, da aktivno sodeluje v organiziranju obrambe pridobitev naše socialistične revolucije (Iz govora maršala Tita na ljubljanski univerzi leta 1969; in razvoja samoupravne socialistične družbe. V pripravah SLO in zlasti pri uresničevanju nalog odborov za SLO imajo posebno vlogo in odgovornost družbeno politične organizacije, kot organizirana družbena zavest in sooblikovalka idejno političnih osnov splošnega ljudskega odpora. Zlasti je pri tem poudarjena vloga ZK, SZDL, sindikatov, ZMS, ZZB, ZRVS in še drugih. Tako sodi podružabljanje splošnega ljudskega odpora med osnovne naloge sindikata. To pa pomeni, da mora biti vsak delavec, vsak član sindikata seznanjen z osnovami splošnega ljudskega odpora in s konkretnimi nalogami v miru in vojni. Zato nikakor ni dovolj, da je organizacija priprav omejena na odgovrne delavce v delovnih organizacijah, ampak mora zajeti vse. Da bi pospešili vključevanje osnovnih organizacij v dejavnosti na področju SLO, je bila pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju formirana posebna komisija za splošni ljudski odpor. Komisija je že sprejela svoj program dela, ki med drugimi tudi neposredno opredeljuje naloge sindikalnih organizacij: — sindikalne organizacije morajo natančno opredeliti svoje naloge na področju SLO v miru in vojni. Skladno z vizijo morebitne agresije morajo pripraviti načrte za svoje delo in svojo organizacijo v vojnih razmerah, tudi v najtežjih. Zavedati se moramo, da je tudi v takih razmerah obstojanje in delovanje sindikata pomemben element SLO. V vodstvih sindikalnih organizacij je treba za vse to natančno določiti odgovornost posameznikov in skupin; — 10 OOS morajo izdelati tudi navodila za delo v vojni, komisija SLO pri osnovnih organizacijah sindikata pa morajo izdelati svoj obrambni načrt; — sindikati se morajo zavzemati za dobro, učinkovito in organizirano družbeno samozaščito v vsaki delovni organizaciji posebej. Odgovornost za to morajo prevzeti tudi vodstva sindikalnih organizacij, ki naj bodo pobud- niki za organizacijo povsod, kjer to še ni urejeno, ali pa je še pomanjkljivo. V odborih in komisijah SLO v delovnih organizacijah — te se lahko ustanovi v vsaki delovni organizaciji po odločitvi delavskega sveta — delovna organizacija pa mora imeti odbor, če tako odloči svet občinske skupščine za narodno obrambo, pa bi moral biti tudi predstavnik sindikata. V odborih SLO in komisijah morajo biti člani z ustreznimi moralno političnimi kvalitetami, tu pa je tudi naloga sindikata, da predlaga ustrezne ljudi. Ugotovljeno je, da manjše delovne organizacije na področju obrambnih priprav niso dovolj aktivne, lahko pa rečemo, da se tudi vodstva osnovnih organizacij sindikata na tem področju niso kaj dosti vključila. Na neustrezen odnos do priprav na SLO kažejo tudi rezultati ankete, ki jo je komisija za SLO pri ObSS Kranj poslala vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata. Prvič: kažejo na to rezultati odziva na anketo, saj je iz 49 gospodarskh delovnih organizacij sindikata in iz 44 delovnih organizacij družbene dejavnosti je odgovorilo le 19 predsednikov osnovnih organizacij sindikata. To pa lahko pomeni, da ali zadevo niso vzeli resno, ali pa da niso na tem področju ničear naredili. Drugič: pa na to kažejo tudi sami rezultati analize vprašalnikov, ki so jih predsedniki osnovnih organiazcij vrnili. Od 41 delovnih organizacij, za katere smo dobili podatke, jih 7 nima formiranega odbora SLO, res pa je med njimi največ manjših delovnih organizacij, kjer jim je prepuščeno, ali bodo odbor imeli ali ne. V vseh delovnih organizacijah pa je v odboru SLO predstavnik sindikata le v 24 odborih, ali v dveh tretjinah primerov. Odgovori kažejo tudi, da je del delovnih organizacij še brez izdelanega vojnega plana, da samoupravni organi premalo razpravljajo o SLO, kot tudi, da vsi odbori za SLO še nimajo izdelanega programa dela. Navedeno nas navaja v zaključek, da bo morala komisija za SLO pri občinskem sindikalnem svetu skupno z vodstvi osnovnih organizacij sindikata vložiti še mnogo truda in izvesti vrsto organizacijskih ukrepov, da bi se stanje na tem področju izboljšalo. Proučiti in realizirati pa bo potrebno tudi vse možnosti za povezavo in koordinacijo dela v delovnih organizacijah, v osnovnih organizacijah sindikata in odborih na nivoju občine. Le na tak način bo mogoče učinkovito izvesti vse priprave na SLO, od obveščanja in vključevanja članov sindikata in delavcev v organizacijo SLO, do usposabljanja delavcev, da bodo fizično sposobni za napore, ki jih taka organizacija SLO terja, do ustrezne materialne osnove za SLO in kar je najpomembnejše in kjer bodo osnovne organiza- V Novigradu je utihnil počitniški vrvež. O letošnji sezoni smo tokrat pripravili obširen zapis, ki ga preberite na strani 4 cije sindikata in njihovi organi lahko in morale največ storiti: na področju osveščanja, krepitve družbene zavesti o pomembnosti in potreb- nosti splošnega ljudskega odpora ter krepitve budnosti do sovražnega delovanja. (Iz Informacij ObSS Kranj) Od 1. dalje - strožji prometni predpisi Komisija za varnost v prometu našega podjetja želi opozoriti vse voznike motornih vozil na nov zakon o prometnih predpisih, ki je začel veljati s prvim oktobrom 1974. Novi zakon ima precej posebnosti, predvsem pa prinaša temeljito spremenjeno kaznovalno politiko. Nov zakon je logičen ukrep krvnega davka na naših cestah, ki iz leta v leto narašča. Dnevno smo priča hudih prometnih nesreč, ki jim botruje alkohol, malomarnost in neprevidnost. Vsem voznikom motornih vozil priporočamo, da se kar najbolje seznanijo z določili novega zakona, da ne bodo doživljali neljubih presenečenj. Novi zakon pravi, da bodo vsakemu vozniku, ki bo npr. zapeljal skozi rdečo luč na križišču, takoj odvzeto dovoljenje, enako tudi v primeru, če bo voznik peljal skozi železniški prelaz, pred katerim se bodo spuščale zapornice. Ob dovoljenje bo takoj tudi tisti, ki bo prehiteval avtomobil, ki se je ustavil pred prehodom za pešce, poleg tega pa bo moral tak prekršitelj plačati pri sodniku za prekrške še denarno kazen. Tudi voznik, ki pri prehitevanju ni dobro ocenil razdalje in je zapeljal v »škarje«, bo takoj ob vozniško dovoljenje, če ga bodo zalotili miličniki. Seveda pa bodo enako kot doslej, odvzeli vozniško dovoljenje tudi voznikom, ki bodo vozili pod vplivom alkohola ali mamil. Sto novih dinarjev bo veljalo vsako izsiljevanje prednosti na prehodih za pešce, vožnja skozi križišče, če je na semaforju že gorela rdeča luč in povzročanje gneče v križišču s tem, da bi vozili vanj, čeravno je jasno, da zaradi kolone skozenj ne bomo prišli. V novih predpisih je tudi rečeno, da bo kaznovan s prepovedjo opravljanja vozniškega izpita do treh let tisti, ki ga bodo miličniki dobili za volanom brez vozniškega izpita. Naj omenimo še eno noviteto v novem zakonu in sicer, da se bo vsak prekršek voznika beležil v kartoteko (vsak voznik ima svojo kartoteko na občinski skupščini); ko se bo nekomu nabralo preveliko število prekrškov, bo dokončno izgubil vozniško dovoljenje in bo moral ponovno opravljati vozniški izpit. Voznike bi opozorili tudi na spoštovanje omejitev hitrosti; le-ta se ne bo več splačala, kajti odšteti bomo morali visoko denarno kazen. Voznikom želimo, da bi imeli čimmanj sitnosti z novimi predpisi, predvsem pa srečno vožnjo. K. M. Obravnavamo — sprejemamo — sklepamo TOZD tkalnica DE tkalnica I Na 11. seji delavskega sveta so razpravljali o ustvarjeni proizvodnji v avgustu. Skupaj so izdelali 979.663 metrov tkanin in 28.844 metrov pletenin. Operativni plan je bil dosežen s 102,2 % (kumulativno 106,9 %), osnovni plan pa 115,7 % kumulativno 107,1 odst.). Na doseganje plana so še vedno vplivali dopusti, v naslednjh mesecih pa pričakujejo izboljšanje rezultatov, tako v doseganju proizvodnje, kot v kvaliteti izdelkov. Nekaj težav jim še vedno povzroča slaba kvaliteta preje, predvsem 17 PR in OE preja. V tem mesecu je bilo zaradi okvar na snovalu in v škrobilnici opravljeno tudi nekoliko več nadur. Sklenili so ,da se na podlagi proizvodnih rezultatov delijo osebni dohodki z vrednostjo točke 3,86. Pregledali in potrdili so tudi proizvodni plan za september. Po planu je predvideno, da bodo v 22 obratovalnih dneh izdelali preko 1,400.000 metrov. V asortimanu jih čakajo nekatere večje spremembe na Picanol listovkah in na Riitti širokih strojih. Sklenili so, da bodo posebno pozornost posvetili kvaliteti izdelave artikla 1097, ki je namenjen samo za barvanje. Obravnavali so tudi izpolnjevanje nalog akcijskega programa, od katerih je mnogo že realiziranih; pri tem so opozorili tudi na delovno disciplino, ki je v zadnjem času spet nekoliko popustila. Sklenili so, da bodo pristopili k ostrejšim ukrepom in uvedli večjo kontrolo glede prihoda in odhoda z dela na nekaterih delovnih mestih. DE tkalnica II Na 13. seji so pregledali ne v mesecu avgustu, ki so proizvodne rezultate, doseže- naslednji: Osnovni plan kumulativni mesečni Operativni plan kumulativni mesečni v votkih 116,1 % 104,0 % 103,8 % 105,9 % v m 119,4 % 106,4 % 105,6 % 104,9 % v m2 119,4 % 106,2 % 105,6 % 104,9 % Zaradi nepravočasno pripravljenega materiala (pomanjkanje preje in pobarvane preje) je imela delovna enota 2.311 zastojnih ur, kar je povzročilo izpad proizvodnje za 7.742 m, s tem pa tudi za 1,5 % nižje izkoriščanj statev. V tem mesecu so pričeli tudi z demontažo starega škrobilnega stroja, pričela pa se bodo tudi dela v zvezi z rekonstrukcijo tkalnice. Predvidevajo, da bodo v prvi fazi prestavili vdevalnico v garderobo. Porušili bodo tudi vmesne stene med škrobilni- co in vdevalnico ter uredili razsvetljavo v garderobi. V drugi fazi pa se predvideva premontiranje votkov previjalnih strojev v predilnico. Zaradi tega obstoja bojazen, da bo prišlo do pomanjkanja votka, zato bo potrebno stremeti za tem, da bo v proizvodnji čim manj zastojev, ker sicer ne bo mogoče izpolniti planskih zahtev. Sklenili so, da se na podlagi doseženih proizvodnih rezultatov v avgustu izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 3,88. TOZD plemenitilnica DE plemenitilnica I Pregledali so delovne dosežke za mesec avgust. Plan so izpolnili takole: operativni osnovni plan plan v tm: 82,1 % 110,9 % v m2: 79,8 °/o 110,6% Na podlagi doseženih rezultatov so sprejeli sklep, da za avgust izplačajo osebne dohodke z vrednostjo točke 4,32. Posebno pozornost bodo v bodoče posvečali kvaliteti izdelkov, ker bodo le na ta način imeli možnost še višjih osebnih dohodkov. Na 9. seji so obravnavali tudi proizvodni plan za september in ga potrdili, kot je bil predložen. Obravnavali so tudi sklepe odbora za osebne dohodke in jih potrdili v celoti. DE plemenitilnica II Na 11. seji so obravnavali izpolnitev plana in proizvodno problematiko za avgust. V tem mesecu so dosegli naslednje rezultate: operativni plan izvršeno % ra 425.800 486.704 114,3 m2 409.200 468.755 114,6 Zaskrbljujoča je ugotovi- litete v vseh oddelkih, poseb-tev, da je opaziti padec kva- no v belilnici. V bodoče bo TOZD prehrana in oddih treba vse napore usmeriti v izboljšanje kvalitete izdelkov, ker bomo edino na ta način dosegli boljše rezultate. V razpravi so se dotaknili tudi reda in čistoče v delovnih prostorih. V sanitarnih prostorih in kopalnici se večkrat opaža ostanke tkanin, v katere si delavci brišejo roke. Ker je krivce težko odkriti, so sklenili, da bodo odslej kopalnico zaklepali. Vsak, ki bo hotel uporabljati kopalnico, si bo moral sposoditi ključ, ker bo le tako mogoče vdzr-ževati red in čistočo. Sicer pa bo treba temu problemu v bodoče posvetiti več pozornosti tudi na nivoju podjetja. Na podlagi proizvodnih rezultatov so sklenili, da izplačajo osebne dohodke z vrednostjo točke 3,98. DE gravura Na 12. redni seji delavskega sveta so pregledali sklepe zadnje seje in jih v celoti potrdili. Na podlagi razpoložljivih sredstev so sklenili, da izplačajo osebne dohodke za avgust z vrednostjo točke 4,17. Na 16. seji so obravnavali predlog podražitve cen nekaterih artiklov, ki se prodajajo v bifeijh (deit, oranžada, pivo, sokovi ter gorčica). Sklenili so, da nove cene veljajo od 29. avgusta dalje. Obravnavali so tudi finančno poročilo podjetja za I. polletje letošnjega leta in ga potrdili, kot je bil predložen. Do- Na 14. seji so ob pregledu sklepov zadnje seje ugotovili, da se kljub opozorilom in zaostrenim ukrepom ne zniža število zamud na delo, ampak da je v avgustu celo poraslo. Sklenili so, da naj se v bodoče dosledneje izvajajo ukrepi za zaostritev delovne discipline. Določili so tudi vrednost točke za mesec avgust ,ki na podlagi razpoložljivih sredstev za osebne dohodke znaša 4,52. taknili so se tudi problematike poslovalnice 3. Dela, ki jih izvaja SGP Projekt, so se nepredvideno zavlekla (kanal, ki je speljan pod jedilnico). Vse kaže, da se bo poslovanje pričelo šele začetkom septembra, kar pa bo verjetno negativno vplivalo na poslovni rezultat poslovalnice. Potrdili so tudi število opravljenih nadur. Teh je bilo skupaj 12.200, od tega pa jih več kot polovica odpade na remontna dela, ki so se izvajala v času dopustov. Delavski svet je dal soglasje tudi k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske za del vodnega območja Save. R. S. nja posojil in članarine pa se giblje okoli 60.000 dinarjev, tako da operiram s približno 100.000 dinarji na mesec. Pogoj za dodelitev posojila je redno plačevanje članarine po 10 dinarjev mesečno. Novi člani BVP imajo pravico do posojila šele po 11 mesecih članstva. Članarino in obroke posojila pobirajo poverjeniki po obratih, delavcem uprave pa se že odtegne v izplačilnem oddelku. Nekateri po obratih zaradi takega načina ne plačujejo redno članarine, zato bi bilo dobro, če bi vsem odtegovali pri izplačilu OD, kot je v praksi za upravo. Priznati moram, da so taki neredni plačniki redki, skoraj vedno eni in isti. Zadnje čase je opaziti težnjo, da bi povečali višino posojila na 2.000 dinarjev. Možnosti obstajajo in predvideva se, da bo prišlo do spremembe v začetku prihodnjega leta. Seveda pa bo s povečanjem višine posojila potrebno vzporedno zvišati tudi mesečno članarino in obrok posojila. Ce bo npr. višina posojila 2.000 dinarjev, bo članarina mesečno 20 dinarjev, obrok posojila pa 200 dinarjev. Poudarjam, da je to zaenkrat šele predlog, o katerem bomo odločali koncem letošnjega leta. Spremembe in dopolnitve poslovanja BVP bo sprejela sindikalna organizacija podjetja, ki bodo vne-šene v Pravilnik o poslovanju BVP.« Ali BVP še kako drugače pomaga članom kolektiva? »Znano je, da sé na BVP obračajo člani kolektiva tudi s prošnjami za manjše zneske posojil, če tekom meseca trenutno zaidejo v hudo denarno stisko. Če je mogoče (v kolikor imam v blagajni denar), pomagam tudi v tej (Nadaljevanje na 3. strani) Naš razgovor Ivica Koblar je že nekaj mesecev zaposlena v kadrovskem sektorju, v podjetju pa preko 15 let. Opravlja delo referenta za vojno evidenco in upokojitve, poleg tega pa je tudi blagajnik vzajemne pomoči. Poprosili smo jo, naj nam pove kaj o svojem delu, predvsem o blagajni vzajemne pomoči, kar bo zanimalo mnoge člane kolektiva. Na naša vprašanja je Ivica prav rada odgovarjala, pri tem pa je nastal naslednji zapis: Kako se počutiš na sedanjem delovnem mestu? »Teh nekaj mesecev, kar delam v kadrovskem sektorju, sem si nabrala že toliko delovnih izkušenj, da prevelikih skrbi nimam več. V primerjavi s prejšnjim delovnim mestom v obratni pisarni predilnice, pa je seveda velika razlika, pravzaprav popolnoma drugačno delo. Priznati moram, da je bil Začetek težaven, edina olajšava mi je bila ta, da požnatn precej delavcev iž obrata II, kjer sem prej delala. Pri svojem delu imam največ opravka z ljudmi: urejujem dokumentacijo o delovni dobi in osebnem dohodku delavcev, ki se nameravajo upokojiti — bodisi starostno in invalidsko, sem pa tudi blagajnik BVP.« Ob odhodu v pokoj tov. Milke Kovačeve si ti že tretji blagajnik BVP. Ali imaš pri tem delu kakšne težave? »Mesečno izdam od 40 do 45 posojil po 1.000.— dinarjev, dotok deiiarja od vrača- DS skupne službe Stanovanj še vedno premalo (Nadaljevanje s prejšnje številke) Že v prejšnji številki Tekstilca je bilo omenjeno, da je stanovanje ena izmed najvažnejših dobrin za družino. Prav zaradi tega je v zvezi z reševanjem tega, tako perečega problema največ kritike oziroma upravičenih in neupravičenih pripomb. Nihče ne more in ne zna prosilcem razdeliti stanovanja tako, da bi za določitev upravičenosti do stanovanja po kriterijih zajel vse momente, to je stanovanjsko stisko, socialno stanje, marljivost pri delu in drugo. Po objavi prioritetne liste o razdelitvi stanovanj solidar- nostnega stanovanjskega sklada v Glasu Gorenjske, so se nekateri člani našega kolektiva — prosilci za stanovanje zelo razburjali, češ ta ima tako nizek osebni dohodek, ker noče delati, le-ta se noče poročiti, ker bolje živi kot mati samohranilka in ima za dodelitev stanovanja več pogojev itd. Moramo priznati, da nismo mogli najti ustreznega odgovora, skratka nismo jim mogli reči, da nimajo prav, ker so resnično tudi takšni primeri, čeprav izjemoma. Po sedanjih pravilih je sedaj nekako najbolj prizadet srednji sloj ljudi, torej tisti, ki nimajo tako visokih oseb- nih dohodkov, da bi lahko stanovanje odkupili in ne tako nizkih dohodkov, da bi prišli v poštev za dodelitev najemniškega stanovanja kot socalno ogroženi. Ti ljudje so večnoma zelo marljivi, se trudijo, da bi čim več zaslužili, majo ravno takšne osebne dohodke, da si lahko zagotovijo normalno eksistenco, ne ostaja pa jim toliko denarja, da bi lahko prištedili za stanovanje. Razumljivo je torej, da se zaradi tega razburjajo in pritožujejo. Čeprav težko, toda kljub temu, bo moral marsikdo pričeti misliti na na stanovanje za svojo družino in se usmeriti na odkup, ker družba oziroma podjetje ne bo moglo rešiti vseh prosilcev z dodelitvijo najemniškega stanovanja. Z družbenimi močmi je to mnogo lažje. Ravnokar je bil sprejet nov Pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Po tem pravilniku lahko vak delavec prične namensko varčevati pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, kjer lahko po nekaj letih dobi posojilo na privarčevani znesek. Višina posjila in doba vračanja posojila je odvisna od dobe varčevanja in višine privarčevanih sredstev, kar je razvidno iz naslednje tabele: Lastna udeležba za nakup stanovanja ne more biti nižja kot 20 % od vrednosti stanovanja. Kredit daje banka s 4 % obrestno mero, dočim privarčevana sredstva obrestuje po 2 % letno. V kolikor delavec varčuje več kot 5 let, se mu % posojila ne zviša, podaljšuje pa se mu doba vračanja posojila in to za vsako leto podaljšane varčevalne dobe, se mu doba varčevanja posojila podaljša za 3 leta. Najdaljša doba vračanja posojila pa je lahko le 25 let, najvišji znesek posojila skupno s privarčevanimi sredstvi pa ne more presegati vrednosti standardnega stanovanja, ki ga določi občinska skupščina. Že večkrat smo poudarili in ponovno poudarjamo, da rešitev stanovanjskega problema neke družine ni dolžnost samo podjetja oziroma družbe, ampak je dolžnost tudi vsakega posameznika. Tega naj se zavedajo vsi, predvsem pa mlade družine in tisti, ki imajo namen ustvariti družino. Odločitev za namensko varčevanje je naj sigurne j ša in najkrajša pot do stanovanja. (Dalje prihodnjič) FH Varče- valna doba Odstotek posojila od privarčevanega zneska z rednimi mesečnimi pologi z enkratnim pologom Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine manj več kot polovico poprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila je doba vračanja posojila 2 leti 80% 120 % 12 let 9 let 3 leta 120 % 160 % 15 let 12 let 4 leta 160 % 200 % 18 let 15 let 5 let 200% 250 % 20 let 17 let Primer: Če delavec varčuje 4 leta z rednimi mesečnimi pologi po 1.000,00, dobi po 4 letih 48.000,00 din privarčevanih sredstev in na ta privarčevani znesek še 76.800,00 din posojila, skupno 124.800,00 dinarjev, ki se mu v celoti šteje kot lastna udeležba za nakup stanovanja. Doba vračanja za ta kredit je 18 oziroma 15 let, odvisno od poprečnega osebnega dohodka na člana družine. OD v avgustu 1974 V mesecu avgustu je bil povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju 2.781,87 dinarjev ali 704,64 dinarjev več v primerjavi z istim mesecem preteklega leta. Osebni dohodek po delovnih enotah pa je v primerjavi z mesecem avgustom 1973 naslednji: Delovna enota Avgust 1974 Avgust 1973 Predilnica I 2.454,13 1.838,74 Predilnica II 1.965,52 Tkalnica I 2.454,89 1.853,76 Tkalnica II 2.476,45 1.878,20 Plemenitilnica I 2.595,50 1.987,63 Plemenitilnica II 2.593,17 2.072,00 Gravura 3.082,65 2.329,68 VE obrat 3.264,26 2.360,35 Uprava 2.507,93 J.Š. Naš razgovor (Nadaljevanje z 2. strani) obliki članom BVP, obenem pa se dogovorimo tudi za rok vrnitve posojila. Seveda pa se pri takih posojilih najdejo nekateri, ki ob dogovorjenem roku denarja ne vrnejo, posledica tega pa je, da jih moram terjati. To je seveda neprijetno delo, pri katerem poslušaš razne izgovore, včasih upravičene, največkrat pa lažnive. Vendar pa takim kaj kmalu pridem na sled; v skrajnih primerih moram znesek izterjati tudi preko izplačilnega oddelka.« Koliko delavcev podjetja je včlanjeno v BVP in kdo so poverjeniki po obratih? »V blagajno vzajemne pomoči je sedaj včlanjeno 540 delavcev, to je malo več, kot petina zaposlenih, kar je so- razmerno malo za naš kolektiv. Menim, da je vzrok ta, ker novodošli delavci ne vedo za BVP in traja nekaj časa, da se včlanijo. Prepričana sem, da bi z boljšim informiranjem imela BVP vsaj še enkrat toliko članov. Verjetno ni delavca, ki bi se branil brezobrestnega posojila, ki v vsakdanjem življenju vedno prav pride. Mesečni znesek članarine ni visok, poleg tega pa vsak dobi vplačano članarino povrnjeno, če preneha z delom v podjetju ali če preneha biti član. Tudi tukaj se najdejo primeri, ki to določilo poslovanja BVP izkoriščajo. Pismeno izjavijo, da ne bodo več včlanjeni v BVP in zahtevajo povrnitev članarine po določenem času pa jim je žal in se spet vpišejo. Po določilih pravilnika lahko postanejo ponovni člani šele po preteku enega leta od izbrisa, na ponovno dodelitev posojila pa morajo kot novovpisani člani čakati spet 11 mesecev. To določilo pravilnika se v praksi marsikdaj ni dosledno izvajalo, v bodoče pa tega ne bomo smeli več dopuščati. V podjetju deluje 10 poverjenikov, vključno z menoj. Poverjeniki BVP so večinoma uslužbenci v obratnih pisarnah, katere člani poznajo. Poverjeniki imajo nalogo, da zbirajo članarino in obroke posojil ter po obračunu predložijo zbrani denar v blagajno BVP. Posojila se članom odobrijo in izplačujejo v blagajni. Včasih je bilo število prosilcev večje, kot pa je bilo na razpolago denarja, zato je bilo potrebno kakšen mesec počakati, to že dalj časa ni potrebno več, in vsak član še tisti mesec, ko zaprosi, tudi dobi posojilo. Ce bo ob novem letu prišlo do spremembe, kot sem že prej omenila, bo verjetno tudi prišlo do zastoja, vendar le toliko časa, da bo dotok denarja od vračanja posojil večji. Naj naštejem še poverjenike BVP po obratih: Kristina ZORMAN — za predilnico Jožica SELKO — za pleme-nitilnico I z adjustimim oddelkom Tinca HOSTAR — za gravuro Ciril PRAPROTNIK — za vzdrževalno energetsko službo Pavla BLAŽIČ — za vse poslovalnice prehrane in oddiha Ivica KOBLAR — za upravo in glavni blagajnik BVP Marinka MERLAK — za tkalnico II Pavla RUPAR — za pleme-nitilnico II in vse ostale Nada TOMAŽIČ — za vzdrževalno energetsko službo v obratu II Kdorkoli torej želi postati član BVP, naj se obrne na pristojnega poverjenika, ki mu bo posredoval tudi ostale informacije.« Za izčrpne odgovore se Ivici lepo zahvaljujemo. R. S. IH Kot vemo, imamo v obeh obratih izpostavo 1J HH Ljubljanske banke, kjer vlagamo oziroma |j| Ü! dvigamo osebne dohodke na hranilnih knji- |gj g§ žicah. Kljub temu, da izpostavi poslujeta vse gl gl obratovalne dni (razen sobot), je v obeh JJ IH obratih naj večja gneča na dan izplačila oseb- ÜJ jjj nih dohodkov. Prav zaradi tega razloga smo JU ig se odločili, da bosta izpostavi poslovali ob gl g dnevu izplačila osebnega dohodka dalj, kot g gg je bilo prvotno določeno v razporedu, člane g| HÜ kolektiva bi radi opozorili, da obe izpostavi g§ gj na dan izplačila osebnih dohodkov poslujeta ig i=^ do 15. ure popoldne. (Če je na dan izplačila jU g po razporedu v obratu I, posluje prav tako gj §g naslednji dan po izplačilu OD v obratu II g§ Ut tudi do 15. ure!) gl R. S. H PETER SUŠNIK, skupne službe: Z nekaj leti nazaj se Novi-grad sploh ne da primerjati več! Novigrad »Pod lupo« nam je razložila marsikatere upravičene razloge, ki so botrovali težavam med poslovanjem doma. »že pred pričetkom sezone so se začele težave s kadrom. Dober mesec pred otvoritvijo je odpovedala glavna kuharica, na ponoven razpis v časopisu pa ni prispela nobena prijava. Tàko je delovno mesto glavne kuharice prevzela lanskoletna pomočnica glavne kuharice in to na pritisk uprave počitniškega DOjedli, češ, da jo je preveč. Mnenja smo namreč, da je bolje nekaterim postreči z dodatkom, kot pa metati ostanke v pomije. Prav žalosten je bil pogled na košare za smeti, kamor so ljudje metali kruh, ki ga niso pojedli. Nad tem se resnično lahko zamislimo, ker nas je prav gotovo še veliko, ki vemo, kaj se pravi biti lačen. Bili pa so tudi taki primeri, ko so imeli tri ali celo štiri-član-ske družine le po dva obro-(Nadaljevanje na 6. strani) MILENA SLABE, tkalnica: neprijetno je čakanje na prosto mizo! VINKO ZGONC, plemenitilnica: če nimaš lastnega prevoza, si s prtljago 4 ure na cesti! Letos smo lahko dosti slišali, pa tudi brali o takoimenova-nem »delavskem turizmu«, ki naj zagotovi poceni dopust našim državljanom, predvsem tistim, ki imajo nizke osebne dohodke. Od obljub se je uresničilo bolj malo, ali celo nič. Dejstvo je, da je za naše »delavske žepe« še vedno najcenejši dopust v počitniškem domu podjetja, čeravno tudi tukaj ni več -tako poceni. Res je namreč, da se je cena našega penziona v Novigradu precej približala n.pr. hotelskim cenam iz-vensezone in je razlika malenkostna. Tega se naši delavci že dobro zavedajo in ni čudno, da so postali nekoliko bolj zahtevni do tistega, kar jim nudimo v Novigradu. Po drugi strani pa je treba upoštevati zraven tudi to, da velika večina članov kolektiva že vrsto let zapored letuje v Novigradu. To so dopustniki, navajeni Novigrada, pa zato najhitreje odkrijiejo kakšne nepravilnosti, ki se pojavijo. Tako je bilo tudi letos: nekako sredi počitniške sezone je bilo slišati mnogo pripomb s strani članov kolektiva na razmere v Novigradu. Prav to me je napotilo k razgovoru z nekaterimi delavci po obratu I, ki so se že vrnili z dopusta. Kratek povzetek njihovih izjav o počutju med dopustom bi bil naslednji: FRANCKA TOPOLOVEC, tkalnica: nasplošno zadovoljna doma, ker drugega izhoda pač ni bilo. Upoštevati moramo posebej še to, da je bila odločitev kuharice težka, to pa iz razloga, ker ji nismo mogli nuditi v pomoč kvalificiranega pomožnega osebja. Sicer pa so tudi z ostalim kadrom vsako leto največje težave. Zaposlitev v počitniškem domu je sezonska, vsak pa se rad redno zaposli. Prav zato predstavlja oskrba kadra za počitniški dom vsako leto najtežji problem. Pripombe, ki so sp nanašale na hrano v počitniškem domu, so nas neprijetno presenetile, predvsem zato, ker smo goste vpraševali po njihovem počutju, vendar se nam nihče ni pritožil. Težko pa je odpravljati napake, na katere te nihče ne opozori. Pripomniti hnoramo, da je bilo strežnemu osebju pose- IVAN ANTOLIN, plemenitil niča: meni je bilo všeč! bej naročeno, da na željo gosta lahko postrežejo še z dodatkom, kar so se nekateri tudi poslužili. Veliko pa je bilo tudi takih, ki hrane niso ANA KAJTNE, tkalnica I: manjka tudi zabave! — Večina sogovornikov je izrazila kritiko na račun količine in kvalitete hrane ter visokih cen v bifeju. Kosila, predvsem pa večerje, jim niso zadostovale, tako da so mnogi hodili na porcije ražnjičev in čevapčičev k sosedom. Opozorili so tudi na to, da so stregli precej konzervirane hrane, od tega tudi zelenjavo, katere pa je v sezoni dovolj sveže v prodaji. Med drugim so negodovali tudi nad enoličnostjo jedilnika (predvsem juh). Cene pijač in ostalih artiklov, ki so se prodajali v našem bifeju, so bile napram ostalim počitniškim domovom v Pineti najvišje. Liter Merlota je bil na primer dražji za 5 dinarjev, nekoliko manj ostale alkoholne pijače in sokovi. — Še vedno je mnogo takih delavcev, ki nimajo lastnega prevoza in so tako vezani na redni avtobus. Ob izmeni so morali tisti, ki so odšli domov, izprazniti hišico in oddati ključ že ob 9. uri dopoldne, redni avtobus pa je imel odhod po 13. uri. Tako niso imeli kam odložiti prtljage in so bili do odhoda avtobusa takorekoč na cesti. To bi pravzaprav ne smelo povzročati težav; majhna elastičnost, talko s strani prizadetih dopustnikov, pa tudi uprave počitniškega doma, bi odpravila nevšečnosti. Določiti ibi morali le ustrezen prostor, kamor bi shranili prtljago vsem tistim, ki še nimajo osebnih avtomobilov, pa bi bil problem rešen, ali ne? — Verjetno pa je najbolj stara pritožba, ki se vleče iz leta v leto — čakanje na prosto mizo. Čeprav smo pred nekaj leti povečali jedilnico, nismo te naše grde navade uspeli odpraviti. Navade pravim zaradi tega, ker smo jo vpeljali sami — dopustniki. Le zakaj je potrebno rezerviranje mize in to več kot uro prej, preden začno deliti kosilo? Na vsaki mizi stoji pijača, mogoče sedi še kakšen otrok zraven, kar pomeni, da je miza »zasedena«. Nepotrebno je ugotavljati, kdo je temu kriv. Najbolj enostavna bi bila ta rešitev, da bi vsaka hišica (ali pa po dve skupaj) imeli tudi številko mize v jedilnici, pa bi bila zadeva rešena. Podoben red imajo uveden tudi v drugih počitniških domovih in se odlično obnese. ALOJZ ZELNIK, mehanič. delavnica: »najdražja pijača!« — Mnogi se pritožujejo tudi nad čistočo hišic, ki so jih zapustili gostje pred njimi. V domu še vedno velja red, po katerem mora počistiti vsak sam za seboj. Ker pa na ključ skoraj vedno že čakajo novi gosti, je praktično nemogoče kontrolirati sproti red v hišicah s strani uprave doma. V bodoče naj se takim malomarnežem dodatno zaračuna še čiščenje hišice, saj jih ne bo težko odkriti. Dokaj krivično napram osebju počitniškega doma pa bi bilo, če bi napisali le pripombe dopustnikov, ki so letovali v Novigradu, zato smo se o minuli počitniški sezoni pogovarjali tudi z upravnico doma Francko Tepina, ki Mreža se je zatresla kar osemkrat Mali nogomet Tekstilindus (A) spet prvi Med najbolj zanimiva tekmovanja VIII. letnih športnih iger ObSS Kranj vsekakor spada mali nogomet, saj je letos tekmovalo 24 ekip iz domala vseh kranjskih kolektivov in ustanov. Tekmovanje je bilo izvedeno v predfinal-nih srečanjih v štirih skupinah in sicer A, B, C in D. Naše podjetje je letos prvič sodelovalo v dveh postavah in sicer v A in B. Tekstilindus A je bil favorit vseskozi, v Tekstilindus B ekipi pa so sodelovali naši igralci, ki so vsa dolga leta nazaj predstavljali barve našega kolektiva, vendar so hoteli še pokazati voljo do igranja in zmag. Postava Tekstilindus A: Krnic, Stanišljevič, Brezar (vratar), Radosavljevič, Kalan, Šprajcar, Komovc, Strle. Postava Tekstilindus B: Srabočan, Rogelj, Mesec, Cu-kič (vratar) in občasni igralci. Tekstilindus A je vsa pred-finalna tekmovanja zmagal, razen s Projektom je igral neodločeno. Tekstilindus B pa je igral tudi dobro, samo z nekaterimi ekipami ni imel »sreče«. Rezultati predfmainili tekmovanj: Tekstilindus A : PTT 13:1 Tekstilindus A : Sava B 7:1 Tekstilindus A : Projekt 2:2 Tekstilindus A : Creina 3:0 Tekstilindus A : Servis Gorenje 8:1 Tekstilindus B : Merkur 2:1 Tekstilindus B : Sava C 0:6 Tekstilindus B : Komunalni servis 0:4 Tekstilindus B : Iskra B 3:0 Tekstilindus B : Planika 2:2 Iz predfinalnih tekmovanj je razvidno, da je favorit letošnjega prvenstva Tekstilindus A vsa tekmovanja dobil z visoko razliko golov, Tekstilindus B pa je izgubil dve tekmi, eno je igral neodločeno, dve pa je dobil. Tako se je iz skupine A naša ekipa Tekstilindus A uvrstila v finalni del, kjer smo se pomerili s Sava C, Iskra C, ŽTP. Rezultati finala: Tekstilindus A : Sava C 6:1 Tekstilindus A : Iskra C 1:0 Tekstilindus A : ŽTP 3:2 Tekstilindus A je zbral maksimalno število točk, saj je premagal vse ekipe v finalu in tako postal prvak VIII. letnih športnih iger ObSS Kranj za leto 1974. S tem smo potrdili lansko formo, ko smo zasedli tudi prvo mesto in dokazali Kranju, da trenutno v tej športni panogi vodimo. Tudi B ekipa nas je borbeno in uspešno zastopala Tekstilindus med favoriti V okviru VIII. letnih športnih iger ObSS Kranj je bilo v telovadnci OŠ »Simon Jenko« izvedeno tekmovanje kranjskih delovnih organizacij in ustanov v košarki. Naše podjetje je letos prvič sodelovalo v tej športni panogi v postavi: Skubic, Teropšič, Hlebec, Brankovič, Mihčevič, Brezar, Stojakovič, Kordič, Petelin, Vozelj, Srabočan. Ekipe so bile razdeljene V dve polfinalni skupini. Naša ekipa je igrala s Creino, Savo in Zdravstvenim domom. Na presenečenje vseh ostalih ekip je naša z borbenostjo in požrtvovalnostjo premagala vse nasprotnike v predfinal-nih tekmovanjih. Naša najboljša igralca sta bila Skubic in Teropšič. Rezultati predfinalnih srečanj Tekstilindus : Sava 40:20 (29:4) Tekstilindus : Creina 29:18 (20:5) Tekstilindus : ZD 41:14 (19:8) Tako je bila v četrtek, 26. septembra na sporedu finalna tekma, nasprotnik naše ekipe je bil zmagovalec druge Skupine Iskra. Po izenačeni borbi obeh nasprotnikov je zmagala Iskra z rezultatom 37:36 (polčas 19:15). Tako je Iskra postala na letošnjih igrah ObSS Kranj prvak v košarki. Naša ekipa je zasedla drugo mesto, kar predstavlja velik uspeh, če upoštevamo, da smo letos prvič sodelovali v tej športni panogi. A. O. V soboto, 21. septembra so se na stadionu Stanka Mlakarja pomerili med seboj nogometaši tkalnice II, in sicer I. in II. izmena. Nogometna tekma se je pričela ob 9.15. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 50 gledalcev. Tekmo je odlično sodil Ivan Traven. Srečanje je bilo vseskozi zelo napeto in zanimivo. Odigrano je bilo v zelo težkih pogojih, kajti med celo tekmo je pomalo deževalo. Igralci obeh ekip so pokazali izredno požrtvovalnost, tako da so bile moči obeh ekip zelo izenačene. Že sam začetek tekme je pokazal zelo razburljive akcije, tako na eni, kot na drugi strani, vendar je kmalu povedla I. izmena. Rezultat polčasa je bil 2:0 za I. izmeno. V nadaljnem poteku drugega dela tekme se je ekipa II. izmene borbeno prizadevala, da bi zmanjšala rezultat. Kot nalašč pa je prišlo do nesreč-hega avtogola obrambnih igralcev, pri čemer se je rezultat povišal na 3:0. Kljub ižredni smoli pa ekipa II. izmene hi popustila in je prešla v še silovitejši napad ih tako uspela znižati rezultat na 3:1. Ker je bil hjen slabši del moštva ožja obramba, leta ni vzdržala pritiska napadalcev I. izmene; tako so dobili od nasprotnikov še 2 zadetka, rezultat pa je bil tedaj 5:1. Čimbolj se je tekma nagibala h koncu, tem silovitejše so napadali igralci II. izmene. Njihova borbenost do konca tekme se jim je bogato poplačala, saj so nasprotnikom do konca tekme še dvakrat zatresli mrežo. Končni rezultat nogometne tekme med prvo in drugo izmeno je bil 5:3. Pripomniti moram še, da je imela II. izmena kljub porazu še več priložnosti za znižanje rezultata, ki pa ga zaradi nespretnosti napadalcev na žalost ni znala izkoristiti. Strelci golov so bili: I. izmena — Čiča Milovan (4), Šenk Franc (avtogol) — II. izmena — Rehberger Jože (2), Kalan Stane (1). Ob koncu bi v imenu moštev želela zapisati še to, da si takih in podobnih srečanj želimo še več, hkrati pa pozivamo člane DE tkalnice in ljubitelje športa, da v bodoče podprejo trud tekmovalcev z ogledom tekem in navijanjem. P. P. Dopisujte v svoje glasilo! Naša zmagovita A ekipa, ki je zasedla 1. mesto, čestitamo! Na koncu zahvala vsem sodelujočim igralcem, ki so žrtvovali svoj prosti čas za tako razvejano tekmovanje in uspešno predstavili barve našega podjetja v kranjski občini. Drugo leto pa pričakujemo še uspešnejši nastop naših članov kolektiva. Lestvica: Tekstilindus 3 3 0 0 10:3 6 Sava C 3 111 6:10 3 Iskra C 3 10 2 2:3 2 ŽTP 3 0 12 5:7 1 A. O. Šah Naši šahisti prvi V okviru VIII. letnih športnih iger ObSS Kranj je bilo izvedeno ekipno šahovsko prvenstvo kranjskih delovnih organizacij in ustanov. Prvenstvo se je odvijalo v nedeljo, 22. 9. 1974 v Delavskem domu v Kranju. Sodelovalo je sedem ekip. Prvo mesto je proti pričakovanju zasedla naša ekipa v postavi: Paunov, Vojičič, Podgornik, Kocev. Drugo mesto je zasedla Iskra, tretje pa Cestno podjetje Kranj. Tako je naša ekipa že drugič zapored osvojila prehodni pokal ObSS Kranj za leto 1974. V nedeljo, 29. 9. 1974 je bilo izvedeno posamično prvenstvo v šahu. Zaradi zaključka redakcije bomo rezultate objavili v naslednji številki. A. O. Nagradno križanka Nagrade: 1. 40,00 din 2. 30,00 din 3. 20,00 din Rešitve oddajte najkasneje do 25. 10. 1974 v skrinjice pri vratarju ali pa jih pošljite po pošti na uredništvo Tekstilca. . I '% j riCT ' "jE • iBf Pl ; * ; • p - 1 v • N w ■ SESTAVIL 3-3. IME PEVCA (DEDIČ) vi^AlN/K 6KSP102IVA SULTANAT OB PERZIJSKEM ZALIVU v angleška NIKALNICA ZAMEJEC, TUJEC TREPET, TESNOBA BERITE tekstilca SVOD, KROGELNI odsek DREVORED NAŠA FILMSKA K RAUCA C€VA) SMRTNI ANSEL , uničevalec ETNOLO- iilJA TRST LETNI c?OZD NI POSEK ST. RIMSKI PISATELJ DOLZORE PA PAPKA V ST.«. MIT6LOG. LEP „ MLADENIČ VARNOSTNA 2APORA 1 ► ŽLAHTNA VRSTA 5ADRE AlRUJOC DEL el. Motorja DRVAR r Š02DAZ PRISPEVEK ZA VODO AVSTRIJSKA NOVINARJLÄ ASENCijA PEL FILMA DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE PAKET , ©nor DVORNI SLU5A ZDRAVNIK neznanec DEL VZVIŠENA URŠKA pesen IZDELOVAL- «OSLI iZceenoNE SARAJEVO KRAJ NA KOROŠKEM DEČEK IZ */001 NOČI * BERITE tekstilca HACATORJA* /MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA PRITRDILNI* CA POZITIVNA ELEKTROOA HRVAŠKI skladatelj Ckrsto) Domače i. ime C DANICA) STARINA , REDKOST OSEBNI zaimek KNJIŽNA POUCA ZNAMKA KAMIONOV RDEČE tottC CVETNI PRAH ! OBMEJNA kontrola 5U LTANOV UK Ar VRA2NO SREDSTVO PERZIJA sKopje IZDELKI IZ SUHE ARABSKI žrebec TAVČAR REDNO Ponavljan 7C PtOCESA VNETJE NOSNE sluznice ČASOVNO OBDOBJE VRSTA CESTE VRSTA PoDA LATINSKI VEZNIK VELETOK V AZIJI (MASKA 4 2. IME veL&iesro v itAUJI An.p|fATEL{ CsEorz,«) ■too m1 VRSTA TKANINE 2- IME KUßAWSK ZUNANJI minister Dojenec VOJAŠKE ŠOLE S6L ZVEZDA V ORLU «?L. MESTO Jordanije MEHKO NEB NI C LA S SAeR. CESTE AU pRoce prijeten VONJ Poljska cvetlica slap S AV1W 3£ KRANJSKI NAniZNOT. KRALEC KEANJtKI alpinist CTOAA2 ) vigovmcA Posušena TRAVA Anefcco CIGANI UVRŠNf SVET NEPO KLICO ŠPORTNIK LIVADA , TRAVNIK. PoDREONf VE2NIK ELpeiPfiAVA ZA OKREPITEV SVETLOBE z ZARcENfen ©l<;A AIHCV speenLjev oq N3A $ORA V SERIJI TUJE Ž. me (MASKA C PfcEDlO*; AKO ZAKONSKA DAJATEV FINA «JoSPA TUJA REVIJA ZA /105K6 uree. SLA0EK ■7UÌNI SADEŽ OČAK D€L OUAzA CELICA, PREKAT Novigrad »Pod lupo« (Nadaljevanje s 4. str.) ka. Razumljivo je potem dejstvo, da jim je bilo premalo! žalostna je tudi ugotovitev, da nam je izginilo v točilnici večje število kozarcev. Od prvega štetja 5. junija, pa do ponovne inventure 2. avgusta, nam je od skupnega števila 450 komadov, ostalo le še 56 kozarcev. Razbitih smo našli bolj malo, pa nam ostaja nerešeno vprašanje, kam so izginili vsi ostali. Prav tako nam je izginilo tudi lepo število jedilnega pribora, sem pa tja pa še kak pepelnik povrhu. Vse našteto nam bo močno obremenjevalo končni obračun, na kar pa tisti, ki imajo to na vesti, gotovo niso pomislili! Celoten kolektiv zaposlenih v počitniškem domu se je vseskozi trudil, da bi zadovoljil goste v vsakem pogledu. Največja nagrada za naš trud nam je vsekakor pohvala, da odhajajo naši gostje zadovoljni z dopusta, tembolj pa nas prizadene, Če je ravno obratno. Prav bi bilo, da bi nam napake ali more- bitno nezadovoljstvo izrazili že v Novigradu, saj bi jih hitreje in lažje odpravili. Kritika, izrečena prepozno, pa jemlje voljo do dela celotnemu kolektivu, ki se od jutra do večera, brez prostih sobot in nedelj in v veliki vročini trudi, da bi bili vsi naši gostje zadovoljni. Končno smo tudi mi ljudje in del kolektiva Tekstilindus.« Letošnja počitniška sezona je sedaj že za nami. Namen tega prispevka nikakor ni bil, da bi pogrevali pripombe v zvezi s počutjem gostov v Novigradu, pač pa da bi pojasnili tudi vzroke, ki so vplivali na to. Res je sicer, da so bile pripombe nekaterih gostov, ki so letovali v prvi polovici sezone, delno upravičene in predvsem rezultat omenjenih težav, ki nam jih je navedla upravnica doma. Res pa je tudi, da se je v drugi polovici situacija vidno obrnila na bolje, tako da so gostje prihajali zadovoljni iz Novigrada in polni pohval. Kljub temu pa naj bodo tokratne slabe izkušnje opomin za naslednjo sezono. Prvenstveno bo treba nekoliko prej pomisliti na kader, ki ga bomo zaposlili v Novigradu. Popolnoma nova »posadka«, če jo lahko tako imenujemo, ki nima ustrezne prakse, prav gotovo potrebuje nekaj časa, da pri- Ob nenadomestljivi izgubi drage mame ANE ZAVRL se iskreno zahvaljujem sodelavcem VEO za poklonjeni venec, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Martin Zavrl Ob nenadni smrti mojega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem čistilnice blaga v obratu II za poklonjeni venec in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Mavec Stane dobi delovne izkušnje, negativne posledice pa občutijo predvsem gostje. Prav bi bilo, da se bomo v prihodnje spomnili na to pravočasno, kajti če bomo spet odlašali, se bomo prihodnje leto spet znašli v enaki situaciji. R. S. Ob mojem odhodu iz podjetja se iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo vsem sodelavcem iz belilnice (mer-cerizacije) obrata I. Tone Teropšič Za obisk se sodelavkam najtopleje zahvaljujem, enaka zahvala pa velja tudi sindikalni organizaciji za šopek in darilo. Hvaležna Olga Dragoslavljevič Ob odhodu v pokoj se naj-iskreneje zahvaljujem za poklonjena darila sodelavcem obeh izmen v ekspeditu, obratni pisarni in sindikalni organizaciji. Vse lepo pozdravljam in želim veliko delovnih uspehov. Štefka Oman TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421-1/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Zahvale