Kamniški OBČAN
St. 1
54. leto
Nova vlečnica čaka na sneg
Letošnja zima s snegom na Veliki planini še ni bila dovolj radodarna, in čeprav pravega smučanja na planini že nekaj let ni več, so v družbi Velika planina pripravljeni tudi na zimsko sezono. Na zagon čaka nova otroška vlečnica, v začetku februarja pa bodo odprli še prenovljeno gostišče na spodnji postaji nihalke.
Na Veliki planini trenutno skorajda ni več snega, a narava ni tam gor zato nič manj privlačna. / foto: arh
iv družbe Velika planina
Jasna Paladin
Velika planina - Velika planina je, polna naravnih lepot, za pohodnike in druge obiskovalce nadvse privlačna tudi v zimskem času, kar dokazujejo številni, ki se do Jar-škega, Črnuškega in Domžalskega doma ali pa gostišča na Zelenem robu podajajo z obeh strani, tako iz Stahovice preko Svetega Primoža kot tudi z nihalko do Šimnovca. Slednjih je sicer precej manj, še posebej zato, ker dvosedežnica do Zelenega roba še vedno ne vozi, a vodstvo družbe ne razmišlja, da bi vožnje nihalke kljub nerentabilnosti pozimi zaustavili. Nasprotno, pripravljeni na sneg se veselijo zagona otroškega smučišča. »Še prejšnje vodstvo družbe je kupilo novo otroško vlečnico Jurček, ki bo tik ob vznožju dvosedežnice nadomestila dosedanjo. Zmonti-
rali smo jo ob začetku jeseni, te dni pa izvajamo še zadnja manjša tehnična dela, saj smo tik pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja. A gre za malenkosti, ko bo zapadel sneg, bomo pripravljeni. Gre za tristometrsko vlečnico, vredno približno 50 tisoč evrov, namenjeno najmlajšim smučarjem. Poleg
otroškega smučišča še niso mogli urediti, saj snega ni bilo dovolj. Potrebujejo ga vsaj 40 centimetrov. Ko jim bo narava z njim naklonjena, bodo otroško smučišče uredili tako, da bo obratovalo ob koncih tedna in med zimskimi počitnicami, po predhodnem dogovoru s šolami, vrtci ali društvi pa tudi med
Nihalka na Veliko planino pozimi med tednom vozi ob 8., 12. in 16. uri, ob koncih tedna in med prazniki pa vsako uro med 8. in 18. uro.
nje bomo uredili otroško smučišče, progo za sankanje, v sodelovanju s Športnim društvom Grbina pa tudi otroški snežni park, ki je letošnja novost,« nam je povedal v. d. direktorja družbe Velika planina Leon Ke-der in dodal, da kljub temu, da je sneg decembra pobelil tudi dolino, na Veliki planini
tednom. Na planino je v snegu mogoče tudi krpljati. A če si snega na eni strani močno želijo, so po drugi veseli, da jim pomanjkanje snežnih padavin omogoča intenzivno obnavljanje dvo-sedežnice Šimnovec. Kot nam je zatrdil Keder, obnova poteka po načrtih, dosedanja dela ne kažejo na odstopanje
od načrtovanih stroškov, zato še vedno velja, da bi obnovljeno sedežnico zagnali z začetkom poletne sezone. Zima pa ni čas le za vzdrževalna dela, ampak v družbi Velika planina, odkar so ponovno odkupili gostišče na Zelenem robu (to je tudi pozimi odprto vsak dan med 8. in 16. uro) in lokal na spodnji postaji nihalke, veliko stavijo tudi na gostinstvo. Nedavno se je zaključila obnova lokala na spodnji postaji. Za približno 50 tisočakov so prenovili sanitarije in točilni pult, položili so nove talne obloge, stene oblekli v macesnov opaž, namestili so tudi kamin, v letošnjem letu pa naj bi na vrsto prišla že zunanja podoba lokala. Kuhinja čaka le še kuharja in natakarja, že v začetku februarja pa naj bi prenovljeno gostišče, kjer bodo po novem stregli tudi hrano, tudi uradno odprli.
OBČINSKE NOVICE Županovi desni roki
Dobra dva meseca sta že minila, odkar je župan Marjan Šarec imenoval svoja podžupana, Igorja Žavbija in Mateja Slaparja. Kdo sta torej svetnika, ki bosta prihodnja štiri leta v tej funkciji na Občini Kamnik redno zaposlena, in kakšne so njune zadolžitve?
stran 2
AKTUALNO
V	Črni nočejo asfaltne baze
V	Črni že od poletja deluje Civilna iniciativa Za zeleno dolino Črne, katere člani opozarjajo na domnevno nelegalno deponijo in asfaltno bazo podjetja Calcit v pesko-kopu Črna.
stran 4
ŠPORT
Kamničani najboljši kegljači
Za kegljače KK Kamnik se je leto 2014, v katerem so praznovali svoj jubilej, odlično končalo. Postali so tudi najboljša moška kegljaška ekipa v Sloveniji.
stran 10
ZANIMIVOSTI Razpoka do baroka
Matevž Sterle je pred dnevi do zadnjega kotička napolnil prostor Maleševe galerije, kjer je predvajal svoj dokumentarni film Razpoka do baroka - Nastajanje in ohranjanje baročnih slik na platnu, ki je produkt praktične izvedbe njegovega diplomskega dela.
Kamnik, 23. januar 2015
stran 13
Umrl je častni občan dr. Stanislav Gabrovec
Občina Kamnik je v njegov spomin odprla žalno knjigo, v sredo pa so pripravili tudi žalno sejo občinskega sveta.
Jasna Paladin
Kamnik - V petindevetdesetem letu starosti je v ponedeljek, 12. januarja, umrl dr. Stanislav Gabrovec, doktor arheoloških znanosti, akademik in častni občan občine Kamnik. V pritličju občinske stavbe je bila vse do 21. januarja odprta žalna knjiga, v sredo, 21. januarja, je v sejni sobi potekala tudi žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik. V Kamniku rojeni Gabrovec (rodil se je v prostorih upravne zgradbe današnjega muzeja na Zapricah) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1948 diplomiral iz arheologije in klasične filologije ter leta 1962 doktoriral v Zadru s
temo Prazgodovina Gorenjske. Skoraj štiri desetletja je kot kustos za prazgodovino deloval v Narodnem muzeju, svoje glavno delo pa je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. Na podlagi sistematičnih izkopavanj in raziskovanj je za obe obdobji izdelal novo kronologijo, na novo je opredelil kulturne skupine halštatskega in latenskega obdobja na Slovenskem in orisal njihovo kulturnozgodovinsko podobo. Bil je tudi dolgoletni pedagog. Leta 1996 je za življenjsko delo prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva, leta 2000 Zoisovo nagrado, v letu 2002 pa je akademik prof. dr. Stane Gabrovec postal častni občan občine Kamnik.
Arboretum Volčji Potok znova odprt
Volčji Potok - Po tem, ko je bil park zaradi nujnih vzdrževalnih del od 24. decembra lani do 18. januarja letos zaprt, iz uprave Arboretuma sporočajo, da je park ponovno odprt, in sicer vsak dan od 9. do 16. ure. Tak odpiralni čas bo veljal do marca, ko bo park mogoče obiskati dve uri dlje, in sicer od 8. do 18. ure, od aprila do avgusta pa bo odprt vse do 20. ure. Javni zavod Arboretum Volčji Potok si sicer pridržuje pravico, da park v zimskem času vse do konca februarja zaradi nepredvidljivih dogodkov, ki bi lahko na kakršenkoli način ogrožali varnost obiskovalcev in poslovanje družbe, kadarkoli zapre. J. P.
V zdravstvenem domu bo dodatni ginekolog
Kamnik - Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uspel pridobiti 0,5 povečanja programa na področju ginekologije. Ustanoviteljici zdravstvenega doma, Občini Kamnik in Komenda, sta že podali soglasje k nadomestni zaposlitvi. V ta namen bo javni zavod v najkrajšem možnemu času zaposlil novega ginekologa za polovični delovni čas, ki bo opravljal po 20 ur dela tedensko. J. P.
Kamniški občan v letu 2015
Kamnik - Kamniški občan bo v letu 2015 izšel dvajsetkrat. Predvideni datumi izidov so: 23. januar, 13. in 27. februar, 13. in 27. marec, 10. in 24. april, 15. in 29. maj, 12. in 26. junij, 17. julij, 14. avgust, 11. in 25. september, 9. in 23. oktober, 13. november ter 11. in 24. december. J. P.
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3c, Kamnik
SPOŠTUJEMO SLOVENSKO
Dobrote lokalnih pridelovalcev s podeželja
©080 22 36
COtUHLCttl1 "EST _
Za topßo zimo in pomfiad
Občinske novice
Gradnja poteka tudi pozimi
Občina Kamnik s svojimi izbranimi izvajalci tudi v letošnjem letu nadaljuje z gradnjo vodovoda in kanalizacije.
Jasna Paladin
Kamnik - V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale-Kamnik so že končana dela na Kovinarski ulici in v prvi fazi odseka Duplica-Volčji Potok. Dela na odseku od Veterine Kamnik do vodo-hrana Perovo so zaradi zimskih razmer začasno ustavljena, se pa zato nadaljujejo na odseku od Volčjega Potoka do Šmarce, kjer se gradi 800 metrov dolg vodovod, ki se bo v Šmarci priklopil na obstoječe vodovodno omrežje.
Z oddelka za gospodarske javne službe so sporočili tudi, da v Kurji dolini pri Košišah v okviru gradnje
kanalizacije v teh dneh polagaj o tlačni vod skupaj z vodovodom od obstoječe transformatorske postaje do prvih hiš, saj na tem delu ni gravitacijske kanalizacije. Izvajalec pa je že končal z deli na stranskem kanalu, ki poteka pod opornim zidom. Nadaljuje se tudi gradnja kanalizacije v Stranjah; izbrani izvajalec je že začel z gradnjo stranskega kanala ST, ki poteka od obstoječe kanalizacije pri objektu Spodnje Stranje 5A naprej ob Stranjskem potoku. Skladno s terminskim načrtom se nadaljuje tudi nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, katere solastnica je tudi Občina Kamnik.
Zelena zima je gradbincem za zdaj naklonjena. Tako se gradi tudi vodovod med Volčjim Potokom in Šmarco.
Kamniški zbornik 2016
Ob občinskem prazniku leta 2016 bo izšla nova knjiga Kamniškega zbornika. V njem objavljamo prispevke, vezane na kamniško občino, na njeno sedanjost in zgodovino, na ljudi in naravne značilnosti.
Prispevke bo treba oddati najkasneje do 1. decembra 2015. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se do konca januarja prijavijo glavni urednici dr. Marjeti Humar (naslov: Žale 4a, 1240 Kamnik; telefon: 031 564 705; elektronski naslov: marjeta.humar@guest.arnes.si).
Uredniški odbor
Kamniški OBČAN
UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
ODGOVORNA UREDNICA:
Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.
Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si.
Naslednji Kamniški občan bo izšel 13. februarja, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 5. februarja 2015.
Županovi desni roki
Dobra dva meseca sta že minila od podpisa koalicijske pogodbe, ob katerem je župan Marjan Šarec imenoval tudi svoja podžupana - Igorja Žavbija in Mateja Slaparja. Kdo sta torej svetnika, ki bosta prihodnja štiri leta v tej funkciji na Občini Kamnik redno zaposlena, in kakšne so njune zadolžitve?
Jasna Paladin
Kamnik - Funkcijo poklicnega podžupana je prvi prevzel 33-letni Igor Žavbi iz Buča v Tuhinjski dolini. Mož in oče dveh fantov si je bogate izkušnje za delo z ljudmi doslej pridobival predvsem z delom v gostinstvu in močno vpetostjo v lokalno društveno življenje. Je dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno v Tuhinju, kjer je tudi predsednik, in aktiven član KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju, kjer ga veselijo predvsem vloge amaterskega igralca. Ker se zaveda dejstva, da za sočloveka storiš največ, če v svoje delo vložiš tudi del sebe, je aktiven krvodajalec.
Družbene dejavnosti in krajevne skupnosti
»Do volitev niti slučajno nisem pričakoval, da bom kdaj podžupan. Presenetil me je že odličen rezultat naše liste, nato pa še povabilo župana Marjana Šarca, da postanem podžupan. Vedel sem, da mi bo to spremenilo življenje, in ni mi žal,« nam je povedal Igor Žavbi, podpredsednik Liste Marjana Šarca - Naprej Kamnik, in dodal, da je ena od njegovih največjih prednosti prav
Igor Žavbi / Foto: Tina Dokl
politična neobremenjenost. »Na to funkcijo ne gledam skozi oči politika, ampak nekoga, ki si želi narediti nekaj dobrega za občino in občane. Tudi v tej službi nameravam delati tako kot doslej - vestno, zavzeto, odgovorno in timsko.« Župan Marjan Šarec je Igorju Žavbiju zaupal široko področje družbenih dejavnosti in koordinacijo med predsedniki krajevnih skupnosti in občinsko upravo.
Področje turizma in podjetništva
Mesto drugega poklicnega podžupana je s podpisom koalicijske pogodbe zasedel 30-letni Matej Slapar iz Mekinj, ki pa do prvega feb-
Matej Slapar / foto: tina dokl
ruarja opravlja tudi še svojo staro službo. »Zaradi odpovednega roka sem trenutno še zaposlen v podjetju Studio Moderna, s februarjem pa se bom svoji novi funkciji lahko v celoti posvetil. Za zdaj vse poteka tako, da zjutraj pridem na občino, kasneje grem za osem ur v službo, popoldne in zvečer pa se znova posvetim podžupa-novanju. A na dolgi rok tako ne gre, zato je prav, da ima tako velika občina poklicna podžupana, ki se svojemu delu lahko posvetita stoodstotno,« pravi Matej Slapar, ki je v lokalni politiki kljub mladosti doslej že pustil pomemben pečat. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist, kot svetnik NSi je zdaj nastopil že svoj tretji man-
dat v občinskem svetu, na jesenskih volitvah je kandidiral za župana, izkušnje pa si je nabiral tudi kot predsednik Krajevne skupnosti Mekinje in član Šport-no-kulturnega društva Mekinje. V mednarodnem podjetju je bil zaposlen kot finančni analitik, vodil pa je tudi svoj računovodski servis, ki pa ga bo s februarjem, ko bo tudi uradno postal poklicni podžupan, zaprl. Župan ga je zadolžil za področje turizma in podjetništva in mu, kot se zaveda tudi sam, zaupal zelo odgovorno vlogo. Tudi sam svoje največje prednosti vidi v tem, da je zelo delaven, in da stvari, ki si jih zada, izpelje do konca.
Stalnega delovnega časa ni
Kot ugotavljata oba podžupana, tudi njun delovnik traja skorajda 24 ur na dan in vse dni v tednu, a je - kot poudarjata - to zdaj postal njun način življenja. Veliko je namreč popoldanskih in večernih dogodkov, na katerih morata biti prisotna, občanom sta po predhodnem dogovoru na voljo tudi v času uradnih ur. Pisarni, ki ju zasedata v prvem nadstropju, sta za zdaj videti še nekoliko prazni, a z delom, ki ju čaka, se bo gotovo tudi to spremenilo.
Slovesnost ob državnem prazniku
Osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti sta ob koncu leta organizirala Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem.
Jasna Paladin
Kamnik - Zbrane je na slovesnosti, ki je potekala v telovadnici Osnovne šole Toma Brejca, sprva nagovoril župan Marjan Šarec. »To je praznik prvega večjega koraka k samostojni Sloveniji, predvsem pa tudi praznik volilne udeležbe in narodne zavesti. Kdaj bomo še dosegli, da bo tako visoka udeležba? Najbrž nikoli več. Zato,
ker nimamo ciljev. Ker nimamo idealov. Ker nimamo ljubezni do domovine. Demokratična pravica soodločati je bila takrat še nekaj daljnega, nedosegljivega, kljub temu da smo spomladi že izvedli prve svobodne volitve. Ampak nismo se še prav zavedali, kako je živeti v svoji državi, kako je imeti volilno pravico. Nismo se še zavedali, da volilne pravice nekoč niti ne bomo izkoristi-
li,« je med drugim povedal župan in se dotaknil tudi aktualnih razmer v državi. Slavnostni govornik je bil predstavnik Slovenske vojske, v Kamniku rojeni polkovnik Branko Podbrežnik. Zbranim je osvetlil referendum iz leta 1990, spomnil na pogumne posameznike, ki so pripomogli, da imamo danes samostojno državo, in predstavil današnjo vlogo Slovenske vojske.
V kulturnem programu so sodelovali pevci Mešanega pevskega zbora Odmev, učenci Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik in Kvartet saksofonov Glasbene šole Kamnik, Ivanka Učakar in člani Foto kluba Kamnik. Slovesnost sta povezovala Marta Zabret in Igor Jurič, za pogostitev pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline.
Občina prodala staro drsališče
Kamnik - Občina Kamnik je ob koncu lanskega leta objavila razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo mobilnega drsališča s hladilnim agregatom. Gre za drsališče, ki ga je občina kupila leta 2008 za 120 tisoč evrov, izhodiščna cena pri omenjeni prodaji pa je bila 16.900 evrov. Do roka so prejeli tri ponudbe, drsališče pa nato prodali najugodnejšemu ponudniku. Drsališče, na katerem občani lahko brezplačno drsajo tudi letos, je najeto, saj je, kot poudarjajo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, za občino to bistveno ceneje. J. P.
Javna razgrnitev OPPN Spodnji Stol
Kamnik - Na Oddelku za urejanje prostora so v skladu z veljavno zakonodajo začeli z javno razgrnitvijo Občinskega prostorskega načrta z oznako OPPN B 24 Spodnji Stol-del, B26 Polje-del in Okoljskega poročila. V večjem delu območja obdelave prostorskega akta je nepozidano zemljišče, le na severovzhodni strani je del območja pozidan. Kot sporočajo iz občinske uprave, prostorski akt predvideva pozidavo objektov za proizvodnjo in skladišča ter poslovne prostore, določa pa tudi prometno in komunalno opremljenost zemljišča. Javna razgrnitev bo trajala še do 6. februarja. J. P.
Občinske novice
Praznični utrinki
Idejna rešitev je znana
Proračun nastaja celo leto
Sabina Romšak
Kamnik - Čas je obrnil svojo uro in nam naklonil možnost, da dneve v novem letu obogatimo z lepimi doživetji, dosežki in spoznanji. Januarski dnevi že pridno tečejo mimo nas, na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pa smo zbrali vtise decembrskega dogajanja.
li člani ansambla Viharnik in poskrbeli za izjemen večer sredi mesta. Prizorišče se je od 22. ure naprej pridno polnilo, na glavni oder je malo pred polnočjo stopil župan Marjan Šareč, ki je zadnje minute preteklega leta pospremil z mislimi na uspešno, zdravo in pogumno leto 2015 in med drugim dodal: »Nobeno leto ni
Praznične luči je župan Marjan Šareč prižgal skupaj z najmlajšimi. / foto: boian težak
Ja, december je bil živahen in naporen. V mesecu brezplačnih dogajanj v mestnem jedru Kamnika smo v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik poskrbeli za prijetne dogodke. Na Glavnem trgu je potekal božič-no-novoletni sejem, s katerim smo želeli popestriti predpraznično dogajanje v Kamniku. Sejem je bil prostor druženja, veselja in izmenjave informacij, predstavili so se različni rokodelci iz Kamnika in okolice. 4. decembra je mesto zažarelo v soju prazničnih luči, ki so jih skupaj z županom Marjanom Šarcem prižgali otroci. Slednje je v organizaciji kulturnega društva dr. Franceta Steleta na pobočju Malega gradu obiskal Miklavž, seveda pa v drugi polovici meseca ni manjkal prihod dedka Mraza, ki je otroke obiskal v času otroškega novoletnega bazarja, ki je bil organiziran v sodelovanju z vrtcem Antona Medveda. Bela gospa zima nas zadnji teden v decembru ni obdarila samo z mrazom, vetrom in snegom, ampak tudi z odlično slovensko glasbo popularnih glasbenikov, ki je odzvanjala na Glavnem trgu. Program Kamnik. Decembra. Čas veselja, se je začel s koncertom Marka Vozlja in skupino Mojs3, za narodno-zabavne ritme so poskrbeli Gadi, ansambel Špica in ansambel Saša Avsenika, za rock in rnb ritme so poskrbeli člani zasedbe Muff in Cover Lover, z nepozabno mešanico eksplozivne poskočnosti in hrepeneče romantike pa sta postregla Natalija Verboten in Werner.
Da je Kamnik mesto, ki zna in zmore »žurati na polno«, se je pokazalo na že tradicionalnem silvestrovanju v središču mesta, kjer so Kamni-čane z veselimi vižami ogre-
samo slabo leto in nobeno samo dobro. V letu, ki prihaja, vam želim vsega tistega, kar si najbolj želite, da bi se vam izpolnilo čim več vaših pričakovanj in želja ter da bi šlo vsem nam predvsem na bolje. Da ne bi samo gledali luči na koncu tunela, ampak bi to tudi dočakali.« Nato je skupaj z v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Francijem Kramarjem odšteval sekunde do novega leta. Silvestrovanje je bilo samo pika na i uspešnim in obiskanim dogodkom decembrskega programa Kamnik. Decembra. Čas veselja., ki je potekal od 26. decembra 2014, pestri predpraznični dogodki pa so se v Kamniku odvijali že od 4. decembra 2014. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik smo z izvedbo prireditve zadovoljni, saj smo kljub neugodnim vremenskim razmeram izvedli vse zastavljene cilje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem nastopajočim in sodelujočim za uspešno izvedeno prireditev, obiskovalcem pa za udeležbo na vseh dogodkih. Zimsko dogajanje v naši občini se ne zaključuje, saj ste vse do 1. marca 2015 vabljeni na mestno drsališče, ki je letos postavljeno na parkirišču pri Frančiškanskem samostanu. Drsališče je odprto vsak dan, drsate lahko brezplačno, in sicer od 10. do 21. ure, od 21. do 22. ure pa je ledena ploskev na voljo hokejistom in organiziranim skupinam. Tisti, ki svojih drsalk nimate, si jih lahko sposodite, organiziran pa je tudi začetni tečaj drsanja. Za vse ljubitelje hokejske igre je 31. januarja in 1. februarja organiziran hokejski turnir 3na3 z bogatimi nagradami, prijave in informacije pa dobite na telefonski številki 041 287 662.
V prostorih Občine Kamnik je na ogled razstava prejetih elaboratov idejne rešitve za postavitev spominskega obeležja na Kopiščih, ki ga bodo člani Društva Demos na Kamniškem postavili ob 70. obletnici povojnih pobojev v Kamniški Bistrici.
Občinski svetniki se na odborih in sejah občinskega sveta s proračunom aktivneje ukvarjajo le kakšna dva meseca, a na oddelku za gospodarske dejavnosti in finance, ki ga vodi Martina Bajde, se temu najpomembnejšemu vsakoletnemu dokumentu občine tako ali drugače posvečajo preko celega leta.
Jasna Paladin
Kamnik - Idejno rešitev za obeležje v t. i. Parku spomina in opomina, ki bo stalo na Kopiščih, na mestu sedanjega, po mnenju mnogih premalo vidnega železnega križa, so izbrali s pomočjo javnega natečaja. Do roka so prejeli štirinajst elaboratov, Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici, ki jo je imenoval župan Marjan Šareč, pa je izbrala rešitev, ki naj bi bila po njihovem mnenju najbolj primerna. Pod njo se je podpisala avtorska skupina KROG iz Ljubljane, ki je za izbrano idejno rešitev prejela tudi denarno nagrado. »Gre za predlog, ki optimalno združuje vse razpisne zahteve, izrazito upošteva obstoječi gozdni rob, se zaradi mehkih naravnih linij krajinske ureditve zelo dobro zliva z
Jasna Paladin
Kamnik - Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in finance je v začetku leta vse prej kot mirno. Tik pred obravnavo in sprejetjem je namreč občinski proračun, pravzaprav kar dva - za leti 2015 in 2016, zato ima Martina Bajde še posebej veliko dela. In to kljub temu, da pri pripravah občinskega proračuna v Kamniku sodeluje že štirinajsto leto in zna nazive proračunskih postavk in večino šifer že na pamet. Na Občini Kamnik se je zaposlila leta 2001 in od vsega začetka dela na oddelku za gospodarske dejavnosti in finance. Začela je na delovnem mestu svetovalca za zaključni račun in proračun, kar pomeni, da je dejansko skrbela za pripravo obeh aktov, krajši čas je bila tudi svetovalka za gospodarske dejavnosti. Od leta 2010 je vodja omenjenega oddelka, kjer je zaposlenih sedem uslužbenk. »Ko sem prišla na občino, smo vse proračune pripravljali v programu Excel, ki je bil zelo pregleden, a v zadnjih letih se je na tem področju spremenilo veliko stvari. Ministrstvo je razvilo poseben program, da so vsi proračuni slovenskih občin izdelani v enotni obli-
pripravo in spremljanje izvrševanja proračuna, izvajamo celotno računovodstvo, ne le za občino, pač pa tudi za vseh 22 krajevnih skupnosti. Kar se tiče občine, skorajda ni stvari, ki ne bi šla skozi naš oddelek, saj ima praktično vsaka stvar finančne posledice. Vsak račun in zahtevek, ko pride v hišo, vnesemo v knjigo vhodnih dokumentov, nato gre dokument v postopek potrjevanja do skrbnika določene proračunske postavke, od tu do vodja oddelka, nato še k ra-čunovodkinji, na koncu pa ga pred izplačilom potrdi še odredbodajalec, torej župan. Prav zato vsak trenutek vem in lahko preverim, koliko denarja je na razpolago na določeni proračunski postavki,« pravi. Pa jo zato kdo od sodelavcev kdaj pocuka za rokav, da bi kakšno izplačilo hitreje odobrila? »Ne, pri denarju se vse začne in vse neha. Vsi so obravnavani enakopravno. Idej in želja je veliko, a popuščati se v teh primerih ne sme.« Na oddelku za gospodarske dejavnosti in finance pokrivajo tudi javne razpise s področja kmetijstva, turizma in podjetništva, potrjujejo obratovalne čase gostinskih lokalov in izdajajo tudi soglasja za posege na kmetijska zemljišča 1. kategorije.
območje še ni izdelan zazidalni načrt, potrebovali smo soglasje lastnika - Sklada kmetijskih zemljišč, in denacionalizacij skega upravičenca - Meščanske korpora-cije Kamnik, svoje pogoje sta postavila tudi zavoda za varstvo kulturne dediščine in narave, zemljišče so morali premeriti geodeti A najbolj bistveno pri vsem skupaj je, da smo javno odprli to vrsto let zamolčano temo. To zdaj ni več neka skrivnost, ampak dejstvo,« je prepričan Podbrežnik, ki je vesel tudi podpore občine in države. Vodja projekta znotraj Društva Demos na Kamniškem je sicer Jože Berlec.
Razstava bo na ogled do konca marca, spominsko obeležje pa naj bi postavili do junija, ko bodo v Kamniški Bistrici pripravili slovesnost ob 70. obletnici povojnih pobojev.
Martina Bajde, vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in fi nance / foto: tina dokl
ki in medsebojno primerljivi, spreminjajo pa se področja proračunske porabe, klasifikacije « pravi diplomirana ekonomistka iz Zgornjega Tuhinja in poudari, da njena glavna naloga ni le priprava gradiva, ampak predvsem uskladitev številnih interesov in potreb, najprej med vsemi proračunskimi porabniki, nato znotraj oddelkov občinske uprave, v zadnji fazi pa tudi s predstavniki občinskega sveta - politiko. Proračun je najpomembnejši dokument občine in ne morejo si privoščiti, da ga predložijo na sejo občinskega sveta neusklajenega, še doda.
S proračunom se na oddelku ukvarjajo preko celega leta. Ker se prihodki realizirajo preko celega leta - primerno porabo, ki je izračunana na podlagi povprečni-ne, s strani države dobijo vsako sredo - je treba tudi investicije in tekočo porabo razporediti preko celega leta, saj bi bila drugače občina lahko nelikvidna. Enkrat letno oziroma po potrebi pripravijo tudi rebalans proračuna, med letom polletno poročilo o izvrševanju proračuna, ob koncu leta pa še zaključni račun. »Naš oddelek igra podobno vlogo kot računovodja in finančnik v podjetju. Zadolženi smo za
Igor Podbrežnik pred izbrano idejno rešitvijo / foto: Tina Dokl
naravnim okoljem, izraža spoštljivost do grobišč in zelo dobro umešča osrednje obeležje z oltarjem,« je zapisala komisija. Kot nam je priznal predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor
Podbrežnik, bodo izbrano rešitev sicer še nekoliko dodelali, da bo všeč tudi črnogorskemu društvu, s katerim sodelujejo v projektu. »Na samem zemljišču smo imeli kar nekaj omejitev. Za
Mnenja, aktualno
Iz poslanskih klopi
Privatizacija
V naravi ljudi je, da bolj pazijo in previdneje upravljajo svoje premoženje kot pa skupno. Privatizacija bi zato morala biti nekaj dobrega, ampak o privatizaciji se je v Sloveniji izjemno težko pogovarjati, saj razprava ni racionalna, temveč izjemno čustvena in dema-goška. Privatizacijo se največkrat predstavlja kot krajo državnega premoženja, ne pa kot iskanje odgovornih lastnikov, kar bi privatizacija v osnovi morala biti.

"fv
t
Privatizacijo razumem kot iskanje odgovornih lastnikov. Odgovorni lastniki so lahko zaposleni delavci, lahko so uspešni lokalni podjetniki, lahko so tudi tujci. Bistvena lastnost odgovornega lastnika je, da si želi zadovoljnih delavcev in razvoja podjetja. Seveda je osnovni interes lastnika dobiček. Nihče ne dela za izgubo. Prav zato, da lastnik lahko ustvarja dobiček, mora postoriti vse, da bo imel zadovoljne delavce in denar za razvoj podjetja. Brez zadovoljnih delavcev ni mogoče ustvariti okolja, kjer bi lahko uspešno razvijali podjetje. Če se podje-
tje ne razvija, začne zaostajati za konkurenco. Če podjetje zaostaja za konkurenco, potem ni dobička. Vsakdo, ki zna sešteti ena plus ena, lahko hitro ugotovi, da je za vsakega odgovornega lastnika samoumevno, da bo postoril vse, da ohrani delovna mesta in da ima dovolj denarja za razvoj. Zakaj se potem tako otepamo privatizacije? Zato, ker se izpostavljajo predvsem primeri neodgovornih lastnikov (taj-kunov), ki seveda obstajajo, vendar so v manjšini. Zato, ker nekateri vplivneži na račun državnih podjetij za nič dela služijo milijone in bodo naredili vse, da to delajo še naprej. Državno lastništvo podjetij ne zagotavlja blaginje ljudem - nasprotno, državno lastništvo preprečuje, da bi se hitreje otresli gospodarske krize. Zagotovo se bodo hitro oglasili strokovnjaki, ki bodo trdili, da ni problem v lastništvu, ampak v upravljanju. Če kaj, potem že petindvajset let dokazujemo, da država ne zna upravljati državnih podjetij, ker se nobena politika doslej ni odpovedala apetitom po denarju državnih podjetij. Privatizacija je edini način za umik politike iz gospodarstva. Dogovor o tem, katera podjetja so z vidika delovanja države ključnega pomena in katera gredo lahko na trg za prodajo, bi morali sprejeti že pred davnimi leti. Največjo škodo državnim podjetjem in s tem tudi državi povzroča nenehno spreminjanje stališč. Nejasnost v zvezi z lastništvom podjetja vnaša nemir med zaposlene in konstantno znižuje ceno podjetja.
Matej Tonin, poslanec
Sprejem ob 25-letnici Demosa
Vrhpolje - V ponedeljek zvečer je poslanec Matej Tonin skupaj s člani Društva Demos na Kamniškem v Gostilni Repnik pripravil sprejem ob 25-letnici Demosa, ki so jo tako počastili tudi na Kamniškem. Povabil je glavne akterje iz vseh petih strank, ki so takrat soustvarjale Demos: predstavnike takratnih Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske zveze Slovenije, Slovenske demokratične zveze, Slovenske kmečke zveze in Zelenih Slovenije. »Po 25 letih se nam je zdelo nujno, da tiste slavne dogodke iz svoje zgodovine, ko ste nekateri postavili svoje glave na tnala, proslavimo. Prepričan sem, da ste nekateri danes razočarani nad stanjem, v katerem se je znašla Slovenija, a želim si, da vam to da le še dodatno spodbudo, da se trudimo za svojo skupno državo,« se je zahvalil zbranim. Skupaj s predsednikom Društva Demos na Kamniškem Igorjem Podbrežnikom sta nato podelila priznanja vsem zaslužnim. J. P.
Zbrani udeleženci na sprejemu ob 25-letnici Demosa
V	Črni nočejo asfaltne baze
V	Črni že od poletja deluje Civilna iniciativa Za zeleno dolino Črne, katere člani opozarjajo na domnevno nelegalno deponijo in asfaltno bazo podjetja Calcit v peskokopu Črna. V Calcitu nepravilnosti zanikajo.
Jasna Paladin
Črna - Krajani Črne že mesece opozarjajo na domnevno nelegalno početje družbe Calcit in njenega hčerinskega podjetja Pesko-kop Črna. Po njihovem prepričanju družba brez potrebnih dovoljenj na tem območju odlaga odpadni material, ki naj bi bil škodljiv za okolje, postavili pa so tudi asfaltno bazo, ki je krajani zaradi domnevnih vplivov na okolje v svoji bližini ne želijo imeti. S pomočjo okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green so opozorila napisali in poslali vsem pristojnim ministrstvom in inšpekcijam, predsednikoma vlade in države ter varuhinji človekovih pravic. »Najbolj nas moti to, da nekdo posluje mimo pravil. Asfaltna baza bo degradirala celotno dolino, razvrednotila vrednost nepremičnin, zmanjšala kakovost naših življenj, imela bo tudi negativen vpliv na okolje. Takšne dejavnosti res ne sodijo v okolje pod Veliko planino,« pravi predsednica civilne iniciative Vida Romšak.
Inšpektor je odredil odstranitev objektov
Z Inšpekcije za energetiko in rudarstvo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor so nam sporočili: »Gradbeni inšpektor je 24. septembra lani odredil, da zavezanec v roku dveh
Peskokop Črna, kjer od oktobra deluje tudi mobilna asfaltna baza.
mesecev po prejemu odločbe odstrani gradbene objekte ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje. V zvezi z izdano odločbo gradbenega inšpektorja pojasnjujemo, da ta ni pravnomočna, saj je bila podana pritožba, ki je odstopljena v reševanje na pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, ki pa o pritožbi še ni odločilo.« Nadzor naj bi v peskokopu izvajala tudi inšpekcija za okolje. »Inšpektorat je odredil tisto, na kar smo opozarjali, a zmagali bomo šele takrat, ko bosta asfaltna baza in deponija dejansko odstranjeni. Do takrat pa ne popuščamo! Pravijo, da gre za povsem neoporečen material, ki nastane pri odkopavanju, a to ni res. Gre za kemično obdelan pesek, katere kemične snovi pa za to uporabljajo, pa ne vemo. Inšpektorica
za okolje nam je odgovorila, da je ta material nenevaren, da pa je bilo Calcitu odrejeno, da material, ki ostane od pranja vagonov, odstrani. To naj bi dokazali z evidenčnim listom, iz katerega je razvidno, da se odpadki od konca julija ne dovažajo. A to je laž! To dokazujejo naše fotografije. Kako lahko ne dova-žajo, če smo jih posneli?« je ogorčena Vida Romšak.
Calcit: deponiran material ni odpadek
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Calcit. Povedali so nam, da v peskokopu Črna že več kot deset let deponirajo fino frakcijo, ki nastaja pri pranju kalcitne rude v kamnolomu v Stahovici. »Rudo perem o, ker z odvajanjem humusa in gline povišujemo belino naših izdelkov, ki se
uporabljajo v proizvodnji papirja, plastičnih mas in barv. Deponiran material ni odpadek, ampak 97-odstotni kalcijev karbonat, ki se uporablja za nevtralizacijo kmetijskih zemljišč. Prejšnji lastnik peskokopa Črna je na osnovi veljavne koncesije izkoriščal pobočni grušč in degradiral pobočje tako, da je iz relativno položne brežine nastala prepadna stena. Vrzel, ki je nastala, nadomeščamo s filtrskim kolačem po veljavnem rudarskem projektu rekultivacije. Deponirani material je v vseh pogledih neoporečen,« nam je povedal direktor Calcita Matevž Kirn in dodal, da so se lani s podjetjem Komrad pogodili, da je na vzhodnem delu pesko-kopa postavil mobilno asfaltno bazo, ki bo uporabljala asfaltne agregate iz njihovega kamnoloma v Stahovici. »To je nedvomno dobra poslovna poteza, saj bo glede na katastrofalno stanje lokalnih cest v kamniški občini poraba asfalta v naslednjih letih nedvomno rasla. Tudi glede obremenjevanja okolja zaradi prometa je rešitev dobra, saj so transportne poti dosti krajše,« je prepričan. Pravi še, da je asfaltna baza povsem legalna, saj je bil izdelan rudarski projekt, kot to predpisuje regulativa za rudarsko območje. Po njegovem prepričanju gradbeno dovoljenje ni potrebno, odločbi gradbene in rudarske inšpekcije pa naj bi bili po mnenju vodstva Calcita nezakoniti.
Nova ravnateljica glasbene šole
Dolgoletno ravnateljico Glasbene šole Kamnik Darinko Skalar, ki se je ob koncu minulega leta upokojila, je s 1. januarjem zamenjala Neža Gruden.
Jasna Paladin
Kamnik - Neža Gruden se na delo v Glasbeno šolo Kamnik vsakodnevno sicer vozi iz Ljubljane, a učenci in njihovi starši jo že dobro poznajo, saj je v Kamniku trobento začela poučevati že pred štirinajstimi leti, sprva kot honorarna sodelavka, kasneje pa kot ena od tridesetih redno zaposlenih.
A z novim letom je stopila še korak naprej. »Darka Skalar mi je že pred svojo upokojitvijo predlagala, da naredim šolo za ravnatelje, s čimer me je sprva močno presenetila, a na koncu tudi prepričala. Že prej sem z zanimanjem spremljala aktualna dogajanja na področju različne zakonodaje, je pa zdaj administracije resnično ogromno,« je svoje novo
Nova ravnateljica Glasbene šole Kamnik je Neža Gruden.
delovno mesto ocenila Neža Gruden, vesela močne podpore, ki jo ima med zaposlenimi. Akademska glasbenica hornistka in učiteljica roga in trobente (pa tudi diplomirana zgodovinarka in filozofinja) bo v manjšem obsegu
trobento poučevala tudi še naprej, a v petletnem mandatu se bo zdaj posvečala predvsem vodenju glasbene šole, kjer si glasbeno znanje nabira okoli šeststo učencev iz občin Kamnik in Komenda, zanje pa skrbi trideset zapo-
slenih in petnajst honorarnih učiteljev. In kakšne načrte si je zadala? »Večjih sprememb v kratkem ne načrtujem, saj nam že država pripravlja nekatere spremembe, na katere sama nimam vpliva. Želim si predvsem nadaljevati poslanstvo, ki ga je šola imela že do sedaj, je pa res, da imamo želja in potreb kar nekaj. Odkar lahko uporabljamo prostore, v katerih je bil do sredine lanskega leta Center za socialno delo Kamnik, so skoraj vsi oddelki združeni pod eno streho, eden glavnih načrtov pa ostaja pridobiti večjo dvorano. Glasbena šola Kamnik bo še naprej svoja oddelka imela tudi v OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Komenda-Moste, poleg poučevanja instrumentov pa bodo tudi v prihodnje učili petje in balet.
Aktualno
Krvodajalska akcija
Krvodajalska akcija bo v prostorih Doma kulture Kamnik spet potekala 10. in 11. februarja.
Inšpektorji v Livarni Titan
Novo leto se je v Livarni Titan začelo z novo prijavo delovni inšpekciji. Zaposleni opozarjajo na neznosne delovne razmere, direktor in lastnik podjetja Drago Brence pa vse očitke zavrača.
Zaposleni v podjetju opozarjajo na neznosne razmere, a direktor očitke zavrača. / foto: tina dokl
Lidija Zagorc, OZ RK Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - Predsednik sindikata v Livarni Titan Jože Ri-javec se je na medije obrnil z opozorili na zelo slabe delovne razmere v podjetju, zaradi česar so podali prijavo na Inšpektorat za delo RS. Kot nam je povedal, naj bi se v podjetju izvajala vrsta nepravilnosti s področja delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu. Delavci naj bi morali uporabljati sanitarije v katastrofalnem stanju. Poleti naj bi bile v delovnih halah zelo visoke temperature, pozimi naj bi delavce tam zeblo. Do kršitev naj bi prihajalo pri plačilu nadurnega dela, regresih, zagotavljanju varnosti pa tudi odpuščanjih. »Odpustili so redno zaposlene invalide, mamice, ki so koristile zakonsko možnost štiriur-nega dela, ter starejše delavke,« nam je povedal Rijavec, ki je 1. januarja letos odpoved delovnega razmerja prejel tudi sam, a do izteka mandata kljub temu ostaja predsednik sindikata. Pravi, da naj bi delo izgubil prav zaradi vztrajnega opozarjanja na nepravilnosti.
Inšpektorji izdali že za 20 tisoč evrov glob
Na Inšpektoratu RS za delo so nam potrdili, da so pred dnevi prejeli novo prijavo, ter dodali, da so v zadnjih
treh letih v Livarni Titan opravili kar dvajset pregledov. »Pristojni inšpektorji so pri tem ugotavljali kršitve glede delovnega časa in nadurnega dela, plačila za delo ter odmorov in počitkov, kršitve glede ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti, zagotavljanja brezhibne delovne opreme, glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter glede zagotavljanja prve pomoči na delovnem mestu. Inšpektorji so na podlagi ugotovljenih kršitev ukrepali z izdajo upravnih odločb, s katerimi so delodajalcu naložili odpravo nepravilnosti v določenem roku, in z izdajo plačilnih nalogov v skupnem znesku dobrih 18 tisoč evrov za pravno osebo ter 2333 evrov
za odgovorno osebo delodajalca,« nam je povedala inšpektorica Branka Knafelc.
Prostori so zastareli, a jih obnavljajo
Na čelu podjetja je zadnja tri leta Drago Brence, ki je od lanske pomladi tudi lastnik Livarne Titan. »Vsi prostori, v katerih se odvija dejavnost podjetja, so ogrevani. Po mojih informacijah se pritožujejo zgolj tisti, ki so na čakanju ali so dobili odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sanitarije so urejene in primerne za uporabo. V letu 2014 smo začeli s strukturnimi in organizacijskimi spremembami, kar pomeni, da smo imeli na enem segmentu poslovnih procesov preveč zaposlenih, na dru-
gem pa primanjkljaj. Bistveno smo izboljšali strukturo zaposlenih v smeri višje stopnje izobrazbe. Pogodbo o zaposlitvi smo odpovedali trinajstim zaposlenim, s tem pa so strukturne in organizacijske spremembe zaključene, tako da odpuščali več ne bomo,« nam je povedal Brence in dodal, da so pogoji dela v livarni primerljivi s pogoji drugih livarn. Prostori so skladno z dolgoletno zgodovino podjetja Titan zastareli, a jih postopoma obnavljajo. Kot pravi Brence, so generalno že obnovili livarsko linijo in hladilni boben, delno so obnovili sanitarije, letos bomo obnovili garderobe, transportne poti Pravi, da je v livarni poleti res vroče, pozimi pa hladneje, a da imajo zaposleni po potrebi dodatne električne peči, da pa je bilo nekoliko hladneje prvi delovni dan novega leta, ker proizvodnja zaradi kolektivnega dopusta dva tedna ni obratovala. »Vzdušje v podjetju je zelo dobro. Vsake tri mesece imamo zbor delavcev in zadnjega, konec decembra, se je udeležilo 110 od 156 zaposlenih. Če bi bili vsi nezadovoljni, bi jih prišla peščica Napake se pa dogajajo povsod,« še pravi Brence, ki je v zadnjih treh letih podjetje iz rdečih številk pripeljal do devetih milijonov evrov prodaje in pozitivnega poslovanja.
Kamnik - Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ohranja zdravje, preprečuje smrt. V Sloveniji jo vsakih pet minut nekdo potrebuje! Da jo je dovolj, poskrbite vi, spoštovani krvodajalci, lani vas je bilo kar 1697. Da z darovanjem izgubite čim manj dragocenega časa, smo v letu 2005 akcije »pripeljali« v Kamnik, te bodo tu tudi v letu 2015. Prva je že pred nami, in sicer 10. in 11. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. Kot vedno, ste vabljeni vsi krvodajalci in tudi tisti, ki bi to želeli postati, saj so zimski meseci pri zadostni preskrbi s krvjo zaradi različnih prehladnih obolenj precej kritični. Krvodajalec lahko postane vsak, ki je dobrega zdravja, je star od 18 do 65 let, tehta 50 kilogramov ali več, zadnje tri mesece ni imel večje opera-
cije in v zadnjih 6 mesecih ni dobil transfuzije. Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri mesece. Ženska ne sme biti noseča, od poroda mora miniti eno leto in ne sme dojiti. Potencialni krvodajalec vsaj 12 do 24 ur ne sme jemati določenih zdravil (o tem se posvetujte z zdravnikom). Krvi ne morejo dati ljudje, ki so kadarkoli imeli bolezni srca, maligne bolezni, AIDS, sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom, revmatoidni artritis, psoriazo. Krvodajalec mora pred odvzemom zaužiti lahek obrok - čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno, ne sme pa zaužiti nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne. Pri vpisu mora predložiti osebni dokument s sliko. Po odvzemu krvi si mora vzeti čas za krajši počitek in med tem časom zaužiti malico, ki jo pripravlja Zavod za transfuzijsko medicino.
Hotel Malograjski dvor je naprodaj
Kamnik - Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep o prodaji Hotela Malograjski dvor, ki bo šel, kot nam je povedal stečajni upravitelj Igor Bončina, po pravnomočnosti sklepa v kratkem na dražbo, a datum zaenkrat še ni znan. Izklicna cena hotela, ki je zadnje tedne, odkar ima novega najemnika, družbo Porta llirica, odprt le nekaj urdnevno, je 1.416.837 evrov, dražitelji pa bodo morali pred dražbo položiti 141.683,70 evra varščine. Čeprav so sedanji najemniki že izkazali zanimanje za nakup, pa je prodaja hotela že na prvi dražbi manj verjetna. J. P.
Svilanit gre v likvidacijo
Jasna Paladin
Kamnik - Direktorica in večinska lastnica Svilanita Mojca Šubic je na skupščini podjetja dan pred božičem sprejela sklep o začetku likvidacije ter s tem uresničila napovedi o selitvi proizvodnje v Turčijo, ki naj bi bila nujna iz ekonomskih razlogov. Kot smo že poročali, je več deset proizvodnih delavcev zato izgubilo službo; koliko natančno,
nam v podjetju niso povedali. Prav tako o položaju neradi govorijo delavci, sindikata v podjetju sploh nimajo. V Kamniku bo po besedah direktorice ostala le minimalna proizvodnja, poleg nje pa oddelki razvoja, oblikovanja in trženja ter Svilanitova trgovina. Blagovna znamka Svilanit ostaja, a brisače, kravate in posteljnina, ki so jih 75 let izdelovali v Kamniku, bodo odslej izdelane v Turčiji.
GLy. ÁAÁkuí^i _i
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
www.
Pretipani z modrostjo, v stogi z miadostjo.
Gimnazija
Ekonomski tehnik
(novo: Športni management)
Predšolska vzgoja
Izobraževanje odraslih
rt..
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Vabljeni na informativne dneve v petek, 13.2.2015, ob 9.00 in 15.00 uri ter v soboto, 14.2.2015, ob 9.00.
Svilanitove brisače bodo odslej nastajale v Turčiji.
Iz naših krajev
Perovo povezujejo tudi koledniki
Postavili bodo sv. Barbaro
Sedemčlanski svet Krajevne skupnosti Kamnik - center od jesenskih volitev vodi Ivanka Učakar. Ekipa si je že izdelala načrt tega mandata, želijo pa si predvsem dobrega počutja vseh prebivalcev v centru.
Ivanka Učakar, predsednica Krajevne skupnosti Kamnik-Center
Svet Krajevne skupnosti Kamnik - center sestavljajo: Rok Spruk, Ivanka Učakar, Emil Grzinčič, Janez Repanšek, Breda Griljc, Mihael Resnik in Peter Hribar. Vaših pripomb in predlogov bodo veseli po telefonu ali elektronski in klasični pošti - Maistrova 18,1241 Kamnik, 040 728 527 in ks.center@kks-kamnik.si.
Ivana S kam en
Perovo - Bil je res lep dan. Nedelja, 4. dan v mladem letu 2015. Že od trenutka, ko se je zdanilo, je posijalo sonce in grelo ves preljubi dan. Vse do poznega popoldneva, ko ga je odgnala noč, a tudi ta nebeško lepa s svetlo in debelo luno. Prevzeti od čarov celega dne je bila osvetljena pot h Grošanovim jaslicam, da bi pričakali Modre z Vzhoda, obetajoče znamenje, da se bo dan tudi dobro končal. Ob Grošanovi domačiji smo postali in čakali In dočakali! Kolednike, ki so prihajali po osvetljeni glavni perovski ulici. Kronane glave so se priklonile, kadilo se je vzdignilo ob jaslicah, spoštljivo obredno tišino pa je pretrgal trikra-ljevski »žegen« zbranim. Kraljevski roki sta odprli »misijonarsko« skrinjico in povabili k darovanju za otro-
ke, ki so pomoči potrebni. Perovska dobrodelnost je preizkušnjo opravila z odliko in bila »nagrajena« s petjem Moškega pevskega zbora iz Lukovice s solistkama Urško Pavli in Marto Zabret. Tega večera je bilo pri Gro-šanovih jaslicah vse prav. Dobro sta grela gozdarska »šporgeta«, kmečki voz je bil pražnje pogrnjen in bogato obložen, predane perovske duše (z Zabretovo, Grošanovo in Bergantovo družino na čelu) pa so ponujale in tekale ves večer med zbrano množico. Ko smo odhajali, je luna še kar svetlo zrla z neba, kar je prav prišlo za varno pot domov. Najbolj pridni in zaslužni za ta blagoslovljeni večer na Perovem so še ostali. Ob veselih zvokih harmonike mladega soseda Tima Doblekarja so v noč zadone-li ubrani perovski glasovi
Jasna Paladin
Kamnik - Kamničani so v svet Krajevne skupnosti Kamnik - center izvolili Roka Spruka, Ivanko Učakar, Emila Grzinčiča, Janeza Repanška, Bredo Griljc, Mihaela Resnika in Petra Hribarja.
»Največ glasov je prejel Rok Spruk, a je zaradi službenih obveznosti odklonil predsedovanje. Na predlog članov sveta sem pristala. Zame je to povsem nova vloga, saj pred tem niti članica sveta nisem bila. Ekipa je odlična - polovica je iz prejšnjih mandatov, ki že ima izkušnje, polovica pa nas je novih, s svežimi idejami in energijo. Dobivamo se enkrat mesečno, januarja smo sejo izvedli kar na terenu, saj tako najlažje vidimo težave, s katerimi se soočajo prebivalci centra. Je pa naša krajevna skupnost zelo specifična in zanimiva -na eni strani imamo zaselke, kot so Žale ali pa del Košiš, ki so prave vasi, potem so tu bloki in seveda staro mestno središče z meščanskimi hišami. Na podeželju se ljudje hitreje počutijo del neke skupnosti, tu, v centru, pa jo moramo še ustvariti,« nam je povedala nova predsednica KS, ki si je ob izvolitvi najprej natančno pogledala
meje krajevne skupnosti, ki sega do Keršmančevega parka, krožišča pri KIK-u, vrha klanca pred Kurjo dolino, na jugu do obeh osnovnih šol, po Bistrici in Nevljici do gostilne Pod skalo Na prvih srečanjih so člani sveta KS iskali odgovore na
vprašanja, kaj lahko naredijo drugače kot občina, v kateri fazi lahko pomagajo krajanom in kako lahko pospešijo določene projekte, seveda pa so si zadali tudi konkretne načrte. »Od prejšnjega predsednika Emila Grzinčiča in ostalih članov
sveta smo prevzeli projekt, ki so ga daleč pripeljali že v prejšnjem mandatu in tudi mi smo si ga zadali za prioritetnega. Gre za dolg naši dediščini. Ponovno namreč načrtujemo postavitev kapelice s kipom sv. Barbare, zavetnice rudarjev, pred nekdanjo smodnišnico, kjer je nekdaj že stal. Original kipa hranijo v muzeju na Zapricah, repliko pa je izdelal Miha Kač. Zemljišče že imamo, saj nam ga je v ta namen odstopil sedanji lastnik, podjetje Iskra Mehanizmi, arhitekt Primož Krt je že izdelal načrte, zdaj moramo poskrbeti še za vsa druga dovoljenja in seveda potrebni denar. Na območju oživljanja nekdanje smodni-šnice se veselimo tudi sodelovanja z društvom Priden možic in muzejem,« še pravi Ivanka Učakar. Veliko pozornosti nameravajo posvetiti tudi dobremu počutju krajanov - tako na področju komunalne infrastrukture kot druženja. Spomladi bodo znova objavili razpis za najbolj urejene stavbe, v prvi polovici junija pa bodo na Trgu svobode pripravili tudi druženje občanov ob krajevnem prazniku. Krajevna skupnost ima svoje prostore nad glavno avtobusno postajo.
Izšel je že dvajseti Tunški list
Tunjice - Ob koncu minulega leta so krajani KS Tunjice izdali jubilejno, že 20. številko svojega krajevnega glasila Tunški list. Kot pravi odgovorna urednica Milena Erbežnik Klanšek, so tokratno izdajo v glavnem posvetili prav visokemu jubileju, z zapisi pa so ohranili tudi spomine na vse druge dogodke, zanimivosti in ljudi, ki so zaznamovali leto. Tunški list so natisnili v 450 izvodih, vsa gospodinjstva krajevne skupnosti pa so ga prejela brezplačno. J. P.
Donacija kmetije Pr Gabršk
Češnjice v Tuhinju - Jože in Helena Kropivšek s Kmetije Pr' Gabršk v Češnjicah v Tuhinju sta se že drugo leto zapored odločila z denarnim prispevkom podpreti delovanje VDC Sožitje, ki ima svoje prostore v Lokah v Tuhinju, v njem pa dela in ustvarja 22 mladostnikov in odraslih. Kot so povedali v centru, so donacije izredno veseli, porabili pa jo bodo za nakup delovnih pripomočkov in ustvarjalnega materiala. J. P.
Aktivnosti v KS Šmartno
Z oktobrskimi volitvami se je na novo oblikovalo tudi vodstvo Krajevne skupnosti Šmartno. Na konstitutivni seji je bivša predsednica Tatjana Cevec Drolc seznanila člane sveta KS z aktivnostmi, ki so jih opravili v preteklem mandatu, in z nalogami, ki se prenašajo v nov mandat.
Jože Arko
Šmartno v Tuhinju - Prisotni so se seznanili s stanjem in načinom finančnega poslovanja, glavnimi nalogami sveta KS, z načinom pobiranja prispevkov vodarine, s sistemom prispevka za grobove in urejanjem pokopališča, z uporabo stanovanj v lasti KS, z načinom sodelovanja z občinskimi svetniki, s projektom ureditve in asfaltiranja cestišča v Šmar-tnem in o drugem. Predsednici KS Tatjani Cevec Drolc in tajnici Sonji Rifel so se prisotni zahvalili za njuno in delo sveta v preteklem mandatu.
Na prvi seji so člani sveta KS Šmartno sprejeli soglasni sklep, da vodstvene naloge v mandatu 2014-2018 opravljajo: Primož Mali - predsednik, Nina Modrijan -namestnica predsednika in Jože Arko - tajnik. Člani sveta KS so poleg imenovanih še Jelka Ajtnik, Andrej
Albreht, Peter Hočevar, Jul-ka Kuhar, Marko Mali, Janez Pavlic, Anica Pavlic in Branka Pestotnik. Člani sveta so se sestali že na treh sejah, predvsem pa se ukvarjajo s konkretnimi zadevami. Predstavniki vasi in zaselkov so predstavili predloge načrtovanih projektov in nalog in jih združili v enoten dokument nalog v mandatu 2014-2018. Na tretji seji sveta KS sta se članom sveta pridružila tudi podžupan Občine Kamnik Igor Žavbi in svetnik Občine Kamnik Jože Korošec. Igor Žavbi je prisotne seznanil z načinom vzdrževanja občinskih cest, osnutkom proračuna za leti 2015 in 2016, načinom pregleda stanja mostov, možnostmi izdelave javne razsvetljave in izdelave kolesarskih stez, s projekti, ki so že vključeni v proračun, z možnostmi adaptacije Doma krajanov Šmartno, izdelavo kanalizacije in rekonstrukcijo preos-
talega dela ceste v Šmart-nem. Svetnik Jože Korošec je podal svoje dosedanje izkušnje in povedal, da bo podpiral vse projekte in naloge, ki bodo v dobro ljudem na podeželju. Poudaril je, da v sedanjem času ni več veliko možnosti za improvizacijo in prostovoljno delo, kot je bilo to v preteklosti. Upa na kohezijska sredstva, s katerimi bo lažja izgradnja vodovoda in kanalizacije. Predsednik Primož Mali se redno udeležuje tudi sej na občinski ravni. Pri tem je spodbudno dejstvo, s katerim je predsednike K S seznanil župan Marjan Šareč, in sicer, da morajo K S in ljudje dobiti odgovor na vsako vprašanje, zaposleni na občinski upravi pa morajo konkretno reševati probleme K S in njenih občanov. Vodstvo krajevne skupnosti je določilo tudi svoje prednostne naloge: 1. Ureditev kanalizacije v Šmartnem in ostalih vaseh, kjer je to
mogoče; 2. Ureditev in dokončanje ceste skozi Šmartno; 3. Postopna obnova doma krajanov; 4. Ureditev pločnikov in avtobusnih postajališč ter 5. Ureditev vodotokov in sanacija plazov.
Vodstvo KS se je sestalo tudi z župnikom Simonom Lor-berjem. Dogovorili so se o ureditvi parkirnega prostora pri pokopališču. Ta projekt je že realiziran v dobro vseh. Krajevna skupnost podpira tudi športne aktivnosti ŠD Šmartno. Člani društva so se ponovno izkazali z odlično prireditvijo Miklavžev tek. Pri tem gre posebno priznanje Tomu Petku in seveda tudi drugim soorga-nizatorjem.
Glede na opisano je jasno, da se je novo vodstvo resno lotilo svojih nalog v dobro ljudem. Večina nalog je sicer odvisna od finančnih sredstev, so pa tudi naloge, ki jih je mogoče rešiti z dobro voljo in solidarnostjo.
G WEN HUGHES
teat James Thompson
■	i*22*motorni som
Kulturni dom Francarornika
Domžale
Kultura
Prijatelji kamniške knjižnice
Matična knjižnica Kamnik je sicer majhna knjižnica, a ima veliko uporabnikov, vse več je tudi takšnih, ki se imajo za njene zagovornike. Predstavili so nam, kaj jim knjižnica pomeni in kako pomembna je za njih pisana beseda.
Duška Težak
Kamnik - Matična knjižnica Kamnik je kot splošna knjižnica namenjena najširšemu krogu uporabnikov, saj povečuje kakovost življenja posameznikov in skupnosti. S svojimi storitvami podpira uporabnike v različnih življenjskih obdobjih, na vseh izobraževalnih stopnjah ter v raznolikih prostočasnih dejavnostih. Zagotavlja in brezplačno ponuja uravnoteženo ponudbo, kjer vsak uporabnik najde nekaj zase. Knjižnica je kulturno, izobraževalno, informacijsko in komunikacijsko središče v okolju, v katerem deluje. Že sam obisk knjižnice je lahko prijeten kulturni dogodek, saj je brskanje za dobrim čtivom na policah vznemirljivo iskanje znanja ali pa sprostitve. Poleg izposoje gradiva in pomoči s svetovanjem se v knji-
žnici odvijajo tudi različne prireditve in izobraževanja, s katerimi skušajo knjižničarji motivirati uporabnike za uporabo knjižničnega gradiva kot tudi za pridobivanje računalniškega znanja na računalniških tečajih. Knjižničarji v kamniški knjižnici z veseljem opravljamo svoje poslanstvo in se veselimo obiskov prijateljev knjig in knjižnic, saj kot zavezanci sistemu kakovosti merimo zadovoljstvo naših uporabnikov in se zavedamo, da izpolnjujemo odgovorno nalogo v kamniško--komendskem okolju. Pogosto se nam ljudje zahvalijo ali kakor koli izrazijo svoje zadovoljstvo z našimi storitvami ali pa z možnostmi, ki jim jih nudijo knjižnice za obogatitev njihovega življenja. Dovolite, da vam predstavimo nekaj naših zagovornikov in njihove misli


o tem, kaj jim pomeni knjižnica, kako jim je spremenila življenje in kako pomembna je za vse nas - ljubitelje pisane besede.
Zdenka Čebašek Travnik,
psihiatrinja, nekdanja varuhinja človekovih pravic: »Naša knjižnica je prostor srečevanja, njeni dogodki so namenjeni vsem, ki vstopijo skozi resnična ali virtualna vrata. Tu srečujemo knjige in zapise na vseh medijih, predvsem pa ljudi, ki v nas puščajo sledi.«
Aleksander Doplihar, Slovenec leta 2013:
»Mali slovenski narod je v vsej svoji zgodovini imel težave z ohranitvijo ozemlja in tudi jezika! Potujčevanje je grozilo z vseh meja. Naši predniki so zato skrbno negovali in ohranjali slovenski jezik in v ta namen ustana-
vljali čitalnice in knjižnice, ki so bile središče kulturnega življenja! Tudi novejši čas nam zaradi različnih vzrokov prinaša nevarnost potuj-čevanja in izgube slovenskega jezika. Knjižnice tudi sedaj s svojo dejavnostjo predstavljajo centre za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva, zato jih nujno potrebujemo. Svoje poslanstvo bodo knjižnice lahko opravljale le, če jim bomo kot Slovenci željni slovenske besede nudili podporo! Meni knjižnica pomeni vir vseh potrebnih informacij!«
Maja Lipovšek, upokojenka: »Prijetno okolje, kjer na sproščen način poskušaš usvojiti nova znanja. Priporočam vsem, ki želijo ohranjati bister um.«
Tim Prezelj, študent mikrobiologije:
»Knjižnica je bila že v ranem otroštvu prostor, v katerem sem vedno našel mir in dobrega sogovornika, tako s strani literature kot tudi knjižničarjev, ki so (vsaj po mojih izkušnjah) vedno zelo dobri poslušalci in sogovorniki. Med knjižnimi policami vlada posebno vzdušje, ki človeka popelje v čisto nov svet in spodbuja njegovo domišljijo in kreativno razmišljanje in zato si sam ne znam predstavljati sveta in življenja brez knjižnice, kljub vsej sodobni tehnologiji, ki jo imamo danes na razpolago.«
Rok Spruk, akademski glasbenik:
»Rad hodim v knjižnico. Največkrat po knjige, mnogokrat pa na razne prireditve, ki se dogajajo tam. Ob pomoči prijaznega osebja v knjižnici vedno zelo hitro
pridem do literature, ki me zanima. Richard Steele pravi: Branje je za duha to, kar je telovadba za telo . Razgi-bajmo se.«
Miro Kregar, svetovni prvak v Ultraman triatlonu: »Knjiga je vsekakor ena naj-prijetnejših sopotnic. Jaz ne grem brez nje nikoli na letalo, še posebej, kadar letim preko oceanov, recimo na Havaje. Obvezno šolsko branje oziroma bralne značke bi morale biti še bolj poudarjene v šolah. Jaz sem s knjigami preživel vse avtobusne vožnje v srednjo šolo v Ljubljano in še potem v službo. Na žalost si v avtu tega veselja sedaj ne morem več privoščiti. Prav dosti časa za branje mi sedaj ne ostane, si pa ob sedanji poplavi knjig s športno tematiko težko privoščim, da ne bi katere na hitro prelistal.«
Zdenka Čebašek Travnik
Aleksander Doplihar
Kamnik - mesto smodnika
Da je leto 2015 razglašeno za leto industrijske dediščine, ve le malokdo.
Goran Završnik
Kamnik - Tudi pišoči sem to zvedel zgolj zato, ker sem se z muzejskim Markom Ku-mrom klatil po faksu za delanje arhitektov in sva jim bila simpatična in so naju povabili zraven. Ker sva ravno iz Kamnika, kjer ostankov cvetočega industrijskega obdobja res ne manjka. Da so naše "fabrike" propadle večinoma zaradi lokalnih barabinov, se, tudi po zaslugi pogumne razstave v kamni-
škem muzeju, od lanskega novembra dalje učijo že v kamniških osnovnih šolah. A o tem kdaj drugič. V Mladinskem centru Kotlovnica od septembra dalje bivajo in delajo štirje mladi Nemci. V Kamnik so prišli z enim samim ciljem - Smo-dnišnica. Še bolj natančno -povabili smo jih, da dokumentirajo, kar je od nje ostalo, in da izdelajo čisto pravo maketo tega industrijskega kompleksa. Ker vsi vemo, da so Nemci učinkoviti, je zade-
V Mladinskem centru Kotlovnica od septembra dalje bivajo in delajo štirje mladi Nemci. V Kamnik so prišli z enim samim ciljem -Smodnišnica. Še bolj natančno - povabili smo jih, da dokumentirajo, kar je od nje ostalo, in da izdelajo čisto pravo maketo tega industrijskega kompleksa. Ker vsi vemo, da so Nemci učinkoviti, je zadeva praktično pri koncu.
va praktično pri koncu. Medtem ko se nekdanja, sedanja in bodoča arhitektna elita trudi z »dokončnimi rešitvami«, se štirje Nemci (slovenski jezik mi onemogoča, da zgolj z eno besedo opredelim, da gre za dve punci in dva fanta), Kotlovnica, Priden možic in Muzej pripravljamo na javno predstavitev makete in ponovna strokovna vodstva po razstavi Kam so šle vse fabrike? Razstava industrijske dediščine v Medobčinskem muzeju Kamnik je zasnovana tako, da predvideva tematske sklope, povezane z določenimi tovarnami. V februarju začenjamo z največjim ne-prerezanim kostanjem v žerjavici - Smodnišnico. Prvi dogodek - predstavitev makete in projekta Gunpowder City - bo kar v Mladinskem centru Kotlovnica. Maxie, Catharina, Lukas in Florian bodo predstavili svoje delo
in načrte za naprej, takoj zatem pa maketo selimo v muzej. Drugi dogodek bo strokovno vodenje, ogled makete in predstavitev projektov, ki so bili na območju KIK-a izvedeni do sedaj in kaj se načrtuje v tem letu. Tretji dogodek, s katerim se bo februarski poudarek na KIK-u umaknil marčevskemu Svi-lanitu, pa bo skušal predstaviti vse dosedanje in tudi nastajajoče »uradne« rešitve, ideje, strategije, želje in potrebe, povezane s KIK-om. Zakaj je torej maketa naših Nemcev tako pomembna? Ker je odlična nevtralna točka, okoli katere se lahko hodi, kjer se točno vidi, kako veliko je res to območje, kjer lahko potipamo vsako zgradbo, skratka, osrednja točka, ki zaenkrat ne provocira in ne ponuja nikakršnih rešitev, ampak nam, čisto po nemško, kaže situacijo natanko takšno, kot je v resnici. Vabljeni!
Pesniški natečaj v Termah Snovik
Snovik - V Termah Snovik znova pripravljajo pesniški natečaj, ki bo v dveh kategorijah - za odrasle in otroke - potekal na temo Voda kot vir življenja. Svojo pesem skupaj z osebnimi podatki lahko do 30. januarja oddate na recepciji term ali pošljete na naslov animacija@terme-snovik.si. Rezultate bodo razglasili 7. februarja ob 16. uri na literarnem večeru v Termah Snovik. Najboljše čakajo praktične nagrade. J. P.
IGRA IMITACIJE
Imitation game/zgodovinski triler/režija: Morten Tyldum/ igrajo: Benedict Cumberbatch, Keira Knightley, Matthew Goode, Mark Strong Rory Kinnear, Charles Dance, Allen Leech, Matthew Beard/2014, Velika Britanija, ZDA
I Film pripoveduje malo znano
24.125.130.jan in 1.115.feb JANUAR
FEBRUAR
2015
k J\ %	
w « «	\ r t
PRIPORO ČAMO
zgodbo o Alanu Turingu, genialnem matematiku, ki ga je britanska vojska med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporočila nemškega šifrirnega stroja Enlgma. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne In rešilo številna življenja, stroj, ki ga je iznašel, pa velja za prototip sodobnega računalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti. Dve leti kasneje je naredil samomor.
ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV
1.|7.|14.|24.feb
i Astérix - Le Domaine des Dieux / akcijska putoiovšana / režija: I Alexandre Astier/2014, ZDA Francija/85'/sinhronizirano, 5+ I Leto 50 pred našim štetjem. Celotno Galijo je zasedlo Rimsko cesarstvo. Celotno? Ne povsem! Vas, v kateri prebiva skupina I neuklonljivih Galcev, se še vedno upira zavojevalnim hordam. I Razkačeni Cezar se odloči, da spremeni taktiko: če jih njegovim četam ne uspe podrediti s silo, bo te barbarske Galce očarala rimska civilizacija sama. V ta namen zaukaže v bližini vasice | zgraditi luksuzne rezidence za rimske družine in jih poimenuje Domovanje bogov. Se bodo naši galski prijatelji uspeli upreti pohlepu In mamljivostl rimskega udobja? Bo njihova vas postala navadna turistična atrakcija? Asterix in Obellx bosta storila vse, da Cezarju prekrižata račune.
MESTNI KINO DOMŽALE		Mestni io ^
Ljubljanska 61, Domžale	^ f sledite nam tudi na Facebooku	IJom/alc
T 722 50 50		
www.kd-domzale.si	fRceboolccom/mcstnUdnadomzale	
Maja Lipovšek
Partizanska šola v Češnjicah
Nedavno je minilo sedemdeset let, odkar je v drugi polovici leta 1944 v Češnjicah v Tuhinju delovala partizanska šola.
Zanimivosti
Sto let Antonije Bezovšek
Antonija Bezovšek je ob jubileju prejela obilo čestitk.
92-letna Rezka Poljanšek je takrat poskrbela tudi za kredo, svinčnike in zvezke
Lea Logar
Poreber - Župan Marjan Šareč se je 3. januarja v Porebru v Tuhinjski dolini udeležil praznovanja 100. rojstnega dne Antonije Bezovšek. Antonija (Tona) Bezovšek se je rodila 4. januarja 1915 v Porebru (pri Žušmovih). Tam je živela njena mami Marija Kotnik, oče Martin Kotnik pa je prihajal iz Okroglega. Žušmo-va kmetija je bila ena večjih v Porebru, zato so morali vsi pošteno poprijeti za delo. Leta 1919 je njen oče na Hribu kupil Agatovo hišo, da bi se preselili. Žuš-mov Ota (Franc Kotnik) pa je prosil, če lahko Tona ostane pri njih, in oče je privolil. Tako sta na Hrib odšla oče in mami ter dve sestri in dva brata, Tona pa je ostala pri Francu še z dvema sestrama. Do leta 1947 je služila in pomagala na kmetiji, potem pa se je
poročila z Antonom Bezov-škom. Po poroki sta se preselila v njegovo hišo. Anton je imel iz prejšnjega zakona tri hčere in dva sinova, zato so skupaj živeli. Ker Tona ni imela službe, je hodila pomagat k Žušmovim na kmetijo, mož pa je delal v KIK-u. Leta 1958 se jima je rodil sin Brane Bezovšek. Ker nesreča nikoli ne počiva, je Anton kmalu po sinovem rojstvu zbolel. Tako je Antonija pri 50 letih postala vdova. Sedaj pri 100 letih je ponosna babica in prababica, saj ima pet pravnukinj. Še zmeraj prinaša nasmehe na obraze, saj je vedno dobre volje. Župan Marjan Šareč je gospe Antoniji Bezovšek iskreno čestital in ji s košarico zdravja zaželel prijetno praznovanje, predvsem pa to, da bi ji zdravje še naprej služilo in bi ji družina tako lepo stala ob strani ter jo vedno znova razveseljevala.
Franc Svetelj
Češnjice v Tuhinju - Zaradi vojne vihre so bili otroci takrat že nekaj let prikrajšani za pouk v maternem jeziku. Zato so vaščani te tuhinjske vasice toplo pozdravili odločitev partizanskega vodstva o slovenski šoli v Češnjicah. O tem nam je največ povedala takratna učiteljica, danes 86-letna Valerija Skrinjar Tvrz, ki živi v Ljubljani. »V Češnjicah še živi nekaj mojih učencev, predvsem tudi Rezka Zore, poročena Poljanšek. Pri šest let starejši Rezki, po domače Tomano-vi, sem živela in pomagala mi je organizirati šolo.«
Od kod vas je vodila vaša pot v partizane?
»V partizane sem kot dijakinja prišla julija 1944 na terenu Zagorje, kjer sem bila rojena. Kmalu so me poslali v politično šolo pri sv. Miklavžu na Morav-škem. Zaradi hajke takrat tečaja ni bilo. Ker sem kot dijakinja ekonomske šole znala stenografijo, strojepisje in nemški jezik, so me dodelili k radijski postaji, kjer sem spremljala poročila angleških in ruskih po-
staj. Po hajki sem prišla v kamniško-zasavsko vojno področje, kjer je bil komandant tovariš Lado Podbev-šek. Tu smo v kulturno-pro-pagandni službi prirejali mitinge, recitirala sem in igrala. Vendar to mi ni bilo dovolj. Moja velika želja je bila postati učiteljica. Zato me je kurir pospremil v Špi-talič, kje je bil takrat Okrožni komite Skoja. Tu sem čakala na kurirsko vezo, ki me bo odpeljala na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko v učiteljsko šolo.«
Kako da ste namesto na Dolenjsko prišli v Češnjice?
»Zaradi nenehnih bojev in zased je bila veza z Dolenjsko začasno prekinjena, zato so na komiteju odločili, naj kar takoj začnem poučevati, saj otroci že dolgo ne hodijo v šolo. Tovariš Radovan me je peljal v Češnjice, in to v Tomanovo hišo. Spomnim se Tomanove mame, visoke, sloke ženske z naprej zavezano ruto. Gospodar, njen mož, je bil v koncentracijskem taborišču, starejši sin je takrat ranjen ležal v hiši. Dobila sem žlico in svoje mesto na klopi ob krušni peči za mizo v hiši. Starejša hči Rezka mi je bila glavna opora in pomoč pri organiziranju šole. Skupaj z odborniki vaškega narodnoosvobodilnega odbora je bilo določeno, da bom imela pouk v hiši, ki je bila delno poškodovana, lastniki pa so bili izseljeni. In ta napol podrta hiša še danes stoji. S pomočjo odbornikov in Rezke smo usposobili prostor na levi strani hiše. Pravih šolskih klopi je bilo morda za dve vrsti, zato smo po vasi nabrali majhne klade in deske in naredil klopi. Šolske table ni bilo, kolikor se spominjam, so vlogo table prevzela počez obrnjena vra-
ta. Rezka je organizirala po svojih obveščevalnih vezah, da sem iz Kamnika ali Domžal dobila kredo in nekaj zvezkov za šolarje. Obiskala sem skoraj vsako hišo, nekatere tudi skupaj z Rezko, in povedala staršem, da organiziramo partizansko šolo. Otroci v vasi, ki že dalj čas niso mogli nikamor hoditi v šolo, so bili kar veseli pouka. Starši pa so bili malo v dvomih, ko so gledali mene, šestnajstletno dekle kot partizansko učiteljico. Jaz pa sem bila polna zanosa in srečna, da mi je bila zaupana tako odgovorna naloga. V današnjih okoliščinah je to težko razumeti, toda mi smo bili v tistem času popolnoma prepričani, da je naša borba za osvoboditev domovine od okupatorja tako rekoč sveta in edino pravilna pot, in smo verjeli, da zmoremo vse. In tako se je novembra 1944 začel pouk v partizanski šoli.«
Koliko otrok je prihajalo v šolo in kako je potekal pouk?
»Mislim, da so prišli vsi otroci iz vasi. Verjetno bi Rezka vedela bolj točno povedati, koliko otrok je bilo takrat v vasi. Pouk je trajal od osmih zjutraj do opoldne in spet popoldne od dveh in dokler se ni stemnilo. Razkošja, kot je luč, nismo imeli. Da bi časovno pravilno vodila pouk, mi je Rezka dala svojo zapestno uro. Ker so bili otroci različne starosti, sem spredaj v prvi dve klopi razporedila najmlajše, ki so se šele učili abecedo, za njimi tiste, ki so že znali brati, in potem vse starejše. Nekateri so bili stari skoraj toliko kot jaz.«
Pa se je dalo poučevati brez neke strokovne usposobljenosti?
»Imela sem na voljo le literaturo, ki sem jo dobila v komiteju. V spomin sem priklicala vse postopke, vse pedagoške prijeme učiteljev iz svojih šolskih dni. Kaznovanja otrok s šibo in poniževanja revnih, kar je bilo v času kraljevine Jugoslavije normalna stvar, nisem uvedla, sem pa vsako jutro vsem otrokom pregledala roke, če so čiste. Kdor je prišel umazan, je moral takoj na korito, kjer se je napajala živina, da si umije roke. S tem sem hotela poudariti, da so šola, učenje, knjiga v življenju zelo pomembni in da k tem opravilom pristopamo s spoštovanjem. Zelo rada sem učila otroke. Starejše sem zaposlila z matematičnimi nalogami ali pisanjem, medtem ko sem prvošolčkom razlagala abecedo, črko za črko. Tudi peli smo, se učili pesmice, recitirali in se pogovarjali «
Koliko časa je trajala partizanska šola na Češnjicah?
»Žal naša šola ni trajala dolgo. Začela se je zimska ofenziva, zato smo morah pouk prekiniti. Jaz pa sem se morala skupaj s terenskimi delavci umakniti za nekaj dni v bunker iz vej v gošči blizu Češnjic, pozneje pa smo šli na neki senik nad Zgornjim Okrogom. Bilo nas je približno deset. Imeli pa smo postavljene tudi straže. Dobili smo sporočila, da se ofenziva ne bo kmalu končala in da zato brez zaščite ne moremo ostati na terenu. Nekaj mladih nas je neki večer v januarju kurir odpeljal iz Zgornjega Okro-ga v Šlandrovo brigado, ki je bila takrat na Sveti gori v Zasavju. Razporejena sem bila za bolničarko, vendar spet ne za dolgo. Kmalu so me poklicali v operativni štab VI. in XI. brigade za šifrantko in na tej dolžnosti sem ostala do konca.« Da je bila partizanska šola med otroki res priljubljena, pove tudi tole: »Ko se je naša brigada po težkih bitkah in preboju na Menini spet enkrat nahajala v Zgornjem Okrogu, je prišla v to vas delegacija iz Češnjic. Tomanova Rezka in še nekaj učencev me je prišlo prosit, naj se vrnem v Češnjice, da nadaljujemo z našo šolo. Žal jim nisem mogla izpolniti želje. Prinesli so mi tudi darilo - suhe hruške. Bila sem globoko ganjena. Veliko sem razmišljala o mojih učencih, čudovito požrtvovalni Tomanovi Rezki in celi vasi «
I Srednja šola	I
£


p rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik
i| prijazno vabi vse zainteresirane na
INFORMATIVNI DAN,
ki bo 13. Z. 2015 ob 9. in 15. uri ter 14. Z. 2015 ob 9. uri
v prostorih CIRIUS, Novi trg 43a, 1241 Kamnik.
»
1
I
"I i
Izvajamo naslednje prilagojene programe:
-	nižji poklicni program POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH
PROCESIH
-	nižji poklicni program POMOŽNI ADMINISTRATOR
- srednji poklicni program ELEKTRIKAR
-	srednji poklicni program RAČUNALNIKAR
-	srednji poklicni program ADMINISTRATOR
-	srednji strokovni program EKONOMSKI TEHNIK
-	poklicno-tehniški program EKONOMSKI TEHNIK - poklicno-tehniški program ELEKTROTEHNIK


posebni program (POST)REHABILITACIJSKI PRAKTIKUM !
Mladi
Mestovanje z glasbo in smučanjem
Ko smo že mislili, da ne bomo dočakali prave zime, se je pojavila v pravem trenutku. 27. decembra se je namreč zgodilo že tradicionalno Mestovanje, dogodek članic Mladinskega sveta Kamnik, katerega rdeča nit je bilo smučanje. V skrivnostnem kamniškem rovu in na Trgu svobode se je tekom popoldneva zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov.
Špela Novak
Kamnik - Mladinski svet Kamnik sestavljajo predvsem društva KulKura, KUD Kufr, Rod Bistriških Gamsov, ŠD Debela Veronika, Skavti in Študentski klub Kamnik. Rdeča nit Mestovanja 2014 je bilo smučanje. Po tihem smo upali, da bo vreme na naši strani, in boljšega scenarija si ne bi mogli želeti - v zadnjih decembrskih dneh smo dočakali pravo zimsko idilo.
Mladi ustvarjalci se predstavijo
Mestovanje smo začeli z odprtjem razstave mladih kamniških ustvarjalcev. Svoja dela so na ogled postavili:
Manca Končnik (akril na platnu in akvarel, abstraktna umetnost), Andraž Korošec (olje na platnu, črno-bela pin up razstava), Matic Ster-le (digitalna manipulacija), Izak Mrgole in Urban Kosmatin (lesena električna kitara) ter Nina Železnik (dekorativne svetilke). Sledil je bogat glasbeni program. V svet glasbe sta nas najprej ponesla oče in hči, Melisa in Marjan Spruk. Glasbeno pripoved je nadaljevala Manca Berlec, udeleženka oddaje Slovenija ima talent, s Katjo Podbevšek. Mikrofon je nato prevzela šolana pevka Lucija Cerar Lusy, glasbeno popotovanje pa smo zaključili bolj rokov-sko, v ritmih kamniške sku-
pine Kalaia. Med glasbenimi premori smo lahko občudovali kamniško plesno umetniško ustvarjanje, v težkih razmerah za ples so se nam predstavile plesalke plesnega kluba Šin Šin.
"Smučanje" v malograjskem podzemlju
V času glasbenega in plesnega dogajanja je bilo moč v eni izmed dvoran malograjskega podzemlja poskusiti simulator smučanja. Gre za napravo, ki posnema gibanje med smučanjem. Čeprav nam je narava že nasula nekaj snega, prav veliko priložnosti za vijuganje po belih strminah še ni bilo. Športno društvo Aktiv nam je predstavilo napravo,
ki jo je večina sprejela z navdušenjem, kljub temu da so se morda sprva upirali in izgovarjali, da ne znajo smučati. Poskusili so jo prav vsi, od najmlajših radovednežev do tistih malo starejših, ki že dolgo niso stali na smučeh. Poleg predstavitve simulatorja smučanja in prvovrstne zabave so bile v igri tudi nagrade naših sponzorjev. Najbolj mamljiva je bila zagotovo glavna nagrada za najboljšega smučarja - teden smučanja v Franciji marca prihodnje leto. Za malo manj spretne je bil na voljo kup praktičnih nagrad - od torbe za smučarske čevlje, majic, očal itd. Podelili smo tudi nekaj kuponov za brezplačni obisk vadbe na simulatorju smučanja na Du-
Prvo mesto si je prisimuliral ali prismučal Matevž Kirbus, drugo je zasedel Žiga Lah, tretje pa Primož Jeras. Stopničke
je le za las zgrešil David Kač / foto: špela novak (študentski klub Kamnik)
plici. Izločilni boji so bili napeti, časi izenačeni, tudi v finalu. Na koncu smo vendarle dobili tri najboljše. Prvo mesto si je prisimuliral ali prismučal Matevž Kirbus, drugo je zasedel Žiga Lah, tretje pa Primož Jeras. Stopničke je le za las zgrešil David Kač. Kljub temu da smo smučali v rovu, je bilo vzdušje prav zimsko, dvorana pretesna, navijači pa nadvse glasni.
Retro modna revija
Poleg tega, da smo se naučili smučati, smo bili priča
retro modni reviji, nad katero je bdela mlada oblikovalka Lara Bernot. Pravi odmerek nostalgije so nam pričarali očarljivi in hudomušni modeli, ki so se sprehodili po čisto pravi modni pisti, ki je bila tokrat zaradi snega še poseben izziv.
Dogajanje se je sklenilo s prijetnim druženjem v kamniškem rovu, kjer nas je pozno v noč zabaval DJ Yuriy (Zavod Kru). Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešnemu Me-stovanju 2014.
Novičke iz GSŠRM
Ilustracije Anje Osenar
V NOVO LETO S SKRIVNOSTJO IN NOVIM SLOGANOM
Od leta 2014 smo se poslovili, kot smo ga živeli - delovno, ustvarjalno in raziskovalno. Skupina dijakov programov ekonomski tehnik in predšolska vzgoja se je povezala s svojimi vrstniki iz Sarajeva. Decembra so jih obiskali v sklopu strokovne ekskurzije in skupaj so si ogledali gospodarske, zgodovinske in turistične posebnosti Sarajeva. Lokalna vodič-ka jih je popeljala skozi mestno jedro, način dela in poslovanja so jim predstavili v nakupovalnem centru City Center, pokukali so v delovanje Radon Plaze, hotela s petimi zvezdicami, in se sprehodili po skupnih prostorih ter občudovali imenitne sobe za goste, od znotraj so spoznali televizijsko hišo Aljazeera Balkans, zadnji dan pa obiskali tudi znameniti simbol poguma in preživetja - Tunel upanja, predor, ki je med vojnim obleganjem Bosne povezoval svobodna dela Sarajeva, skozenj pa je v mesto prihajala hrana, orožje in druge prepotrebne stvari.
Na GSŠRM smo v pozni jeseni izvedli razpis za slogan, ki bi naše življenje in poslanstvo najzgovornejše predstavil. S hudomušnimi, iskrivimi in učenimi pogruntavščinami se je odzvalo več ducatov dijakov, staršev in profesorjev, tako da je imela strokovna žirija z izbiro zvočno in vsebinsko najbolj ubranega res težko delo. Slednjič ga je le izbrala in odslej nismo le Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, pač pa se izkazujemo tudi s:
Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo.
Zmagovalca, našega profesorja Milana Man-deljca, in slogan smo razodeli na prireditvi v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikov. Prireditev je bila čudovit uvod v praznični čas, še posebej, ker so se med nastopajočimi prepletali dijaki in učitelji, prav složno in navihano, modro in mladostno. Novo leto se je začelo delovno, zaključek prvega ocenjevalnega obdobja namreč neusmiljeno pritiska s testi in spraševanji. Poleg tega se dijaki pripravljajo na številna tekmovanja, na obzorju so zimski športni dnevi, februarski rok poklicne mature in še in še. Ob obilici šolskega dela pa vselej najdemo tudi ustvarjalno energijo za projekte, ki mladostno zagnanost povežejo s kulturo, tradicijo in sodobnostjo. Tako so tretješolci programa ekonomski tehnik Sadije Ajazaj, Žan Potočnik in Luka Štru-klec s svojimi mentorji za mednarodni festival Več znanja za več turizma izdelali raziskovalno nalogo in razvili računalniško igrico. Z njo lahko obiskovalec Kamnika v slovenščini ali angleščini raziskuje staro mestno jedro ter se interaktivno seznani s kamniškimi posebnostmi, poleg tega pa tudi razkrije SKRIVNOST VERONIKE IZ MALEGA GRADU. Dijaki bodo nalogo in izdelek predstavili 28. januarja na svoji stojnici sejma Alpe Adria Turizem in prosti čas.
Napovedujemo: šolsko tekmovanje v EKO-KVIZU pod naslovom Energija na zalogo
V galeriji Muzeja Občine Šenčur je bila v prazničnem času do 4. januarja na ogled razstava ilustracij Kamničanke Anje Osenar.
akvarela na platnu - akvarel s prosojnimi nanosi barv ustvari posebno nežno atmosfero, hkrati pa avtorica z barvnim svinčnikom oblike nariše z linijami. Njeni akvareli so nekako na meji med slikarsko rešitvijo in kolori-rano risbo,« je tehniko ilu-striranja Anje Osenar predstavila Nina Šuštaršič Remic. Anja Osenar je doslej ilustrirala pesniško zbirko Koraki v vetru, pesnitev Adam Rav-bar ter otroške pravljice Labodja dežela, Pravljica o knjigi in Pisma sv. Jožefu -slednjo sta avtorica Zdenka Candellari in ilustratorka tudi predstavili v šenčur-skem Muzeju.
Plodno ilustratorsko ustvarjanje je pripeljalo Anjo Osenar do njene prve samostojne
raZStaVe. / Foto: Matic Zorman
S sarajevskimi vrstniki v prostorih Aljazeere Balkans
Samo Lesjak
Šenčur - Anja Osenar, ki živi in ustvarja v Kamniku, je po izobrazbi sicer arhitektka, v zadnjih letih pa se v prostem času intenzivno posveča likovnemu ustvarjanju, natančneje ilustriranju knjig. Njeno delo - opravila je tudi grafično šolo - odraža obe vrsti likovne izobrazbe: v motiviki izpostavlja arhitekturne elemente, kot grafična oblikovalka pa je ilustracije neločljivo povezala s celostno podobo knjige. Priložnost za sodelovanje se ji je ponudila z literarnim snovalcem Mirom Erzinom iz Šenčurja. Nastala je posrečena
simbioza avtorjev, ki se dopolnjujeta v svojem ustvarjanju. Anja Osenar s posebno mero občutljivosti izbira motive za ilustracije; osebe, živali in predmeti so upodobljeni v poenostavljenih oblikah, pa vendar dokaj realistično. »V risbi se poslužuje različnih planov, z veliko natančnostjo pa se zna posvetiti tudi detajlu, kar ustvarja dinamiko pri branju knjige. Globino prostora in tridimenzionalne oblike izraža z linearno perspektivo, vendar se ne oklepa centralne projekcije. V samosvoji poliper-spektivi se tako v slikanicah približa ekspresiji otroške risbe. Uporablja tehniko
Šport
Kamniški karateisti dominirali v Domžalah
Miha Gavez
Domžale - V soboto, 20. decembra, so se karateisti Karate-Do kluba Kobushi Kamnik udeležili božično-no-voletnega turnirja na OŠ Domžale. Turnir je bil letos prvič tudi mednaroden, saj so se povabilu odzvali tudi karateisti iz Brača. Skupno je na turnirju sodelovalo sedem karate klubov.
Tekmovanje je potekalo v kategorijah elementov, kat in športnih borb. Karate klub Kobushi je na turnirju zastopalo šestnajst tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah in osvojilo prav toliko odličij. Po seštevku prejetih medalj so tekmovalci klubu priborili prvo mesto med vsemi udeleženimi klubi na turnirju. V kategoriji elementi cicibani je visoko premoč med petnajstimi nastopajočimi pokazal Aleks Gluvič z osvojenim prvim mestom, Ažbetu Drol-cu pa je za las ušla uvrstitev na zmagovalni oder. Med malčki z belimi pasovi sta s prvim in drugim mestom slavila Enej Sladič in Gregor Kvas. Pri malčkih rumeni in oranžni
pas je Anže Vrhovnik osvojil prvo, Tilen Zupet drugo, Robert Kunaj pa četrto mesto. V tekmovanju v katah je Aleks Gluvič zlati medalji v elementih dodal še bronasto. Med močno konkurenco dvanajstih tekmovalcev sta suvereno slavila Anže Vrhovnik s prvim ter Miha Šala z drugim mestom. Enej Sladič in Blaž Novak sta v kategorijah mlajših in starejših dečkov beli pasovi oba osvojila prva mesta, Anže Zupin ter Miha Zor-man sta si v članski kategoriji priborila prvo in drugo mesto, Milan Kunaj pa je med veterani osvojil tretje mesto. V športnih borbah je Aleks Gluvič med malčki posegel še po eni zlati medalji, Anže Zupin pa si je priboril srebrno odličje med člani. V ekipnem delu športnih borb je ekipa Karate kluba Kamnik v sestavi Robert Kunaj, Maks in Aleks Gluvič, Enej Sladič in Miha Šala osvojila odlično drugo mesto. Preostali tekmovalci, ki so ostali brez odličja, a kljub temu uspešno zastopali barve kluba, so bili Tadej Tilinger, Žiga Opresnik, Ažbe Drolc in Matevž Bele.
Anže Vrhovnik s prvim ter Miha Šala z drugim mestom
Tekaški pokal
Slovesen zaključek Tekaškega pokala Občine Kamnik bo 30. januarja ob 18. uri v OŠ Stranje.
Mira Papež
Zgornje Stranje - Tekaški pokal Občine Kamnik je v letu 2014 potekal že tretje leto. Sestavljalo ga je šest tekov, za izvedbo so poskrbeli organizatorji tekem: 19. gorski tek k Sv. Primožu (KGT Papež - Ivan Urh), 26. mekinjski kros (Lado Kve-der), 16. gorski tek na Grinto-vec - Državno prvenstvo za mladino - Tekma za svetovni pokal (Dušan in Mira Papež), 9. češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica (Rajko Jeglič), 6. Veronikin tek (Franci Kramar) in 14. Miklavžev tek (Tomo Petek). Pokal je obsegal 12 kategorij, za končno skupno razvrstitev pa je moral tekmovalec imeti uvrstitve vsaj na treh tekmah.
V primeru več uvrstitev s točkami se šteje najboljših pet uvrstitev. V primeru enakega števila točk v končnem seštevku je višje uvrščen tisti tekmovalec, ki ima več boljših uvrstitev. Rezultate Tekaškega pokala najdete na spletni strani KGT Papež. Najboljši tekači/tekačice po posameznih kategorijah bodo prejeli pokale. Trinajst udeležencev vseh šestih tekov čaka posebno presenečenje, vse ostale pa praktična nagrada. Ob zaključku si boste lahko ogledali film Francija Teraža, legende gorskega teka, o njegovem izzivu čim večkrat v 24 urah na Triglav. Lepo povabljeni na zaključno prireditev tekači, organizatorji in njihovi pomočniki, zvesti navijači in vsi ljubitelji teka.
Pungertar navdušuje v svetovnem pokalu
Za SSK Mengeš se je leto 2014 izteklo z nadvse uspešnim decembrom, v katerem sta zelo vidno vlogo v svetovnem pokalu igrala Anže Lanišek in Matjaž Pungertar.
Miha Šimnovec
Mengeš - Matjaž Pungertar ali Pungi, kot kličejo 24-let-nika iz Vrhpolja pri Kamniku, je minuli mesec večkrat izboljšal svojo najboljšo uvrstitev v absolutni konkurenci. Začel je s 13. mestom v Lillehammerju, nakar je bil v Nižjem Tagilu najprej sedmi, na drugi tekmi, na kateri je bil celo najboljši Slovenec, pa je navdušil s šestim mestom. Vrhunsko pripravljenost je nato Punger(s)tar potrdil s še enim sedmim mestom, s katerim se je izkazal v Engelbergu. Obetavni Lanišek se je ob tem pošalil, da ima določene zasluge za uspehe izkušenej-šega klubskega kolega tudi sam, saj je z njim v Rusiji in Švici delil hotelsko sobo, tako da je imel dovolj časa, da ga je ustrezno »pripravil« za tekme. No, šalo na stran; »Žaba«, kakor se glasi vzdevek 18-letnega Domžalčana, je moral po grdem padcu v Kuusamu na operacijo palca na desni roki. Zaradi tega je bil prisiljen izpustiti preizkušnji na Norveškem, vendar je hitro okreval ter si s posebno opornico točke za svetovni pokal po Klingenthalu in
Matjaž Pungertar (na sredini) je to zimo eden najboljših slovenskih skakalcev.
Ruki priskakal še v Nižjem Tagilu (27.) in Engelbergu (29.). Da se je s svojimi (naj) boljšimi skoki že sposoben bolj ali manj enakovredno kosati z največjimi asi, pa je v Švici dokazal z drugim mestom v kvalifikacijah. S svojimi nastopi si je Lanišek -tako kot šest let starejši Vrh-poljčan - prislužil vpoklic v slovensko ekipo za 63. novoletno turnejo, na kateri pa ognjenega krsta ni prestal po svojih ambicioznih željah. Zato ga je Aleš Selak, uspešni trener pri SSK Mengeš, po
Garmisch-Partenkirchnu umaknil s turneje in se z njim odpravil na priprave, da bi ga spet vrnil v želeno formo. Tudi Pungertar je prvi (nemški) del znamenitega tekmovanja štirih skakalnic že pozabil, zato pa mu bo v lepem spominu ostal drugi (avstrijski) del, saj je z 19. mestom v Innsbrucku in 17. v Bischofshofnu še dvakrat skočil med dobitnike točk. Ob tem ne gre pozabiti, da je Selak skupaj s svojim pomočnikom Juretom Rad-ljem redno vodil treninge
tudi za (naj)mlajše člane, ki so nato skupaj s starši naprave na Zalokah pod Goba-vico pripravili na prvi sneg in ga - ko je naposled tik pred novim letom le zapadel - temeljito poteptali. Na žalost je medtem že skop-nel, tako da se morajo upi SSK Mengeš voziti drugam na skakalnice, na katerih se kalijo za preizkušnje, ki jih čakajo. Selak namreč z njimi - tako kot z Laniškom in Pungertarjem - meri zelo visoko oziroma daleč, vse do olimpijskih iger.
T/	* V	*	*1	1 * V • 1	1 • V •
Kamnicani najboljši kegljaci
December je v kegljanju namenjen državnim prvenstvom v različnih kategorijah. Za kegljače KK Kamnik se je leto, v katerem so praznovali svoj jubilej, odlično končalo. Postali so tudi najboljša moška kegljaška ekipa v Sloveniji.
Stane Kadunc
Kamnik - Najprej je bilo v Kranju državno prvenstvo v tandem dvojicah pri članih. Tu je odlično delovala kombinacija Klemen Mahkovic in Marko Oman. Po zanesljivi zmagi v osmini finala sta v četrtfinalu premagala par Miklavčič-Blažič iz Novega mesta in si že priborila odličje. V polfinalu sta naletela na dvojico iz Hrastnika Mal-Nedeljko, ki je pred tem premagala drugo kamniško dvojico v navezi Damjan Hafnar-Franc Gru-bar. Tudi v polfinalu sta bila Mahkovic in Oman prepričljiva. V velikem finalu pa sta ugnala še Jureta Starmana in Blaža Čerina in si tako priborila naslov državnih prvakov.
Dekleta so imela finale v Celju, ki pa Kamničanom ni prinesel večjega uspeha.
Majdi Lužar in Simoni Hren je pripadlo sedemnajsto mesto, Anji Rutar in Tamari Pevec pa enaindvajseto.
Uspešni tudi mlajši člani in mladinci
Mlajši člani (U-23) so imeli svoje prvenstvo v Medvodah. Za uspeh Kamnika sta poskrbela brata Rok in Peter Jantol, ki sta prišla v polfinale, kjer pa sta morala priznati premoč kasnejšima prvakoma Tomažu Ivančiču in Kristjanu Ponebšku iz Litije, in sta dobila bronasto medaljo. Tekmovala so tudi dekleta. Nina Burkeljca in Tamara Pevec sta zasedli enajsto mesto, šesto pa Klara Kopri-vec in Anja Rutar. Tudi v mladinski konkurenci (U-18) so imeli na sporedu DP v tandem dvojicah, ki pa Kamničanom ni prinesel mnogo uspeha. Obe navezi
Kamničank sta se uvrstili v četrtfinale. Janja Zupančič in Tea Rupnik sta morali tu priznati premoč kasnejšima prvakinjama Lauri Pokleki Katji Žnidaršič iz Cerknice. Pripadlo jima je sedmo mesto, mesto za njima pa sta pristali Klara Koprivec in Tamara Pevec. Mladinci so imeli finale v Hrastniku, kjer je imel Calcit štiri dvojice. Miha Uršič in Matevž Štritof sta zaključila na petnajstem mestu, tri mesta višje pa Jakob Jančar in Žan Grm. Na sedmem mestu sta pristala Gregor in Uroš Pol-janšek, ki sta klonila proti soigralcema Metodu Zam-ljenu in Klemenu Končniku. Slednja sta osvojila bron. V Postojni je bilo izvedeno prvenstvo v mešanih dvojicah za mladince. Kamniška dvojica Klara Koprivec-Ja-kob Jančar je osvojila deveto mesto.
Ob koncu leta je bilo v Novi Gorici (dekleta) in v Kamniku (fantje) finale v sprintu za člane. V obeh konkuren-cah sta naslova odšla v Kamnik. Irena Koprivc je po odlični igri zanesljivo prišla do finala, kjer je ugnala še Branko Pavlovič iz Izole in postala prvakinja. Uspeh Koprivčeve je dopolnil še mladi Gašper Burkeljca, ki je pripravil še eno lepo presenečenje. Ta je na domačem kegljišču ugnal v finalu Pačelata in postal prvak. Uspeh pa sta dopolnila Damjan Hafnar s petim in Peter Jantol z osmim mestom.
Ob koncu še dodajmo, da je KZS imela razglasitev za najboljšega kegljača leta. Priznanja je dobil tudi KK Kamnik, saj je postal najboljša moška ekipa v Sloveniji, tudi med člani in med mladinci (U-18).
Šport
Odbojkarice klonile v polfinalu
Odbojkarice Calcita Volleyballa v leto 2015 niso vstopile v skladu s svojimi željami, saj so na svoji prvi letošnji pomembni preizkušnji, zaključnem turnirju pokala Slovenije, obstale že v polfinalu.
Kamničanke so v Braslovčah nepričakovano izpadle že v polfinalu pokala Slovenije.
/ TEKME odbojke
sobota, 31. januar // 20.00 // ŠD Kamnik
ekma 3. kroga 1. DOL moški - Modra skupina
CALCIT VOLLEYBALL : KRKA sreda, 4. februar // 20.00 // ŠD Kamnik
Povratna polfinalna tekma ženske interlige

CALCIT VOLLEYBALL : CELOVEC sobota, 7. februar // 20.00 // ŠD Kamnik
Tekma 18. kroga 1. DOL moški - Modra skupina
CALCIT VOLLEYBALL : SALONIT ANHOVO
Vstopnine ni.
VLJUDNO VABLJENI!
Dan namiznega tenisa
Slovenska namiznoteniška karavana se je v nedeljo, 21. decembra, mudila v Kamniku. Člani Namiznoteniškega kluba Kamnik smo uspešno izpeljali 5. mednarodno prvenstvo občine.
Miha Štamcar
Kamnik - Boljše od njih so bile koprske odbojkarice, ki so nato v finalu morale priznati premoč Novi KBM Braniku.
»Veliko lažje bi bilo igrati, če bi bili v nekem tekmovalnem ritmu, toda na zaključnem turnirju pokala Slovenije smo bile vse štiri ekipe v isti zgodbi, zato to ne sme in ne more biti opravičilo za naš poraz proti Koprčankam,« je po nepričakovanem porazu v polfinalu, ko so Kamničanke v Braslovčah izgubile z Luko Koprom, dejal njihov trener Gašper Ribič. Da bodo njegove varovanke na tej tekmi zašle v težave, se je dalo slutiti že v uvodnem nizu, v katerem so osvojile le šestnajst točk. Toda po prepričljivi zmagi v drugem nizu je vse kazalo na to, da so le ujele svoj ritem in da bodo strle odpor vodilne ekipe državnega prvenstva po rednem delu tekmovanja. Žal ni bilo tako, kajti v tretjem so bile spet boljše Koprčanke, tako da je po zmagi Kamničank v četr-
Nika Vrhovnik
Kamnik - Čeprav je bil Iztok Kuret, član kamniškega kolesarskega kluba KD Alpe, pred začetkom letošnje sezone v ciklokrosu dobro pripravljen in optimističen, se je sezona zanj odvila nad pričakovanji. Po odličnih nastopih na prvih tekmah je formo le še stopnjeval, v nedeljo, 11. januarja, pa nadvlado v svoji kategoriji potrdil na zadnji tekmi v Petanj-cih v Prekmurju, ki je hkrati štela za naslove državnih prvakov. Poleg pokalne zmage je Iztok osvojil tudi naslov državnega prvaka v kategoriji nad 40 let. »Sezona se je zame končala sanjsko, saj sem se v cilju zadnje dirke bolj kot naslova državnega prvaka veselil naslova pokalnega prvaka. Slednje mi pomeni veliko več, saj kaže na konstan-tnost v celi sezoni, in ni le seštevek dnevne forme in sreče. To pomeni štiri zmage, eno drugo in eno tretje mesto, kar je bilo dovolj tudi
tem nizu o zmagovalkah odločal peti niz. V tem je Luka Koper povedla že s 13:7, vendar so bile kamniške odboj-karice tiste, ki so na servis Petre Vrhovnik prišle do prve zaključne žoge za končno zmago. Ostala je neizkoriščena, tako kot druga, ponujenega darila pa tokrat Koprčanke niso več izpustile iz rok in zmagale s 3:2 (16, -18, 22, -18, 16). To je pomenilo, da so se varovanke Gašperja Ribiča od pokalne lovorike, ki so jo prvič osvojile
predlani v Šempetru in ubranile lani v Hočah, poslovile že v polfinalu. V finalu so imele Mariborčanke lahko delo proti utrujenim Koprčankam, zato je bilo razočaranje v kamniškem taboru še toliko večje. »Ko smo igrali dobro, smo bili veliko boljši od Koprčank, a kaj, ko so se nato pojavili slabi trenutki, ki jih je bilo vendarle preveč, da bi se lahko nadejali boljšega izida. Čeprav smo igrali slabo, smo imeli dve priložnost, da
pridemo do zmage. Žal ju nismo izkoristili. Na koncu je bila na strani naših nasprotnic še sreča, vendar to ne zmanjšuje njihovega uspeha. Ne preostane nam drugega, kot da nadaljujemo z delom. Sezone še ni konec,« se je Ribič že ozrl v nadaljevanje sezone, v kateri bodo v polfinalu končnice srednjeevropske lige igrale proti Celovcu, ki so ga v letošnji sezoni dvakrat že premagale. Ob uvrstitvi v finale, kar bo njihov prvi cilj, se bodo pripravljale še na končnico državnega prvenstva. V letošnji sezoni namreč v domačem prvenstvu ne bodo igrale Modre skupine, temveč se mu bodo pridružile šele v četrtfinalu končnice. Verjetno bo takrat več priložnosti za igranje dobila tudi Elena Kučej, najnovejša pridobitev Calcita Volleyballa. Državna repre-zentantka, ki je zadnje tri sezone igrala za Novo KBM Branik, je za Kamničanke podpisala tik pred zaključnim turnirjem pokala Slovenije, na katerem pa še ni igrala.
klokrosu, ki ga je v začetku januarja gostil švicarski Gossau. Priložnost za nastop se mu je ponudila po kopici odličnih rezultatov v letošnji sezoni, zanj krstno svetovno prvenstvo pa je kljub težavam takoj po startu končal na zelo dobrem 15. mestu. »Proga je bila na treningu dan nazaj še ledena in snežena, na sami dirki pa zaradi dežja zelena in blatna. Tudi če bi bilo na dirki vse normalno, bi verjetno uspel priti do 10. mesta. Tekmovalci so res hitri. Dirka je bila lepa, vse je bilo zelo urejeno in super izkušnja,« se spominja minulega prvenstva.
Zaključena sezona je zagotovo več kot odlična popotnica za bližajočo se poletno sezono, načrti in želje pa segajo že tudi v prihodnjo sezono v ciklokrosu. Kot pravi Iztok, bi rad vsaj še enkrat ponovil nastop na svetovnem prvenstvu, apetiti tam pa bodo po letošnjih uspehih upravičeno še malce večji.
Tjaša Žibert
Duplica - V glavni žreb se je skozi kvalifikacije uvrstilo 64 igralk in igralcev iz Srbije, Hrvaške, Makedonije, Nizozemske in Slovenije, starih od šest do 73 let. Prikazali so vse mojstrske udarce, ki jih premore najhitrejša igra z žogico, kot tudi to, da leta niso ovira za kvalitetno igro. Prvič je nastopil najboljši obrambni igralec in trener NTK Rakek Darijan Vizjak, ki je s svojo atraktivno igro zelo popestril tekmovanje. V polfinalu ga je ustavil zadnja leta najboljši amaterski igralec Slovenije Lojze Zore. Finalna tekma te kategorije, od 40 do 60 let, je pripadla Domžalčanu Bojanu Maslju, ki je trenutno v izvrstni formi in zasluženo vodi na državni jakostni lestvici.
V absolutni kategoriji je slavil Dejan Fridrih iz Pe-trovč po zmagah v četrtfi-nalu nad večkratnim državnim prvakom Jožetom Hafnerjem, v polfinalu nad najboljšim kadetom Slovenije Aljažem Frelihom in v finalu nad mednarodno uveljavljenim Matejem Cvetkom. Super-finalna tekma je postregla z epskim preobratom, v kate-
rem je Fridrihu le uspelo streti odpor Maslja in se je tako zapisal v zgodovino kamniškega namiznega tenisa kot 5. zmagovalec največjega občinskega tekmovanja. Trener kadetske reprezentance in prvoligaški igralec iz Mengša David Orešnik je pozorno spremljal dogajanje v dvorani, pohvalil je organizacijo in kvaliteto igralcev in nam zaželel še veliko takih tekmovanj, ki povečujejo zanimanje in posledično množičnost naše najljubše športne panoge. Od kamniških igralcev so bili standardno dobri: Starc, Pančur, Drolc, Svetec, Ze-lič, Kralj, mladi Jokič ter brata Tomaž in Matej Pre-zelj, toda do pokalov je zmanjkalo še nekaj treningov in nekaj izkušenj na podobno močnih turnirjih. Zaradi poškodbe tokrat ni nastopil najboljši Kamni-čan Nejc Erjavec, ki smo ga zelo pogrešali. Leja Jokič je s tretjim mestom v ženski kategoriji poskrbela, da je vsaj en pokal ostal doma. Naslednje naše veliko tekmovanje bo zimska ekipna občinska liga. Začela se je v OŠ Marije Vere v soboto, 17. januarja, ob 16. uri in bo v tem terminu potekala do konca februarja.
Sanjska sezona Iztoka Kureta
Kamničan Iztok Kuret je osvojil naslov državnega prvaka in pokalnega zmagovalca v ciklokrosu.
Iztok Kuret na zadnji tekmi v Petanjcih, ki je štela za Pokal Slovenije in za naslove državnih prvakov.
za zmago v Zimski ligi, kamor sodijo tudi mtb kolesa,« je v cilju zadovoljen komentiral Iztok. »Izkazalo se je, da sem najmočnejši na tehnično zahtevnih progah, na splošno težkih pogojih,
in v takih razmerah sem tudi zmagoval. Želim si, da bi se ta trend dirk nadaljeval, saj na tak način zelo napredujemo tekmovalci, gledalci pa pridejo na svoj račun. In ko smo že pri tem, imam veliko željo, da bi organizatorji dirk končno enkrat spoznali, da je treba te atraktivne dirke pripeljati k ljudem in ne obratno«, še dodaja Kuret.
Atraktivna kolesarska disciplina, ki postaja v zadnjih letih (zopet) vse bolj priljubljena tudi pri nas, zahteva dobro telesno pripravljenost in obilico motorike, ki je potrebna za premagovanje terena - trave, blata, makada-ma in asfalta. Brez dvoma je ciklokros zanimiv tudi za gledalce, ki spremljajo vožnjo kolesarjev na poligonu, kjer pa je potrebno včasih stopiti tudi s kolesa in del proge preteči.
Naslovoma državnega prvaka in pokalnega zmagovalca je Iztok dodal še piko na i z nastopom na amaterskem svetovnem prvenstvu v ci-
Skoki na Gori 2015
Gora pri Komendi - Člani Društva skakalni komite Gora tudi letos vabijo na svojo tradicionalno, že 19. tekmovanje v smučarskih poletih, ki bo v nedeljo, 1. februarja, ob 13.30 na skakalnici na Gori. Tekmuje se z alpskimi smučmi in čelado. Trening bo v soboto, 31. januarja, ob 15. uri, prijave za tekmovanje pa bodo zbirali v nedeljo od 12. ure do 13.30. Skakalo se bo v šestih kategorijah: ženske, osnovnošolci, mlajši člani, člani, starejši člani in veterani. Organizatorji pripravljajo nagrade za vse tekmovalce, najboljši bodo prejeli tudi pokale. Gledalci se bodo lahko pogreli v ogrevanem šotoru, pozabili pa ne bodo niti na dogajanje za najmlajše. J. P.
Planinstvo, rekreacija
Tečaj varnejše hoje v gore v zimskih razmerah
Kamnik - Člani Društva GRS Kamnik tudi letos pripravljajo tečaj varnejše hoje v gore v zimskih razmerah, ki bo potekal 30. in 31. januarja na Veliki planini. Zbor udeležencev bo v petek, 30. januarja, ob 17. uri v Domžalskem domu na Mali planini, zaradi omejenih možnosti nastanitve pa se tečaja lahko udeleži največ štirideset oseb. Prenočišče in prehrana bosta zagotovljena v Domžalskem domu. Prijave s podatki udeležencev (ime in priimek, naslov, datum rojstva in kraj, telefon, e-naslov in članstvo katerega PD) sprejemajo do zasedenosti izključno po elektronski pošti: info@grs-kamnik. si. Prijave so veljavne z nakazilom kotizacije, ki znaša 20 evrov za člane PZS in 40 evrov za nečlane. Kotizacijo je potrebno nakazati do 30. januarja na TRR: S156 0231 2003 5354 472, sklic 30012014, ali vplačati ob začetku tečaja. V kotizacijo je všteto povračilo stroškov predavateljev, gradivo in zavarovanje, bivanje in prehrano v koči pa plača vsak sam. Praktični del bo potekal na terenu, zato se od udeležencev zahtevajo primerna oblačila in obutev ter ostala oprema za gibanje v gorah v zimskih razmerah (cepin, dereze, čelada, plazovni trojček). Več informacij na strani www.grs-kamnik.si. J. P.
kotiček
Planinci - jubilanti
PD Kamnik ima lepo navado, da svojim aktivnim članom ob koncu leta, v katerem dosežejo določeno starost, izkaže pozornost s priznanjem na krajšem družabnem srečanju. Konec leta 2014 so bili deležni pozornosti Zdravko Bodlaj in Frane Kemperle za 60 let, France Malešič, Franc Obreza in Peter Jeras za 70 let; Janez Pod-jed in Ivo Gašperič za 75 let, Ivo Rostan, Franc Golob st. in Jože Kladnik za 80 let, Franc Primožič za 90 let in Francka Mihelič za 95 let.
Uspel tečaj za varnejšo hojo v planine v snegu
Vodniški odsek P D Kamnik je že sedemnajsto leto zapored organiziral osnovni tečaj za varnejšo hojo v snegu v planine. Tako preventivno deluje za zmanjšanje nesreč v gorah in planinah. Najprej so bila predavanja o nevarnostih v planinah pozimi, o tehniki gibanja, o pripravi ture in o opremi. Vaje in tura pa so bile dve soboti, 13. in 27. decembra 2014, na relaciji Jerman-ca-Klin-pod Wisiakovo grapo (Planjava). Na turi je bilo praktično ugotavljanje možnih in stvarnih nevarnosti in obdelani načini hoje brez palic in s palicami v snegu, zaustavljanje s palicami in brez njih v mehkem snegu, uporaba cepina za hojo, vožnjo po zadnji plati, za zaustavljanje in za plezanje, uporaba derez in hoja z derezami in uporaba plaznih žoln. Poleg tega je bilo povedano še veliko drugih koristnih reči za varnejšo hojo v zasnežene gore in planine.
Šesta Zimska liga
Planinski
Bojan Pollak
Zimska liga Sv. Primož se je rodila pred petimi, no skoraj šestimi leti pod taktirko Tomaža Cukjatija. Ker za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska, ne smemo pozabiti na njegovo ženo Sandro. Organizacijski odbor smo v letošnjem letu razširili in zimska liga je prešla pod organizacijo Kluba gorskih tekačev Papež.
Že drugo leto zapored so kar trije člani AO Kamnik uspešno opravili zahtevni izpit za alpinista v okviru komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije.
Stane Simšič - častni vodnik PZS
Vsako leto podeli vodniška komisija PZS omejeno število najvišjih priznanj za delo na področju prostovoljnega planinskega vodništva. Najvišje priznanje, naziv častni vodnik PZS, je za leto 2014 prejel tudi Stane Simšič, dolgoletni član vodniškega odseka PD Kam-
Stane Simšič
nik. Z vodništvom se je začel aktivno ukvarjati že leta 1975, formalno pa se je registriral šele leta 1993. Večino izletov je izmenično vodil s pokojnim Ladom Golobom in Zdrav-kom Markušem, po Golobovi smrtni nesreči pa sta nekaj let organizirala in tudi vodila izlete pri P D Kamnik skoraj izključno Stane in Zdravko, dokler se v 90-tih letih niso v vodništvo vključili mlajši kadri. Njegovi izleti so resnično zanimivi in dobro obiskani, kot vodnik PZS pa sodeluje tudi pri vodenju izletov planinske sekcije DU Kamnik. Trenutno je s 87 leti najstarejši registrirani in še aktivni vodnik PZS.
Matjaž Šerkezi
Stahovica - In kaj sploh je zimska liga? Vsako soboto se na Vegradu (nad Calcitom) zbere lepo število tekačev, ki vsak po svojih močeh skušajo v najkrajšem času preteči progo od Vegrada do Sv. Primoža v dolžini 3,52 km in premagati višinsko razliko 382 metrov. Najhitrejšim to uspe skoraj v 16 minutah in vse do 45 minut, ko ciljno črto (drenažo pri cerkvi) prečka zadnji tekač. Tako se družimo petnajst vikendov vse do začetka pomladi, ko nas pozdravijo prve cvetice, petje ptic in sončni žarki.
Petnajst sobot v znamenju »Švica«, boja, smeha, mraza, preklinjanja klancev in sreče na vrhu. Čas si beleži vsak tekač sam (Fair play velja!), pri Petru v okrepčevalnici Sv. Primož pa je vpisna knjiga, kamor vsak vpiše svoj rezultat in za katero vzorno skrbi Igor Alpner. Andrej Jeglič z ženo Mihaelo vsako ligo dokumentira na »filmski trak«, pridružijo pa se nam tudi kamniški fotografi: Marko Alpner, Klemen Udovč - Clementino Vsako izvedbo lige skušamo tematsko obarvati in jo enkrat posvetimo varnosti, drugič teku trojk. V januarju se nam je pridružilo prenovljeno kamniško društvo AMD Kamnik, ki je najboljšemu ligašu dneva podarilo letno članarino AMZS plus. V prazničnem obdobju meseca decembra smo zbirali hrano za Anino zvezdico. Vsak od tekačev je do Sv. Primoža prinesel živilo
Bojan Pollak
Kamnik - Vendar to ni dovolj, če hoče nekdo postati tudi kamniški alpinist. Upoštevanje tradicionalnih običajev je namreč pomembno za ohra-njaje našega bistva in identitete in s tem tudi obstoja. Krst oz. sprejem novih kamniških alpinistov je bil 6. decembra 2014 zvečer na Kokrskem sedlu. Med samim sprejemom je bila tudi podelitev prehodnih priznanj za »naj vzpon« pripravnika, ki ga je dobil Brane Malus za vzpon na Zahodni Čulu v Nepalu in za »najbolj odbito dejanje«, ki ga je dobil Jaka Capuder. Čast biti sprejet med kamniške alpiniste je tokrat pripadla Blažu Glad-ku, Mateju Mučiču in Urošu
v-
zgodovini sprejemov na Kamniškem, pa verjetno tudi v ceh Sloveniji, so komisijo, ki je vodila celo predstavo, sestavljale alpinistke. Imenovali so jih kar »komisarke«, čeprav so zaigrale vlogo (strogih) učiteljic. Svojo nalogo so odlično opravile in tako dale ceremoniji nov polet in deloma tudi vsebino, čeprav so morale veliko prestati tudi zadnje plati treh kandidatov Sledila je sproščena zabava do jutranjih ur. Dopoldne in popoldne pred sprejemom je bil čas polno izkoriščen za usklajevalni seminar kamniških alpinističnih inštruktorjev, ki ga je vodil Marko Petek. Pripravniki so ponovili osnove zimske plezalne tehnike, tečajniki so se pa seznanili z njo.
Resniku. Pa tudi Simonu Kurinčiču, ki je sicer alpinist že več let, saj je svoj krst doživel že v AO Idrija, a ga je življenjska pot zanesla v
Kamnik, kjer se je zelo aktivno vključil v delo in življenje kamniškega alpinističnega odseka. Tokrat je bil sprejem nekaj posebnega. Prvič v
Zbirali smo hrano za Anino zvezdico in snežilo J6 / foto: arhiv organ izatorj ev
Z leve proti desni: Jure (načelnik AO), Simon, Blaž, Marjana, Matej, Monika, Irena, Uroš in rabelj Štajerc (Marko)
triatlonec Miro Kregar, gorski tekač Sebastjan Zarnik, duat-lonec Andrej Medved, Iztok Arbajter, najboljši športnik Slovenske vojske 2014 Posebej ponosni smo na naše najmlajše, naše glavne štarter-je. Lige pa se udeležujejo tudi otroci v okviru projekta Zdrav življenjski slog, ki poteka na OŠ Stranje pod vodstvom mentorice Tinkare. OŠ Stranje »itak« kapo dol za vse aktivnosti in podporo otrokom pri športnih dejavnostih. Vzor Kamnika!
Mizarstvo Golob, Sv. Primož nad Kamnikom (Peter Uršič), AMD Kamnik in še kdo poskrbijo, da nam na ligi ne zmanjka čaja. Družina Papež in Klub gorskih tekačev Papež pa poskrbi in nam vsem skupaj daje možnosti za druženje in zdrav življenjski slog.
in ga podaril nekomu, ki je lačen. Zbrali smo kar za štiri velike škatle živil, ki smo jih predali ekipi Anine zvezdice iz Kamnika.
Skoraj vsako soboto se nam pridruži eden od nekdanjih in sedanjih kamniških vrhun-
skih športnikov, ki so s svojo prisotnostjo zgled našim »mladcem«: kolesarka Vida Uršič, tekač Zvone Kemperl, Lado Kveder, odličen gorski in cestni tekač, legenda in ikona zimske lige, ki je v vseh šestih letih manjkal samo na eni ligi,
Družina Papež - tri generacije. Brez vas bi bil kamniški šport za marsikaj prikrajšan / Foto: Matjaž Šerkezi
Jubilanti na družabnem srečanju
Zanimivosti
Razpoka do baroka
Matevž Sterle je pred dnevi do zadnjega kotička napolnil prostor Maleševe galerije, kjer je predvajal svoj dokumentarni film Razpoka do baroka - Nastajanje in ohranjanje baročnih slik na platnu, ki je produkt praktične izvedbe njegovega diplomskega dela. Za diplomo je lani sicer prejel Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Dobrodelna novoletna stojnica
Lions klub Kamnik je skupaj z Leo klubom Kamnik ob zaključku leta 2014 v nakupovalnem centru Qlandia Kamnik pripravil dobrodelno akcijo zbiranja prispevkov za socialno šibke družine.
Jasna Paladin
Kamnik - Matevž Sterle že od študija sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, sprva kot študent, nato kot zunanji sodelavec z avtorsko pogodbo in nazadnje s pogodbo za določen čas. Poleg delovanja na konservatorsko--restavratorskem področju, ki je sicer zelo omejeno, ga veseli tudi ustvarjanje v slikarstvu in video produkciji. Vsebino diplomske naloge in filma, ki je navdušil tudi strokovnjake, ter njegovo veselje do umetnosti sva strnila v kratek pogovor.
Zakaj ste si za svoje diplomsko delo izbrali prav obdobje baroka?
»Izbor je bil povezan z aktualnimi dogodki na fakulteti. V letu 2011 so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo Izzvenevanje nekega obdobja - Pregled poznobaročnaga slikarstva na Kranjskem. Ob tem je bilo mnogo konservi-ranih/restavriranih slik vključenih v razstavo. Zaradi uspešnega sodelovanja Oddelka za restavratorstvo ALUO UL z ustanovami, ki skrbijo za likovno dediščino, so bile tri slike vključene v študijski proces. Te slike so bile glavne akterke v omenjenem filmu. Obdobje baroka je močno zaznamovalo slovenski kulturni prostor. Od nas zahteva, da ga zaznamo kot celoto, saj so različne zvrsti umetnosti med seboj neločljivo povezane. Pomembna je tudi povezava artefaktov z ostalimi družbenimi dogodki ter dejavnostmi tedanjega časa. Zaradi tega je barok aktualen vir za nove poglede in dognanja.«
Katere so glavne značilnosti baročnih slik?
»Vsako umetniško delo je potrebno obravnavati individualno, vendar lahko govorimo o skupnih značilnostih baročnih slik. Pogosto so baročne slike nepravilnih oblik, platno je grobo tkano, značilne so
večplastne obarvane podloge ter nekoliko bolj pastozni nanosi barv kot v predhodnih obdobjih.«
Čas ne prizanaša - kaj vse tem umetninam najbolj škoduje?
»Zaradi podobne tehnologije lahko govorimo tudi o najbolj pogostih procesih, ki ogrožajo obstoj baročnih štafelajnih slik. Nanašajo se predvsem na klimatske pogoje, v katerih umetnine bivajo. Previsoka ali prenizka zračna vlaga, hitre temperaturne spremembe in vpliv svetlobe negativno vplivajo na obstoj materialne substance, poleg tega pa parametri ustvarjajo pogoje za nastanek škodljivih biotskih dejavnikov, kot so npr. razvoj gob in naselitev lesnih insek-tov Na usodo vpliva predvsem človeški faktor, neustrezen in nenaklonjen odnos predmete kulturne dediščine obsodi na propad.«
Kako konservatorji in restavra-torji ugotavljate vse napake? S katerimi postopki?
»Vedenje o življenju in lastnostih umetnine poglobimo z uporabo naravoslovno--tehnoloških metod. Poslužujemo se znanj in tehnologije sorodnih ved, ki jo prilagodimo potrebam stroke. Pomembna so predvsem sondiranja in stratigrafske preiskave, optične metode, kot so ultravijolična in infrardeča fotografija ter rentgenska radiografija, in kemične metode, ki se dopolnjujejo z različnimi vrstami mikroskopij. Najpomembnejše pri našem delu je, da imamo spoštljiv odnos do originala. Pred in med posegom je potrebno odgovoriti na mnogo vprašanj in sprejeti premišljene odločitve. Seznanjeni moramo biti s tehnologijo izdelave, poznati moramo materiale, njihove lastnosti in medsebojno delovanje.«
Kako dolgo traja obnova ene baročne slike?
»Odvisno od velikosti slike in vrste ter obsega poškodb. Postopke je treba opravljati z naj-
večjo mero pazljivosti in so lahko zato dolgotrajni. Od prvih raziskav do zaključka posega lahko mine več let. Konser-vatorsko-restavratorski poseg sestavlja vrsta postopkov: menjava neustreznega podokvir-ja, odstranjevanje nečistoč, odtranjevanje porumenelega laka, utrjevanje slikovnih plasti, odstranjevanje platna za podlepljanje, kitanje, retušira-nje, lakiranje «
Katere slike ste doslej že re-stavrirali?
»Restavriral sem predvsem slike v zasebni lasti. Ker je področje varovanja kulturne de-
diščine obsežno, se pri delovanju ne omejujem na določeno zvrst likovne umetnosti niti na material. Poleg štafelajnih slik se ukvarjam tudi z restavrira-njem stenskih slik kamnite plastike, štukature, lesenih predmetov in pohištva. Kon-servatorsko-restavratorski poseg je kurativni ukrep, kar pomeni, da je umetnina že poškodovana ali ogrožena. Po tej plati upam, da bo potrebe čim manj. Želim pa si, da bi se lastniki arhitekturne dediščine v Kamniku zavedali vrednot, ki jih imajo v lasti, in da bi bilo okolje bolj naklonjeno trajno-stnemu razvoju dediščine.«
Andreja Eržen Firšt
Kamnik - V soboto, 27. decembra, smo članice in člani obeh dobrodelnih organizacij - Lions in Leo kluba Kamnik - na stojnici v kamniški Qlandii zbirali hrano ter druge življenjske potrebščine za devet kamniških družin. Za pomoč pri izbiri socialno šibkih družin, ki se stežka prebijajo skozi mesec, se zahvaljujemo kamniškemu Centru za socialno delo. Dobrodelna akcija je med obiskovalci nakupovalnega centra naletela na izredno pozitiven odziv in do poznega popoldneva se je v škatlah za družine nabralo
veliko dobrin. Ob zaključku dneva smo zbrane prispevke odpeljali k družinam, kjer so nas pričakali obrazi, polni veselja in predvsem hvaležnosti za hrano ter druge življenjske potrebščine. Članice in člani obeh dobrodelnih klubov bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri zbiranju prispevkov za socialno šibke družine, predvsem pa vodstvu nakupovalnega centra Qlandia, ki nam je omogočilo izvedbo akcije. Izvedbo podobne akcije načrtujemo tudi v pomladanskem času, pred veliko nočjo, ko bomo ponovno zbirali hrano za kamniške družine.
Konservatorstvo in restavratorstvo je Matevž združil s svojo ljubeznijo do slikarstva. / Foto: osebni arhiv
Poleg štafelajnih slik se ukvarja tudi z restavriranjem stenskih slik kamnite plastike, štukature, lesenih predmetov in pohištva./ Foto: osebni arhiv
Dobrodelna akcija je med obiskovalci nakupovalnega centra naletela na izredno pozitiven odziv.
Plaketa najboljšega koncesionarja leta 2014 podjetju Rodex iz Radomelj
Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, tudi letos tradicionalno podelilo priznanja najboljšim koncesionarjem. Priznanja odsevajo prizadevanja za čim boljše storitve za kupce in stranke Peugeot in obsegajo štiri kategorije: koncesionar leta na področju finančnih storitev, na področju servisiranja vozil, na področju prodaje vozil in najboljši koncesionar. Za najboljšega koncesionarja leta 2014 je plaketo prejelo podjetje Rodex iz Radomelj. »Na prejeto priznanje sem zelo ponosen, saj potrjuje naše dobro delo na vse področjih. Seveda je to zasluga celotne ekipe kolektiva Rodex, ki se dnevno trudi za zadovoljstvo naših strank. Istočasno pa je prejeto priznanje tudi obveza, da se v prihodnje še bolj potrudimo in upravičimo zaupanje svojih zvestih strank ter potrdimo prejeti naziv najboljšega koncesionarja leta,« pove direktor podjetja Rodex, d. o. o., Aleš Rode.
Z leve: Aleš Rode, direktor Rodexa, d. o. o., in Jožko Tomšič, generalni direktor Peugeot Slovenija, d. o. o.
Prireditve
Kamnik na osrednjem turističnem sejmu
Jasna Paladin
Kamnik - Na turističnem sejmu Alpe-Adria Turizem in prosti čas, ki bo potekal od 28. do 31. januarja, se bo na kar treh različnih stojnicah znova predstavila tudi občina Kamnik s svojo turistično ponudbo.
Kot so povedali na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, kjer skrbijo za turistično prepoznavnost občine, bo koncept njihove letošnje predstavitve še posebej živahen, saj bodo posebno pozornost namenili projektu Okusi
Kamniško stojnico v hali C (Steklena dvorana) lahko obiščete v času sejma od 10. do 19. ure.
Kamnika ter velikoplaninske-mu siru Trnič. »Prav je, da tudi izpostavimo golf v občini, saj je letos Slovenija prejela nagrado za najbolj obetavno golf destinacijo za leto 2015. Ves čas bo na stojnici potekala degustacija jedi iz projekta Okusi Kamnika, za kar bodo poskrbeli kamniški gostinski ponudniki. Poleg
tega bo možno kupiti domače dobrote lokalnih ponudnikov, ki se tokrat predstavljajo v okviru projekta Okusi Kamnika Podeželje in Eko. Pestra bo tudi animacija s pastirji z Velike Planine. V sodelovanju s turističnimi ponudniki bomo pripravili tudi nagradno igro z mikavnimi nagradami,« so povedali. Ker so na Zavodu lani za projekt Trnič na vsako mizo prejeli priznanje snovalec 2014, se bodo lahko z drugimi prejemniki tega naziva predstavili tudi na stojnici I Feel Slovenia Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma. Tretja stojnica, v okviru katere se bo predstavljal Kamnik, pa je stojnica Turizma Ljubljana. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik se je s projektom Trnič na vsako mizo prijavil na mednarodni natečaj. V okviru letošnjega so iskali nove interpretacije lokalnih in regionalnih jedi. Nagrado jakob za najboljše na tem natečaju bodo podelili na odprtju sejma. Kamniško turistično stojnico v hali C (Steklena dvorana) lahko obiščete v času sejma v četrtek, petek in soboto, od 10. do 19. ure.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleivveisova 4, Kranj, jo naročite po
tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si
Zaradi velikosti knjige priporočamo prevzem na Gorenjskem glasu!
Gorenjski Glas
Prireditve v januarju in februarju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: oi 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si
Kamni
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 31. januarja, od 9. do 13. ure na Glavnem trgu Tržnica Okusi Kamnika Podeželje in EKO
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Sreda, 28. januarja, ob 19. uri v knjižnici Komenda Matjaž Corel: Z malčkom in avtom po Skandinaviji
Potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik
Sreda, 4. februarja, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik Katja Dernulovec: Samoa
Potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik
Sreda, 21. januarja, ob 19. uri v Knjižnici Komenda France Pibernik: Drobci zamolklega časa
Pogovor o knjigi
Torek, 3. februarja, ob 19. uri v dvorani
Matične Knjižnice Kamnik
Meta Osredkar: Umor v Šmihelski vasi
Pogovor o knjigi
Torek, 10. februarja, ob 19. uri v dvorani
Matične knjižnice Kamnik
Verena Perko: Muzeologija in arheologija za javnost
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek, 29. januarja, ob 17. uri in 18.30 Rdeča kapica za znoret (Zavod Komikus)
Igrana predstava za otroke. Abonma Kam nček in za izven. Vstopnina: 5 evrov
Torek, 3. februarja, ob 20. uri v Klubu Kino dom Dušan Tomič - Dule: Stand by Comedy
Večer stand up komedije. Abonma Stand up in za izven. Vstopnina: 3 evre
Nedelja, 8. februarja, ob 20. uri
36. Območna revija odraslih pevskih zborov
v počastitev slovenskega kulturnega praznika
Organizator: JSKD OI Kamnik. Vstop prost!
Nadškof Stanislav Zore bo obiskal domači kraj
Jasna Paladin
Sel a pri Kamniku - V nedeljo, 25. januarja, bo svoj rodni kraj in domačo faro na Selah pri Kamniku obiskal ljubljanski nadškof in metropol Stanislav Zore ali Stane, kot mu rečejo rojaki, in to prvič po tem, ko so ga v začetku oktobra lani imenovali na ta visoki cerkveni položaj. V domači vasi in širše v občini Kamnik so na
svojega rojaka zelo ponosni, zato že nekaj dni intenzivno potekajo priprave na ta svečani dogodek. Domačini bodo vas okrasili z mlaji, ki bodo novega ljubljanskega nadškofa in metropolita pričakali ob vhodu v domači kraj.
Slovesen sprejem nadškofa, ki se ga bo udeležil tudi župan Marjan Šareč, bo ob 10. uri pri cerkvi sv. Neže na Selah pri Kamniku.
Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 1051 399 577 www.poh istvo-dabor.si
Kuhinje Alples 30 % ugodneje
+ do 3 omarice po le 1 €.
Akcija velja do konca meseca
Četrtek, 12. februarja, ob 17. uri in 18.30 Lunožer (Bimbo Teater)
Igrana predstava za otroke. Abonma Kam nček in za izven. Vstopnina: 5 evrov
Petek, 13. februarja, ob 19.30
Pihalni orkester DKD Solidarnost: Valentinov koncert
Vstopnina: 8 evrov v predprodaji/io evrov na dan koncerta Več informacij na: www.domkulture.org
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sobota, 31. januarja, od 10. do 12. ure v Galeriji Miha Maleš
Otroška pravljično likovna delavnica - Povodni mož
Spoznavanje Prešernove poezije ter ustvarjanje kolaža s pravljičnimi pesnikovimi junaki. Vstopnina: 3 evre.
sobota, 7. februarja, ob l8. uri na gradu zaprice
Kamniška smodnišnica
Tematsko vodstvo Marka Kumra po razstavi Kam so šle vse fabrike in predstavitev makete - izdelka nemških prostovoljcev kot osrednjega eksponata priložnostne razstave (kamniško odprtje mednarodnega leta industrijske dediščine ob slovenskem kulturnem prazniku)
Brezplačno.
Nedelja, 8. februarja, od 10. do 13. ure MMK - muzej, Galerija Miha Maleš, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Ob slovenskem kulturnem prazniku prost vstop v muzej, galerijo in rojstno hišo Rudolfa Maistra in brezplačen ogled razstav.
Sreda, 11. februarja, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer
Predavanje Petra Tarmana: Mirko Plehan - slovenski pilot v veliki vojni. Brezplačno.
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Sobota, 31. januarja, od 15. ure dalje Festival neodvisne video produkcije 2015
Projekcije in pogovor o prispelih video delih
Sreda, 4. februarja, ob 19. uri Predstavitev Makete Smodnišnica in projekta Gunpowder City
Predavanje in razstava pa tudi hrana in pijača!
Petek, 6. februarja, ob 21. uri Zaklonišče prepeva
Rock koncert in odprtje nove sezone v MCK
Vstopnina: predprodaja 5 evrov, dan koncerta 9 evrov
Petek, 13. februarja, ob 12. uri
Psihobilly Party: Clockwork Psycho in The Other Ones
koncert. Vstopnina: 4 evre
Glasbeni zaključek leta
Jasna Paladin
Kamnik - Leto 2014 se je poslovilo tako, kot so občani vajeni že vrsto let - z glasbo. Dom kulture Kamnik so 21. decembra do zadnjega kotička sprva napolnili člani Mestne godbe Kamnik z dirigentom Martinom Dukaričem, ki so pripravili praznični koncert filmske in zabavne glasbe. Na odru se jim je pridružila tudi skupina Grajski kvintet in pa
nepogrešljive kamniške mažoretke. Le dva dni za tem pa so dvorano znova napolnili glasbeniki Simfoničnega orkestra Domža-le-Kamnik, ki so pripravili že 44. novoletni koncert in praznično vzdušje pričarali z deli Rossinija, Straussa, Puccinija, Leharja in Bizeta. Obeh dogodkov se je udeležil tudi župan Marjan Šareč, ki je nastopajočim čestital za glasbene uspehe, zbranim pa voščil ob praznikih.
Mestna godba Kamnik je tudi ob koncu minulega leta pripravila svoj tradicionalni praznični koncert. / Foto: Občina Kamnik
Kamniški OBČAN, petek, 23. januarja 2015
Zahvale
Okrepčevalnice odnosov
Jasna Paladin
Kamnik - Dr. Albert in Leonida Mrgole, Kamničana, ki vodita zavod za kakovost medsebojnih odnosov Vezal, ob finančni podpori Občine Kamnik že šest let organizirata Okrepčevalnice odnosov, ki z začetkom leta 2015 vstopajo v sedmo leto neprekinjenega delovanja. Okrepčevalnica za starše in partnerje je namenjena vsem, ki jim je mar za kakovost odnosov. »To je prva celovita ponudba za starše v Kamniku, ki je enkratna in zlasti - brezplačna. Govori se, da so tovrstne ponudbe potrebne in da jih je premalo, a v Kamniku jo imamo! Posebnost Okrepčevalnice v Kamniku je kontinuiran obisk, ki ostaja nespremenjen od marca 2009, ko smo začeli s srečanji,« pravita Leonida in dr. Albert Mr-
gole, ki sta za leto 2015 pripravila devet Okrepčevalnic. Letošnje teme so izbrane iz nabora najbolj perečih vprašanj, ki se pojavljajo v partnerskih odnosih. Prvo od letošnjih srečanj, ki se odvijajo v prostorih nekdanjega Alprema na Usnjarski v Kamniku med 19. in 22. uro, bo v petek, 6. februarja, z naslovom Kadar sem jaz na enem bregu, ti na drugem. Okrepčevalnice za starše in partnerje bodo nato sledile še 6. marca (Ali mora biti res vedno po tvoje?), 3. in 24. aprila (Je možno razumeti igro umikanja in zalezovanja in Ali ženske ne znajo drugega kot kritizirati in se pritoževati?), 5. junija (Zapleti v partnerstvu ali v vzgoji, ki se ponavljajo), 4. septembra (Kaj pomeni resnično razumeti drugega?), ter 2. oktobra, 6. novembra in 4. decembra.
ZAHVALA
Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček)
V 90. letu se je tiho poslovila naša draga mami
Tilka Flerin
iz Mekinj pri Kamniku
Ob boleči izgubi se sorodnikom, sosedom in prijateljem iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, molitve, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Duhovnikoma župniku Pavletu Piberniku in dr. Rudiju Koncilji se zahvaljujemo za čuteče opravljeno pogrebno slovesnost in besede v slovo, pevcem Kvarteta Krt pa za občuteno petje v cerkvi in ob grobu. Hvaležni smo osebju Doma starejših občanov Kamnik za prijazno nego in pomoč in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo mamino življenje lažje in lepše. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni Januar 2015
ZAHVALA
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
V 69. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oči, dedi, tast, brat, stric in svak
Franc Lanišek
iz Kamnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt za ganljivo petje, trobentaču Gregi Sušniku in ge. Reberšek za ganljiv govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nas bodrili v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
C\
ZAHVALA
Srce tvoje je zastalo, lepa misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
Nenadoma nas je zapustila dobra sestra, teta in svakinja
v
Ana Zebaljec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem za cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Vsi njeni
ZAHVALA
Bolezen in trpljenje si prestal, zdaj boš v miru spal, nam pa spomin nate v srcu bo ostal.
V 91. letu starosti nas je zapustil ljubeči mož, oče, ded, praded
Miha Vrhovnik
iz Kamnika, Toma Brejca 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Bolnišnici Golnik - dr. Svetina, dr. Jerman, sestri Mateji, patrona-žnemu osebju, sosedom Ulice Toma Brejca, pevcem in harmonikarju.
Vsi njegovi Kamnik 2014
ZAHVALA
Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj boš v miru spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal.
V 81. letu smo se poslovili od naše mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Marije Treven
Krtove Mari iz Košiš 15 pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče, sv. maše in cvetje. Hvala g. župniku Razingerju za lepo opravljen obred. Hvala tudi Tunjiškim pevcem in Valentinu Zabavniku za ganljiv govor. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k počitku.
Žalujoči vsi njeni December 2014
ZAHVALA
Ni me v grobu, ne spim. Sem z vami, s svojimi dragimi v nebesih živim.
V 63. letu življenja nas je zapustil dragi oče, sin, dedi, brat in stric
Alojz Senožetnik
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse darove in iskrene besede tolažbe. Posebno zahvalo smo dolžni Reševalni ekipi 112, g. Metodu Palčiču in njegovim pevcem, g. Luku Šucu za zaigrano Tišino, g. Joži Kališnik za darovano molitev Rožnega venca ter g. patru Lovrenciju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste imeli radi našega Lojzeta.
Žalujoči vsi njegovi
POGREBNIK d. o. o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA •FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad)

ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil
Džemail Skenderovic
Ob boleči izgubi se z žalostjo v srcu zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino Lepo se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju Kamnik, posebno dr. Majdi Ambrož, prav tako UKC - abdominalnemu oddelku. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega moža, očeta in dedija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 96. letu je odšla k svojemu Stvarniku draga mama, stara mama, prababica in teta
Ivana Dacar
Jerkova mama iz Velikega Hriba
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter darove za cerkev. Hvala patrona-žni sestri Lojzki, pevcem in Ivici Bajde za besede slovesa. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. (T. Kuntner)
V 96. letu starosti nas je zapustila
Angela Zobavnik
po domače Bevšekova Angela iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darove za svete maše. Hvala g. župniku Jožefu Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred in obiske na domu, Tunjiškemu oktetu za zapete pesmi ter PGD Tu-njice in Društvu upokojencev Kamnik. Posebna zahvala Valentinu Zabavniku za besede slovesa in za vso pomoč.
Vsi njeni Januar 2015
Kamniški OBČAN
Pozdrav zimi z gongi
Zadnjo lansko soboto je v veliki telovadnici Ciriusa pod okriljem Bojane Klemene potekal pozdrav zimi z Gong koncertom ob zimskem solsticiju.
Katja Urankar
Kamnik - Obiskovalci so si v praznični evforiji vzeli trenutek zase in se brezskrbno sprostili ob zvočnih vibracijah gongov, tibetanskih skled in drugih inštrumentov ter s tem doživeli posebno energijo svetih dni ob koncu leta. Gongi namreč pozitivno vplivajo na telo in duha - med zvočno kopeljo pride do občutka lebdenja in brezčasja, telo in um se na ta način sprostita od prehitrega ritma vsakdanjika. Koledarska zima se začne 21. decembra in takrat je noč najdaljša; kasneje se dolge in temne noči začnejo počasi krajšati. Med kroženjem okoli Sonca je v času zimskega solsticija severni pol najbolj oddaljen od Sonca, zaradi česar je ta dan najkrajši v letu. Zimski solsticij je bil za ljudi, povezane z ritmi narave, zmeraj mističen trenutek. Trenutek odločitve med svetlobo in temo, ko bi se ljudje bolj kot kdaj-koli v letu morali zavedati pomena svetlobe, toplote, pozitivnih misli, prijateljstva pa tudi pomena teme, ki je prav tako del narave in njenega ritma. V sodobnem svetu velikih nakupovalnih središč, televizije in računalnikov se to pogosto kar spregleda: teme najdaljše noči v letu se sploh ne zavedamo - tako zelo osvetljeni so naši domovi, naša mesta, ulice, trgovine. Bojana Klemenc opominja, da je smiselno razmisliti o pomenu zimskega solsticija ter ta večer
preživeti v soju sveč, z ugas-njenimi lučmi v stanovanju vsaj za uro ali dve ter tako simbolično počastiti temo. Pove še, da je z organizacijo tovrstnih dogodkov začela že septembra 2010, kot del avtorskega projekta v joga šoli pri mednarodno priznani učiteljici prana flow joge Shivi Rei. Ta je leta 2007 na jesensko enakonočje in ob mednarodnem dnevu miru začela z akcijo global mala, kjer se lahko med drugim naredi 108 pozdravov soncu ali 108 minut meditira ali zapoje 108 manter in podobno. 108 je namreč sveto število v številnih kulturah. Njena akcija z dobrodelno noto se je kmalu razširila po celem svetu, tudi v Sloveniji je zelo popularna. »Sama sem zaradi zanimanja svojih vadečih nadaljevala z global malo ob menjavi letnih časov (ekvinokciji in solsticiji), prvič v Keršman-čevem parku, potem v telovadnicah ter na travniku pri muzeju na Zapricah. Na spomladanski ekvinokcij 2012 smo svojo meditacijo v gibanju prvič povezali z vibracijo zvoka, ko je na gonge zaigral Duško Mamut. Junija 2013 se nam je pridružila Gaja Klas (ki je vodila tudi tokratno zvočno kopel, op. a.), od takrat pa izmenično sodelujem z obema,« še pove Bojana in poudarja, da smo ljudje na žalost vedno bolj pod stresom. »Zvočna kopel je ena od oblik sprostitve z zvočno vibracijo, kar dandanes še kako potrebujemo.«
Gremo na Primoža!
Drugo soboto v januarju je bilo na Svetem Primožu še bolj živahno kot sicer. Ljubitelji te priljubljene pohodniške točke so se namreč zbrali na tradicionalni podelitvi priznanj tistim, ki so se na vrh v letu 2014 povzpeli več kot stokrat.
Jasna Paladin
Stahovica - Sveti Primož nad Kamnikom vsako leto privabi več pohodnikov in tekačev. In to ne le iz kamniške občine, ampak tudi iz številnih drugih okoliških krajev. Zgodaj zjutraj pred službo, ob najtoplejših uricah ali zvečer, z naglavno svetilko - pohodniki ga obiskujejo vse dele dneva. Pred leti so pri leseni hišici med cerkvijo in okrepčevalnico namestili vpisno knjigo, Peter Uršič iz Gostišča Pri planinskem orlu, ki je tudi oskrbnik okrepčevalnice na vrhu Sv. Primoža, pa zadnjih nekaj let pripravlja tudi zaključna srečanja in podelitev priznanj za tiste, ki so se na vrh podali največkrat. Sto deset je bilo letos takšnih, ki so Sv. Primož obiskali več kot stokrat, od tega jih je bilo dvajset na vrhu več kot tristo-
Skupinska fotografija prijateljev Svetega Primoža / Foto: Iztok Čebašek (kamnik.info)
krat, in to kljub temu, da minula zima s hudim žledom pohodnikom ni bila naklonjena.
Zalka Koritnik z Zduše in Marija Kovič iz Most sta lani
Primoža obiskali prav vsak dan. / Foto: Iztok Čebašek (kamnik.info)
IMATA VSE, KAR POTREBUJETE.
www.peugeot.si
I PEUGEOT 5008 ACTIVE 1,6 HDI ZA 19.570 EUR.
I PEUGEOT 3008 ACTIVE 1,6 HDI 19.750 EUR.*
¿LETA
"T JAMSTVA
program ugodnosti
MojPeugeot
KOVINSKA BARVA • AVTOMATSKA DVOPODROČNA KLIMATSKA NAPRAVA ' ZA PROSTOROČNO TELEFONIRANJE Z USB PRIKLJUČKOM
PARKIRNI SENZORJI ZADAJ • SAMODEJNI BRISALNIKI ZA DEZ • POTOVALNI RAČUNALNIK IN SISTEM
ikupu z modrim bonusom Peugeot Financiranje (1.000 €) in z že vključenim insko barvo in zadnjimi parkirnimi senzorji) - mesečno odplačevanje, malo-cev, DDVje obračunan v obrokih, EOM na dan 12. 12. 2014 znaša 7,9 % in >st 13.825 EUR, skupni znesek za plačilo 23.291 EUR, stranka v primeru Peugeot 1 nje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega
PEUCEOTpkipohočaTOTAL. * Ponudba velja za model 5008 Active 1,6 HDi 84 kW in 3008 1,6 HDi 84 kW s kovinsko barvo in zadnjimi parkirnimi senzorji, popustom staro za novo (1.000 EUR) do 30. 4. 2015. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 (1,6 HDi 85 kW prodajna cena z DDV, vključenim bonusom Peugeot Financiranje in ob menjavi staro za novo je 19.750 EUR, mesečni obrok je 213 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %, financirana vred Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financ prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,1 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 108 - 172 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5 in EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0290-0,1645g/km. Emisije trdnih delcev 0,00002-0,00209 g/km. Število delcev: 0,01-0,42. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 5008 & 3008	^
MOTION & EMOTION
RODEX d.o.o., Ro\/ci, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
PEUGEOT
KONCESIONAR LETA 2014
Na Primoža vsak dan
Kar 365 vzponov sta kljub temu lani opravili Zalka Koritnik z Zduše in Marija Kovič iz Most, več kot tristo pa še Joži Rozman iz Črne (357), Marta Mrgole iz Zago-rice (355), Mira Gradišek iz Zgornjih Stranj (354), Mira Strmole iz Podstudenca (325), Slavka Vodlan iz Podgorja (318), Anica Leban iz Stahovice (314) in Tina Škrja-nec iz Volčjega Potoka (305). Med moškimi se je v vpisno knjigo na vrhu lani največkrat vpisal Franc Griljc iz Godiča (359 vzponov), več kot tristokrat pa so bili na vrhu še: Franc Kosirnik iz Stolnika (350), Dare Hribar iz Soteske (341), Metod Vod-lan iz Podgorja (323), David Jeran iz Kamnika (320), Vinko Žibert iz Kamnika (318), Andrej Jeglič z Duplice (315), Vido Repanšek iz Šmarce (307), Marjan Strmole iz Podstudenca in Matjaž Ško-fic iz Radomelj (305) ter Rudi Balantič iz Šmarce (303). Med dvesto in tristo pohodov so opravili: Marija Močnik (292), Helena Bogataj (270), Tone Gradišek in Brane Potočnik (260), Saš Dolinšek in Janez Tonin (250), Vinko Lužar (245), Andrej Marčun (224), Mirko Zajc (223), Mihe-la Jeglič (218), Darinka Uršič (215), Anica Štupar (212), Vlado Vazenkov (211), Mitja Ogri-nec (207), Darko Škofic (205) in Boris Tonin (205). Bronaste medalje za več kot sto vzponov pa so prejeli: Andreja Novak (196), Marjan Novak - Škatla (194), Joži Tonin (180), Damjan Golob in Franc Letnar (178), Urška Suhoveršnik (176), Rok Lagoja in Anica Grilj (175), Andreja Čarman (170), Robi Babič (167), Mirko Kern (166), Nataša Janežič in Igor Zobavnik (164), Mateja Pre-lesnik (161), Srečo Burja (155), Anja Jeglič (153), Viole-
ta Vezenkova (151), Manca Rozman (143), Andrej Leban (140), Janez Osolnik in Dušan Šinkovec (138), Miran Pirc (130), Darja Pogačar (129), Martin Vodlan (127), Iztok Grilc, Matjaž Hrasto-vec, Bojan Maučec, Nives Burja in Nataša Vrtačič (125), Dejan Grujič (123), Igor Sršen (122), Martina Hlaste Vodlan (121), Irfan Begič, Rajmund Kepic, Marko Spruk in Anka Hribar (120), Milena Kepic (119), Iztok Jaksetič (118), Peter Golob (117), Janko Uršič (116), Milan Galin (115), Danica Kastaneto (113), Erika Brezo-vnik, Minka Mavrin in Darja Žibert (112), Primož Koma-tar (111), Danilo Belšak, Franc Vrankar, Janko Žibert, Jožica Vider in Mojca Vran-kar (110), Maja Komatar (109), Boštjan Kos in Mira Šunkar (108), Marina Lukanc in Pavle Mavrin (107), Marjeta Repanšek (105), Vinko Plevel (104), Marjan Grojzdek, Bogomil Lukan, David Rozman in Dejan Škofic (103), Simon Kuster, Božo Pilič, Robert Prosen in Julij Vidmar (102), Alex Podgoršek, Irena Burgar, Tanja Kvas, Helena Mazi Golob in Alenka Repanšek Uršič (101) ter Primož Frantar, Vojko Hac-lar in Francka Perne (100).
Pokala za najmlajšega in najstarejšega
Tudi letos so podelili nekaj posebnih pokalov. Tistega za najstarejšega pohodnika je prejel 88-letni Danilo Belšak iz Kamnika, najmlajši udeleženec je bil David Rozman iz Črne, debitant leta 2014 je Rudi Balantič iz Šmarce, posebno priznanje pa je bilo podeljeno tudi družini z največ obiski, ki jo je prejela družina Vodlan. Njeni člani so lani na Sv. Primoža skupaj opravili kar 889 pohodov.