Ninistrske afere. «Riba srardi pri glavi«, ta stari pregovor zek> do— bro označuje razmere, v katere je zabredla naša država. Slab politični in gospodarski položaj države se razširja iz državne glave, paše vlade z njenimi ministri in raznimi mogočneži iz beograjskih porodic. Dnevna prinašajo naši listi najraznovrstnejše umazanosti, gojufije ter kupčije, v katere so zapleteni razni ministri in uradniki na najvišjih mestih. Ljudje, ki to berejo se niti ne jezijo, ker so te stvari pri nas postale že vsakdanje. Zlasti Srbi so tega že tako navajeni, da smatrajo državo samo še za molzno kravo, od katere si skuša vsak, ki pride do kakega dobrega mesta, toliko namolsti, da bo v miru in zadovoljstvu preživel svoja stara leta. Mi Slovenci, ki smo dosedaj živeli še na precej kultu- rm ¦!%, ler s« btle take stvari pri nas Bftiavadne, se serOdm: fmditao. kak» j« kaj Ukcga inogočt. Polagotna pa n booM tudi na lo aiorali priTaditi, ker dokler bo na itadl imd&aini olt dfinokratski režim, sploh nc more hoQe brti. Saj se cda radikalna in demokratska stranka •estajji ie Ijudi, ki jih ni priTedlo v stranko prepričanje, aii Tdlja. da pomagajo prt skupnem delu z* dobro drža *», *inp«k osebno dobičkarstvo, Kakor hitro poslaue tak paslanec ministtr, gjeda, da si v najkrajšem času napobu žepc, saj ve, da v njcgovi stranki še nestipno čaka reliko torarišer. ki bi radi prišli na njegovo mesto. Zato p* imamo toliko minislrov, kakor menda nobena svetanma država, poleg tega pa še vedno nove rekonstmkcije, ali spopolnjevanje vlade. Ker je že udomačeno, da minister ni nikomur odgovoren za dela, ki jih je zagrešil za časa ministrovanja, je seyeda lahko zlorabljati svojo moč. Poleg tega pa vršijo lo na precej zvit način, da bi jim bilo tcžko priti da živega.. Samo, če si je kateri dovolii posebno masten založaj, se oglasi časopisje, ki iznese to kot afero, tod^ ceU strar kmalu zaspi. Dobiček od nje pa si razdele gospodje med seboj. Na kak način se taka afera ali kupčija izvrši? To je popoinotna enostavna stvar.samo značilno za balkanske države. Na primer: Poštni minister se je dovolil pred kratkem kupčijo z znamkami, ki bo gotovim osebam prinesU precej milijonoT, oškodovana bo pa država. Prodal je namreč ostanek starih znamk, ki niso bile ree t prometu neki banki za 2 milijona dinarjev. dasi je njihova prava vrednost 50 milijonov dinarjev. Na to je naročil noAre znamke v Nemčiji. Ker pa to naročilo ne bo nemška tvrdka lako hitro izvršila, znamke, ki so sedaj v prometu, pa bodo hitro pošk, bo država pTisiljena v pomanjkanju znamk kupiti stare znamke -od banke nazaj. Seveda banka jih ne bo dala več za dva milijona, kakor jih je kupila, pač pa bo zahtevala najmanj polovico prave vrednosti, to je 25 milijonov dinar|eT. Minister bo to seveda izplačal, saj gre iz držav ne biagajne. Ker kupuje država svoje potrebe potom raznih liferacij, se zlasti pri teh godijo silne zloupotrebe. Drža•va pri tem prctrpt milijonske izgube ker plača blago veliko predrago, ker si prodajalec zaračuna velike pro¦vizije, ki jih mora plačati raznim posredovalcem. Mnoge inozemske tvrdke, ki vrše dobave za našo držaTo, so si oskrbele v Beogradu med uradniki ministrstcr in cclo med ministri svoje zastopnike, da jim pomagajo, da vlada sprejme njihove ponudbe. Pred nedavnim časoiu se je razpravljalo o graditvi mosta med Beogradom in Pančerom. GraditeT bi morata prevzeti kaka mozemska tvrdka. Načrt za graditey je predložilo par tvrdk, med njim itudi neka an- ! gleška, katere ponudba pa je bila za celih 72 milijonoT dinarjeT dražja od drugih. In ravno za to tyrdko se je najbotj potegoval načelnik kabineta železniškega mini- stra ATramovič. Pozneje se je izkazalo, da je ta trrdka obljtibila Avramoviču lepo nagrado, ako se mu posreči, d« dobi vlado za njen predlog. Posrečilo se mu jc, da je prepričal komisijo, da bo tvrdka, za katero se je potegOTal, izvršila graditev najhitreje in da bo most moča«|ši, kakor pa^ če ga grade druge tvrdke in komi- sija, t kateri ni bilo nobenega strokovnjaka, je njc- .gor predlog sprejela. Avramovič je zaslužil par milijono* m lahek način, država bo pa plačala za most 72 mitiionoT Teč, kakor bi bilo treba. T*ke in enake kupčije delajo člani vlade dnevno. Jktxrie izjeme med njimi ni in celo naš «oče domovine« gospod Pašič. Celi svet ve, kako se je obogatil njegoT sin Rade. Pašič je res skrbel za njega še bolj, kakor po očetorsko. Med vojsko, ko je na tisoč« najboljših srbskik sumjt umiralo na bojišču, s« je Rade Teselil po fraocoskih kopališčib, zraven pa trgoval. Po vaini pa je aaŁel pod zašiTito svojega očeta kupčevati na državni račun kar na debelo. To mu je toliko prineslo, da g* smatrajo za najbogatejšcga moža naše državo. V B«rlinu ima kar celo ulico svojih hiš, udeležea je'pri velikih industrijskih podjetjih v inozemstvn, ter se udeleži vsake liferacije za našo državo, o kateri ve, da se bo dalo dobro zaslužiti. Značilen primer, kako on kupčuje, je lale: Pieteklega leta so oljke, iz katerih sadu se dela olivno olje, zelo obilo obrodilc. Ker mi ne porabimo toliko olja, bi bilo mogoče večje količine prodati v inozemstvo. V Beogradu so izvedeli za to stvar, j>a se je seslavila družba s Pašičevim sinom na čelu, ki je nakupovala olje. Da bi olje bolj po ceni kupili, so izposlovali, da je vlada izdala prepoved izvoza olja. Cena je istemu seveda znatno padla. Ko se je vse olje nahajalo v rokah družbe, je vlada prepoved izvoza ukinila in družba je prodala olje v inozemstvo ter zaslužila ipri tej kupčiji okrogli 100 milijonov din. Mnogo takih goljufij store tudi uradniki v ministrstvib, zlorabljajoč nevednost in brezbrižnost minisbroT. Pred kratkem je zastopal minister Jankovič nekega drugega ministra, ki je odšel na dopusl. Pri podpisovanju aktov in naredb pa mu je vrinil načelnik kabineta tega ministra naredbo, v kaleri minisler zapoveduje, da se izplača ženi tega načelnika pol milijona dinarjev iz državne blagajne. Minister Jankovič je naredbo kar podpisal, ne da bi jo prečital in že popoldne je žena omenjenega uradnika dvignila denar. To je samo par značilnih primerov o počenjanju naših najvišjih uradnikov. Manjših in neznatnejših je na tisoče. Za to ni čuda, da državno gospodarstvo drči čedalje bolj navzdol, ker so državne blagajne vkljub vsem neznosnim davkom vedno prazne. Za žep teh ljudi mora skrbeti cela drža^a, da je vedno poln, uradniki in ljudstvo pa živi v bedi in lakoti. Za svoj lastni blagor so oni najhujši centralisti, ker vedo, da bi s prenehanjem centralizma odklenkalo tudi njihovemu izrabljanju države. Da prikrijejo svoje delovanje, ščujejo po svojih listih proli Hrvatom in Slovencem, spravljajo nam na vrat razne špijonske afere, samo da bi preprieali srbski narod, da smo mi krivi slal>ih razmer, v katere je naša država zabredla. Ker se boje, da bi prišel za nje enkrat dan obračuna, zato so skovali vojni zakon, ki da vso moč v roke dobro plačanim oficirjem, ki jih bodo naravno ščitili. Država se bo opomogla le, kadar se znebi teh pijavk, ki ji izpijejo vso žrvljenjsko si'o. Če si bomo SloTenci in Hrvati gospodovali sami, bodo tudi Srbi uvideli, kdo jim škoduje in potem bo konec gospodarstTa teh sebičnežer. Poprej pa nam ne bo pomagalo nobeno jedinstvo in nobena državotTornost.