G-o'-iXac dianoli f prof 3s žena>; -.ci" si j
s*
H I B 0 H
Poštnina plačama t gotsvial.
NaroCnlna
naia letno 30 Din, polletno 15 Ehn, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Oln
UREDNIŠTV0"~UPRAVA : pri g. Jo». Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Stil. rič. ptštne hran. 11.54«
IV. LETO
nodello
Murska Sobota, 17. marca 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela straa 0Ot Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Dio, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA t Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo
ŠTEV. 11
Volilni sestanek za kandidate.
Po dobljenih informacijah iz Ljubljane bo sklican dne 18. t. m. ob 10. uri širši sestanek volilcev iz vsega sreza od strani banovinskega volilnega I odbora Ljubljana radi postavitve sre-skega volilnega odbora, kakor tudi krajevnega volilnega odbora za vse-državno listo ministerskega predsednika gospoda Jevtiča.
Na tem širšem sestanku bodo tudi postavljeni kandidati za narodne poslance in bo naloga tega sestanka Izbirati prave osebe za kandidate.
Ni izključeno, da je bilo sklicanje banovinskega volilnega odbora z ozirom na poedine osebe pomanjkljivo, ali morda preveč enostransko, zato opozarjamo vse volilce, kateri so ;a vladno listo ministerskega pred-dnika gospoda Jevtiča, da se se-inka udeležijo, ako tudi niso prejeli bila, da na sestanku izrazijo svoje ilje glede osebe kandidata za vo-tve v narodno skupščino dne 5. aja t. 1.
Vprašanje kandidatov za narodno kupščino ni tako enostavno in se ne oremo strinjati z izjavami nekaterih, a se jih volitve prav nič ne tičejo. Da-ašnji časi so resni in težki — in čim ;ežji so, čim težje prenašamo naše ;ospodarsko nazadovanje, tem važ-iejše se nam zde kandidature v na-lem srezu. Za nas vse, mora biti ta volitev veliko vprašanje in to radi spodarskega, kulturnega in nacijo-lnega razvoja. Zatorej ni vse eno, o se bo postavil za kandidata, ker pač ne bo moglo voliti onih, kateri bodo postavljeni za kandidate, na gi strani pa se ne bo volil oni, aterega ne bo osvojila večina.
Kakor so resni časi, vendar motno priznati, da smo bili v zadnjih :ih precej razvajeni tako, da smo se atrali nekaki gospodarji situacije, kateri smo se obračali do svojega oslanca bolj z zahtevam', kakor s rošnjami. Teh svojih zahtev tudi pri odočemu poslancu ne bomo mogli ustiti in nam bo moral stati ob ani pri vseh vprašanjih in pomati neglede na sloje prebivalstva. Dsebno bo moral pomagati kmeč-mu in delavskemu sloju, ki je v našnjih časih v največjih stiskah.
Od novega narodnega poslanca čakujetno, da bo točno informiran ivljenskih prilikah Prekmurja, da poznal težnje našega kmeta, agraria interesenta, delavca in obrtni-pa tudi izesljeniško gibanje naše-
ga naroda. Narodni poslanec, oziroma kandidat, se more zavedati vseh gospodarskih, kulturnih in socijalnih pravic, ki jih zahteva Prekmurje in bo njegova dolžnost, da v novem parlamentu izbriše poslednje nezaupanje, ki se kaže še tu in tam napram našemu narodu.
Da zaščiti preganjanje naše domače inteligence, bo moral doseči čimveč dobrin za naš narod in bo moral delati po določenem programu naših voditeljev, na katerem je ob vsaki priliki podčrtati nacijonalno zavest, delavnost, skromnost in udanost našega ljudstva. Take ideje pa lahko ima samo oni, ki je narod vzljubil.
Zato se ne sme sestanka dne 18. t. m. radi postavitve kandidature za narodnega poslanca omalovaževati, nego posvetiti največjo važnost, ter pretehtati vsako osebo, katera pride vpoštev za kandidata, da-li in kake dobrine so ji prilaščene in da-Kjeie že izkazala. Ne sme se torej izbrati osebe, ki od svojih dobrin še ni ničesar pokazala javncsti in se pojavlja samo pri poslaniških volitvah.
Smatrali smo za dolžnost pre-dočiti vse to vsem volilcem, ker smo vedno stali na braniku vsega našega prebivalstva.
Stari pregovor velja tudi tu:
„Kakor si boš postal, tako boš ležali" *
Dne 28. februarja t. 1. se je vrši! v Dolnji Lendavi vclilni sestanek, na katerem se je kandidiral g. dr. Klar in, na katerem je držal g. Dr. Klar svoj prvi govor. — Obveščeni smo, da se je gospod Dr. Klar ob priliki tega govora izjavil, da je imela neka oseba v Prekmurju monopol za izvoz živine in ako bo izvoljen on, bo cena živini in svinjam takoj poskočila za Din 1,— do 2,— pri kg. Mi vidimo in dobro vemo, kam so bile naperjene te njegove agitacijske izjave in se čudimo, da se tako inteligenten gospod ne zna poslužiti dru
gih metod za svojo agitacijo, nego da prenaša nekako krivdo na bivšega narodnega poslanca gospoda Benka. Nam je dobro znano, da se je gospod Klar v raznih zadevah posluževal bivšega našega poslanca ter poznamo tudi njegove izjave in se nam tembolj čudno zdi, da je naenkrat presedlal ter se poslužuje neznačajnih manevrov in dela krivico osebi, katera ni samo gdu. Kiaru v dolnjelendavskem srezu pomagala, ampak neštetim drugim ljudem, ki so se obračali na našega bivšega poslanca. — Ker sedaj več ne kandidira gospod Benko in, ako je po izjavi g. Klara imel taktično kakšen monopoi, bo sedaj imel priliko pczvati gospoda Benka pri oblastvih na odgovornost.
Mi sami bi se veselili in smo uverjeni, da bi tudi gospodu Benku bilo najbolj všeč, ako bi se cene živine res zvišale za Din 1 do 2 pri kg in bi tako naše prekmursko kmečko preb'valsvo doseglo višjo ceno za svojo živino.
Ker pa gospod Benko ne trguje s pšenico, žitom, perutnino, jajci itd. in tudi ti kmečki pridelki nimajo nobene cene, vprašamo kandidata gosp. Dr. Klara, komu bo predbacival krivdo radi nizkih cen teh pridelkov. — Mi dobro vemo, da ni mogoče določati cen poslanskim kandidatom in in tudi ne narodnim poslancem, tem-manj bo to mogoče g. Dr. Klaru, ki morda ne pozna evropskih prilik in trgovskih odnošajev v drugih državah, ker le od izvoza in od inozemskih cen so odvisne cene živine, pa tudi drugih pridelkov v naši državi.
Tudi „Jutro" prinaša v eni izmed številk govor gospoda Klara. Želeli bi, da bi g. dr. Klar začel trgovati, da bo lahko zviša! cene za Din 2 — pri kg. ter bi mu bili mi in vsi kmetovalci ne samo hvaležni, ampak bi mu pomagali brezplačno pri njegovem poslovanju ter mu preskrbeli celo brezobrestni denar za trgovanje, samo da se pomaga našemu kmetu.
F^ZGLČD P0 S^ETU
Državljanska vojna na Grš-kem. Državljanska vojna, ki je pretekli teden izbruhnila na Grškem, divja z nezmanjšano silo dalje. Vodja upornikov, bivši ministrski predsednik Venizelos, si je osvojil veliki otok Kreto. Na stran upornikov je pristopil tudi velik del grškega vojnega bro-dovja, ki ga vlada skuša obvladati s pomočjo aeroplanov. Med vladnimi in uporniškimi četami se vrše hude borbe v severni Grčiji, v Makedoniji in Tra-
kiji. Listi poročajo, da že več dni grme topovi ob izlivu reke Strume. Položaj pa je še dokaj nejasen. Javna tajnost je, da stoji za uporniki neka velesila, ki bi hotela odtrgati Grčijo iz balkanske zveze.
Napetost med Turčijo in Bolgarijo. Po bolgarskih poročilih pošilja Turčija vedno večje množine vojaštva na bolgarsko mejo. Med tem ko je imela Turčija preje v Evropi samo eno konjeniško in eno pehotno divizijo, je
poslala v zadnjem letu še dve nadaljni diviziji in 500 topov velikega kalibra. Letos v januarju se je zbiranje vojaštva nadaljevalo. Vsa mesta in vasi ob bolgarski meji so nabite vojaštva. Zdi se, da bi vsak čas moglo priti do izbruha sovražnosti.
Nevarnost konfliktov na Balkanu. Radi državljanske vojne na Grškem so nastale na Balkanu večje napetosti. Nekatere države si druga drugi očitajo, da zbirajo velike množine vojaštva ob mejah. Bolarija se je pritožila pri Društvu narodov, da Turčija zbira vojaške sile ob meji. Turčija pa je odgovorila, da so ti njeni ukrepi le proti poteza bolgarskim, ker je baje poslala Bolgarija vse svoje razpoložljive čete na grško mejo. Turčija se boji, da bi Bolgari izrabili zmedo v Grčiji in zasedli Grško Tra-kijo in Makedonijo. V tem primeru bi turška vojska morala nastopiti v zaščito Grčije, ker tako določajo pogodbe z Grčijo in Balkansko zvezo. Boložaj je zeio resen in vzbuja skrbi.
Sporazam med Nemčijo in ostalimi velesilami je splaval po vodi. Anglija je izdala „Belo knjigo", v kateri povdarja potrebo in nujnost angleškega oboroževanja in prikazuje obenem ilegalno oborožitev Nemčije, ki je največja nevarnost za svetovni mir. V tej knjigi so tudi odstavki, ki jih smatra Nemčija za žalitve sedanjega režima in Hitlerja samega. Zdi se, da bo to dobilo odmev v diplomatskem koraku. — Nameravani obiski angleškega zunanjega ministra Simona v razne evropske prestolice so za nekaj časa zaspali. Možno je, da Simon sploh ne bo obiskal Berlina, temveč, da pride v London Neurath ali pa celo Hitlerjev posebni zaupnik Ribbentrop. Vse svetovno časopisje komentira objavo in izjavo angleške „Bele knjige" ter smatra vse skupaj za migljaj o novem oboroževanju. Vsekakor je položaj sedaj zelo resen in vzbuja skrbi.
Italija bi si rada zavarovala hrbet. Kar so se izboljšali odnošaji med Italijo in Francijo, se opaža, da se skuša Italija približati tudi Jugoslaviji, da bi si s tem nekako utrdila položaj na Balkanu. Vendar so vse te prijateljske geste sama taktika, s katero si hoče Italija zboljšati položaj v Evropi, da bi imela proste roke v Afriki. Italija se zaveda, da pomeni vojna z Abesinijo dolgotrajne borbe, zato pa skuša na vse načine z raznimi akcijami na Balkanu. Nekateri zatrjujejo, da je tudi Venizeloseva vstaja na Grškem v tesni zvezi s temi prizade-
vanji. Italija se pa tudi boji za Dode-lcanez in za očitih nasprotstev Turčije, ki stoji očito na strani Abesinije.
Italija hoče osvojiti Abesinijo, nikdo ne protestira. Kakor opažu jemo, izvaža Italija tehnični materijal in moštvo v Somalijo z namenom, da si v ugodnem času osvoji Abesinijo. Sudno se nam zdi, da se je Abesinija
pritožila pri Društvu narodov, pa ni dosegla prav ničesar. Nihče ne protestira, še manj, da bi se branilo Abesinijo. Izgleda, da se D N. noče vmešavati v italjanskoabesinjski spor. ker se boji, da bi ga Italija kompromitirala. Že Mandžurska afera je po kazala, da je D. N. nezmožno uspešno vršiti svojo nalogo v težkih mednarodnih sporih. Ravno zato je tudi izključeno, da bi prevzelo D. N. nehvaležno vlogo pri reševanju italijansko abesinjskega spora. Franciji in Angliji je danes na tem, da preprečita vsako diskusijo v Ženevi, ker sta ti velesili
glede abesinjskega vprašanja popolnoma na jasnem, da bi v tem primeru izstopila Italija iz D. N. Izstop Italije iz D. N. po izstopu dveh velesil, bi mu popolnoma zlomil temelje. Ravno iz tega vzroka se lahko Italija pripravlja na vojno akcijo v Afriko. Go tovo je, da hoče izkoristiti situacijo
in prav tako gotovo Je, da noie ostati na pol poti. Pred seboj ima rešitev dveh teških vprašanj, od katerih zavisi njen obstoj. S posrečeno akcijo bi našla Italija v Afriki potrebne sirovine in tudi v Abesiniji ozemlje, kjer bi naselila njeno prebivalstvo. Italija se danes nahaja v prav istem položaju glede gostote prebivalstva, kakor Japonska in Nemčija. Zato je vprašanje ekspanzivnosti njeno življensko vprašanje. Nemčija hoče usmeriti njeno ekspanzivnost v Avstrijo in potem na jug. V življenskih razmerah kakor se trenotno nahajajo te države, je jasno, da se hočejo boriti, ker so sedanje prilike nevzdržne.
Kuhar Štefan, član ban. sveta.
Zasedanje hanovinshega-sveta v dravski banovini.
Med tem se je predstavil novo-imenovani g. ban, dr. Dinko P u c, kateri je imel programatični govor. Več članov ban. sveta ga je pozdravilo in med njimi tudi jaz s kratkimi besedami :
Gospod ban I Dovolite mi, da kot zastopnik najsevernejšega dela naše banovine, v imenu sreza mursko-soboškega, izrekam Vam k temu imenovanju najiskrenejše pozdrave. Bedite uverjeni, da je z Vašim imenovanjem moj srez vsestransko zadovoljen ter se nadeja, da naklonjenost banovine, kateri načelujete Vi, g. ban, ostane ista kot dosedaj. Imel pa bi eno prošnjo g. ban. Naš srez je namreč preveč oddaljen od sedeža banovine, radi česa nam ni dana prilika, da osebno izročamo prošnje, iznesemo želje in naše težnje. Prisiljeni smo vlagati vse to pismeno, zato bi Vas prosil g. ban, da vsako tako pismeno prošnjo vpoštevate in obravnavate kot bi jo izročili osebno. Želim Vam, da bi to odgovornosti polno ín visoko funkcijo vršili dolgo časa za napredek in dobrobit naše banovine.
Pri nadaljni razpravi poedinih oddelkov sem imel še razne predloge, kakor na primer : razširitev murskoso-boške bolnice, večjo nastavitev sester-pomočnic pri zdravstvenem domu v M. Soboti, kakor dodelitev še enega zdravnika k temu domu in uvedbo večih dispanzerjev. Da se je brisala lahko banovinska taksa na bicikle, sem predlagal trošarino na riž, kar mi je tudi uspelo ter namesto Din 10 od komada bicikla, bo treba plačati 25 para od kg riže, kar bo vrglo banovini letno pol milijona dinarjev.
Razven vseskozi stvarnega razpravljanja ter lepih rezultatov v kmetijskem oddelku, kakor v ban. kmetijskem skladu, fondu za podporo po toči poškodovanim, podporam za nabavo sadnih drevesc, semenskega krompirja itd., itd. je bila debata tudi pri drugih oddelkih stvarna. Predlagal sem uvedbo kontrolnih listov za nakupljeno
vino, da ne bode trpela ne banovina, ne občina, na predvideni trošarini.
H koncu sera podal še sledečo predstavko v obliki predloga, katero se bo preučilo ter potrebno ukrenilo:
1.)	Mlatilničari, lastniki paro-mlatilnic so obremenjeni z velikimi davki, samo vsled tega, ker so bili navezani na obrtni list ter v zvezi s tem na vse mogoče davke. Ker pa tak lastnik paromlatilnice gre od hiše do, hiše, od vasi do vasi, je pravzaprav to krošnjarska obrt, za kar mu pripada v zvezi § 176 ugodnost odnosno obrtno dovoljenje po § 186 obrtnega zakona. Po predpisu tega zakona daje za to potrebno dovoljenje ban, kakor tudi za izdajanje takih dovoljenj posebne predpise. Ker pa dosedaj še ban takega predpisa ni izdal, se razume, da prizadeti niso mogli in znali zaprositi za taka dovoljenja. Zato so odpadli od z zakonom njim dane ugodnosti ter bili prepuščeni popolnoma šikanam davščnih uprav, seveda na škodo kmetijstva. Prosim zato kr. bansko upravo, da izda tozadevni predpis za izdajo dovoljenj po omenjenem členu obrtnega zakona in to preje kot bi se začela sezona mlatve, da ne bo trpelo kmetijstvo.
2.)	V zvezi s tem omenjam tudi visoke dajatve paromlatilničarjev za inšpekcijo parnih kotlov. Ta inšpekcija se namreč vrši vsako leto nepravilno, na stroške lastnika parnega kotla in sicer eno leto zunanja, drugo leto notranja in tretjo leto z vodnim pritiskom. Sicer ta inšpekcija parnih kotlov je predpisana z zakonom ter se vrši zgolj iz socialno-varnostnih ozirov, kar je umestno. Ni pa umestno to, da se nalagajo ti-le stroški tako pogostoma v breme lastnikov. Umestno in potrebno je, da se vsako leto izvrši revizija notranjega dela z vodnim pritiskom naenkrat, vse druge revizije pa naj se vrše po leteči reviziji ob priliki in na stroške banovine, ker gre za socialno varnost. Po mogočnosti naj se to vrši med obratom, kar daje dovolj sigurnosti.
3.) Opozoril bi g. podbana na neznosne razmere radi dimnikarske uredbe in pravilnika, v kolikor se nanaša na zmetanje in tarifo. Predlagam, da se ta uredba spremeni in napravi nov pravilnik, ker ta ne odgovarja nikakor današnjim razmeram. Na podlagi teh sprememb naj se
znISa tarifa glede zmetani rednih dimnikov, ker je previsoko maksimirana, naj briše obveznost zmetanja odprtih ognjišč in lesenih dimnikov, štedilnih in ogrevnih peči, briše kilometraža od sedeža obrata do kraja zmetanja, ker eno in isto delo se ne more plačati dvakrat, naj se briše tudi, oziroma prepove zahtevati ob priliki občinskih požarno-policij3kih pregledih dnevnice, ker je to obenem tudi v njih interesu.
Po vsestransko zadovoljivih od govorih od strani g. predsedujočega podbana, odnosno načelnikov poedinih oddelkov, se je banovinsko zasedanje zaključilo. Po prijaznem in prijateljskem sestanku v banovi palači, pogoščeni od g. bana, so odnesli vsi Člani najlepše utise in zadovoljstvo. Računajoč, da je bilo to zadnje zasedanje imenovanega ba-novinskega sveta, nas je povabil g. ban na skupno slikanje vseh članov. Ko nam je obljubil g ban, kakor g. podban vsem vsestransko podporo na vsako, tudi pismeno željo, smo si podali roke ter razšli vsak na svoj dom.
To bi bilo najvažnejše, kar sem mislil, da bi bilo potrebno priobčiti in sicer zato, da bo informiran o mojem delovanju v banov, svetu tisti forum, kateri me je predlagal za imenovanje članom banovinskege sveta. Ker ni bil ta forum sklican na zborovanje, naj se to poročilo vzame v tej obliki v znanje.
Smatral sem pa za potrebno iznesti to poročilo tudi zato* da je informirana širša javnost našega sreza, katerega sem zastopal v banov, svetu, in to tem bolj, ker se je že pojavljalo zlonamerno zasukanje našega delovanja prav po farizejsko. V kolikor mi bo čas dopuščal, se povrnem še k zanimivejšim debatam zasedanja. Za enkrat pa naj zadostuje to, katero končam z željo, da bi oživel naš narod v napredku do popolnega zadovoljstva.
Volilno gibanie.
Kar se tiče kandidatov za narodno skupščino v posameznih srezih, imamo danes precej jasno sliko. Kakor iz gleda bosta v sosednem dolnje—lendavskem srezu kandidirala dr. Klar in pa bivši poslanec Hajdinjak, seveda oba na Jevtičevi listi. V ljutomerskem srezu sta kandidata g. Skuhala in šef mariborskega koroškega kolodvora g. Lukačič. Ker je sprejel g. Lukačič kandidaturo za ljutomerški srez, je širši volilni odbor sreske organizacije j. N. S. za srez Maribor (levi breg) odobril za levi mariborski srez na slednji kandidatski predlog: banovin ski svetnik Ivan Janžekovič in državni tožilec v p. dr. Jančič kot kandidata V murskosobočkem srezu pa je slika
še nejasna. Nekateri razširjajo vest! da bo kandidiral predsednik občini g. Hartner Ferdinand, drugi menijo da bo prevzel to nalogo njegov oče Najdejo se pa tudi taki, ki smatraj« gospoda notarja Kodra kot resnegi kandidata. Tudi kandidatura gospodi Vezerja iz Martjanc ni izključena
Največ je takih, ki bi radi Imeli zi kandidata gospoda dr. Farkaša, katei je bil v našem srezu več kot 8 let il si je pridobil med narodom velik« zaupanje. Seveda, da ne bi bil slal kandidat tudi živinozdravnik gospo« Samec, ki si je iztekel v Prekmurji nešteto zaslug. Pomotoma bi nan skoro izostalo ime g. Pušenjaka, nek danjega poslanca bivše SLS, g Bajlec Franca in g. Celeč Ferda.
To so le naše domneve, ki ga vore o kandidatih Jevtičeve liste Našla se bo pa še druga lista, 1 bo poskušala postaviti tudi kandidati
Kandidature v drugih srezih.
Dr. Drago Marušiču ponujaj kandidature v treh srezih.
Posebna deputacija je ponudil kandidaturo v ljubljanski okolici in Ljubljani sami, g. ministru za soc jalno politiko in narodno zdravje, d Marušiču Tako ima naš ministi ponujene kandidature kar v treh sn zih, ker mu je logaški srez prvi ii kazal zaupanje.
Ptujski srez ima vei: kandidatov.
Poleg kandidature dosedanje; poslanca g. Lovro Petovarja, ki bila postavljena od JNS, so bili kandidatje prijavljeni še : gg. Ludi Sagadin, prof. Vesenjak in ban. sv^ Franc Šolar.
SpOZifUR i.
Javna borza dela - ehspoziti v Murski Soboti
Pregled stanja na delovnem trg Iščejo delo moški : 205 polj. delavci 1 vrtnar, 2 opek. kurjača, 3 kovači, nav. ključav. pom., 1 brusač, 6 stri ključ, pom., 2 mehan. pom., 4 mizai 1 kolar, 1 gaterist, 11 krojačev, čevljarjev, 5 mlinarjev, 1 pek, 2 i takarja, 18 zidar, pom., 3 slikarji, E pom. del., 2 služitelja, 8 trg. poi j 46 težakov, 1 žel. kurjač, 1 šofer, privatni uradnik, skupaj moških 3! Ženske : 403 polj. delavk, 2 šivilji pom. delavk, 5 služkinj, skupaj že 416. Vseh 750. Delo dobijo : 1 vrt 3 služkinje, 2 kuharici.
Gospodarska razstava Narodne Odbrane.
Da bi se okrepilo domače spodarstvo v naši kraljevini, pri gospodarska sekcija N. O. »Svoji svojim" v času od 21. aprila dd maja v Beogradu razstavo nacijo nega gospodarstva. Priglasilo se jé okoli 100 domačih tovarn, ki b razstavili njih izdelke, iz česar s pamo, da bo ta razstava največja, jih Je kdaj bilo v naši domovini.
Domače PCSČI
—	Osebna vest. Gospod ing. Lah ožef, od tuk. sres. cestnega odbora, je remeščen po službeni potrebi v Ptuj.
njegovim mirnim in resnim nasto om si je pridobil v teku tukajšnjega
kizbovanja veliko število prijateljev, i ga bodo težko pogrešali. Na novem luibenem mestu mu želimo vso rečo!
—	Nabavka mesa za vojsku. tema rešenju Gospodina Ministra ojske i Mornarice E. P. Br. 1950. od l.februara 1035. godine, a na osnovu I. 82. 98 zakona o državnom raču-»vodstvu objavlja se treča javna Ismena licitalija za liferovanje mesa
Emursko-soboški garnizon za potrebe jske od 1. aprila do 30. septembra )35. god. Licitacija če se održati 16. arta u 11. časova u kancelariji ko-lande mesta Murska Soba. Kaucija iznosu od 3000 dinara polaže t na kasi komande mesta Murska pbota istog dana do 10. časova. onkurenti imaju biti snabdeveni do-imentima, koja su zakonom o dr-ivnom računovodstvu i uslovima 'opisana. Iz komande mesta Murska »bota br. 363.
[— Vabilo na redno letno skupšči-D sreskega odbora društva Rdečega fiža kraljevine Jugoslavije v Murski bboti. V smislu sejnega sklepa seje •eskega odbora z dne 27. II. 1935 je flicana redna letna skupščina sres-!ga odbora društva Rdečega križa aljevine Jugoslavije v Murski Soboti i nedeljo 17. marca 1935 ob pol 10. I v mali dvorani Sokolskega doma Murski Soboti. Dnevni red: 1. Vo-ev treh članov v verffikacijski odbor ■treh članov za overovitev skupinskega zapisnika. 2 Nagovor pred-dnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poro-Io blagajnika. 5. Poročilo nadzorst. Podelitev razrešnice za delovanje v eteklem letu. 7. Volitev upravnega nadzornega odbora. 8. Odobrenje nega proračuna. 9. Predmeti in idlogi odbora in članov skupščine. , Slučajnosti.
-	Rodbinska sreča. Gospodu Fer-lu je povila njegova soproga Man-a zdravo dete ženskega spola, stitamo I
-	Premestitve učiteljstva. Ka-
r je poročalo Jutro, so premeščeni našega sreza sledeči šolski upravi-i : g. Bako iz Strukovec v Loko, g. lauer iz Tišine v Trebnje in g. Filo Markove v Šmarjeto ob Pesnici.
-	Diplomiral je te dni v Beo-du na pravni fakulteti Vlaj Štefan, Vlaj Franca, gostilničarja iz Le-ja s prav dobrim uspehom. Če-imo I
-	Nasan Aginica v Sokol-im domu !
-	V Gradcu je propoviral. Pred limi dnevi je promoviral na graški rerzi za doktorja medicine g. [rinčič Franc, doma iz Tišine. To e drugi doktor iz tukajšnje gim-Ije. Diplomirancu naše iskrene Itkel
-	Osrednja aprava za mere in [ocene kovine bo v dneh 8. in 9. la, 9. in 10. maja ter 11. in 12. |a vršila pregledovanje io žigo-e sodov v Murski Soboti.
— Izvenšolsko delo Šolskega upravitelja v Strukovcih. Kakor
nam je znano, je g. Bako izredno delaven. Ustanovil je v Strukovcih
sokoisko četo, ki je med Četami prva
v srezu. V teku let je organiziral posebno gledališko skupino igralcev, ki nastopa v raznih krajih. Njegova godba, ki spada med prve v srezu, ježe marsikaterega razveselila. Gospoda upravitelja prištevamo tudi med prve gasilske organizatorje, ki so posvetili svoje fizične in duševne moči bližnjemu v korist. Gasilska župa ga je prav iz teh razlogov imenovala za okrožnega inšpektorja. Razen tega je bil prvi, ki je prirejal v svojem okolišu kmetijske tečaje ter kot njegovo zadnje delo omenjamo ustanovitev selekcijskega živinorejskega društva s sedežem v Strukovcih.
— Krvavi petelin. Od 2. do 5.
marca je gorelo v našem srezu na več mestih. V vseh primerih je bil začetek požara v kupih (oslica) slame, ki jih imajo ljudje prav poleg hiše. Tako je gorelo v Prosenjakovcih pri Kanizaj Ani in Cug Šandorju v Selu. Pri prvi je znašala škoda 2500 Din., pri drugem pa 5000 Din. V noči 3. marca je gorelo v Ivanovcih in sicer pri Trpian Janezu in Zrinski Francu. Povzročena škoda ni velika, ker so zadušili ogenj pridni gasilci, ki so bili takoj na licu mesta. Gorelo je tudi v Lončarjevcih, seveda zopet slama in pravtako v Večeslavcih pri Kolmanjku Jožefu. V Vučji gomili je zgorela slama Antalič Aleksandru. Velikansko škodo je povzročil požar v Vučji gomili Cerni Jožefu, kateremu je zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Povzročena škoda znaša 30.000 Din. Kakor se domneva, je nastal ogenj v parmi in seje od tu razširil na vse poslopje in še na sosedovo slamo. Kakor moramo pohvaliti v takih primerih gasilce vseh naših čet, tako moramo grajati neprevidnost naših ljudi, ki tako malo pazijo na ogenj.
—	Serdica. Preteklo nedeljo se je na naši šoli vršil zaključek kmetsko-nadaljevalnega tečaja, katerega je prav redno posečalo nad 20 mladeničev in mož iz Sotine in Serdice. Ob tej priliki so se nam fantje in dekleta predstavili z igro „Tihotapci", na katero so se pripravljali z izredno marljivostjo. Uspeh dela je bila prav dobro podana igra, za kar so želi obilo priznanja. Po igri je bilo mladeničem razdeljenih po več zvezkov gospodarskih revij in knjig, katere je darovala kr. banska uprava. Od marljivih in delavoljnih sotinških in serdiških deklet in mladeničev pričakujemo, da nas bodo še v tem letu razveselili s kakšno igro.
—	Prah in nesnaga sta največja Škodljivca Vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Zlatorog-ovo milo pa s svojo obilno in gosto ter snržno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z Zlatorog-ovim milom oprano perilo je lepše kot novo To ljudski glas dobro ve in pravi : „Le Zlatorog milo da belo perilo 1" To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in indi domače.
—	Pertoča. Dne 10 februarja 1935. se je po prizadevanju predsednika občine g . Kolmanko Josipa sestal
ustanovni občni zbor društva Rdečega Križa, katerega se je udeležilo občinstvo iz vse občine. Društvo šteje za sedaj 25 rednih članov in 5 podpornih. Istočasno je bil sestavljen odbor : Varga Štefan, župnik predsednik, Po-redoš Štefan, šol. upr. podpredsednik,
Kolmanko Jožef, preds. obč. blagajnik in Pavline Ana, tajnica. Želeti bi bilo samo še več zanimanja za društvo med narodom.
- Gospod Antauer in Filo. Oba sta narodna vzgojitelja in velika po-bornika za oživotvorjenje zadružne ideje. Gospod Antauer je v srezu in izven njega poznan kot umen čebelar, ki je s predavanji povzdignil čebelarstvo v našem srezu. Gospod Filo se posebno izkazuje s svojimi gospodarskimi kmetskimi zadrugami.
— Trdkova. Dne 22. februarja 1.1. se je zaključil pri nas kmetsko nadaljevalni tečaj, ki je trajal od 12. decembra p. i. Kar potrebni smo bili takega tečaja, saj ga še nikdar nismo imeli. Požrtvovalni g. učitelj naše šole nam je v skrbno pripravljenih predavanjih pojasnil marsikaj, kar nam do sedaj ni bilo znanega. Bodi mu na tem mestu izrečena naša iskrena hvala in obenem stavljena prošnja, da nas v prihodnji zimi zopet tako neprisiljeno zbere in nam zopet kaj pove Tečaj je obiskovalo 21 tečajnikov. Obisk je bil od začetka zelo dober, a proti koncu so začeli izostajati oni, ki že kar preveč vedo. Pričakovati b tudi bilo, da bi nekateri starejši ljudje s svojo pomočjo malo bolj sodeloval pri delu za dvig vaške prosvete.
—	Po dobljenih informacijah od
bivšega poslanca gospoda Benka spo ročamo, da se premeščenje šolskih upraviteljev najbrž ne bo izvršilo, ker bo oblast končno le spoznala, da se takim vestnim in marljivim kulturnim delavcem godi velika krivica.
Gornja Lendava :
Krajevni odbor Jadranske Straže je uprizoril preteklo nedeljo veseloigro „Babilon". Nabito polna dvorana občinstva je z zanimanjem in neprikrito veselostjo zasledovala nadvse smešne zapetljaje na odru in na gradila po vsakem dejanju igralce z burnim aplavzom.
—	Strelska družina je na svoji zadnji seji sklenila, da se prične z rednim streljanjem v sredini meseca aprila. Vsak strel stane za člane 0.50 Din, za nečlane 1. Din. Pristopite k družini v čim večjem številu. Zlasti fantje, ki ste odslužili kaderski rok, se odzovite vabilu 1
—	Sadjarsko in vrtnarsko društvo je imelo v nedeljo 10. marca svoj občni zbor. Radi pičlega števila članov, društvo ne more priti do pravega razmaha in intenzivnega dela. Vzrok je pač v tem, ker med prebi-valstvom še ni pravega razumevanja za važnost in potrebo tega društva. V tem pravcu bo treba temeljite poglobitve in predvsem vzgoje kmečke mladine. To nalogo bo pa rešila kmetijsko nadaljevalna šola, ki bo v par letih vzgojila kader navdušenih sadjarjev in vrtnarjev, ki bodo pravilno znali ceniti obstoj takih društev. Izvoljen je bil stari odbor. Na čelu sta znana sadjarja gg. Koglot in Bačič Franc.
— Kmetijska nad. Sola v Kru-pllvniku je imela v soboto 9. marca zaključno slovesnost. Vsi redni obiskovalci so dobili brezplačno po 5 sad. drevesc. Kljub temu, da je bil ves tečaj dobro obiskan, vendar je želeti, da se pri prihod, tečaju število
poslušalcev poveía, zlasti mladina ne
sme izostati.
Jmm
Nogometna tekma JUGOSLAVIJA CELJE: MURA se vrši v nedeljo, dne 17. marca popoldne ob pol 3. uri.
Izžrebani termini prvenstvenih nogometnih tekem mariborskega okroZJa:
24. marca: Panonija—Gradjanski v M. Soboti
Ptuj—Drava v Ptuju 31. marca: Drava—Panonija v Ptuju,
Gradjanski-Ptuj v Čakovcu. 7. aprila : Mura—Drava v Murski Soboti. 14. aprila: Mura-Ptuj v Murski Soboti. 28. aprila : Drava—Gradjanski v Ptuju,
Panonija—Ptuj v Murski Soboti. 5. maja : Panonija—Mura v Murski Soboti. 12. maja: Gradjanski-Mura v Čakovcu.
Opozarjajo se vsi klubi, da morajo po nalogu saveza nastopati pri tekmah z io. gami, katerih obseg je od 68 do 71 cm. a žoga mora biti pred pričetkom tekme težka od 370 do 430 gramov.
Naša zunanja trgovina v januarju.
Kakor druga leta, se je tudi letos naš izvoz v jenuarju iz sezonskih razlogov skrčil. Dočim smo v decembru izvozili za 4bl milijonov Din blaga, je naš izvoz v januarju padel na 267.8 milijona Din ; vendar pa je bil pri tem za 35 miljonov Din ali za 15.1o/0 večji nego v januarju lanskega leta. Količina izvoza je znašala 210.625 ton nasproti 237.367 tonam v lanskem januarju.
Naš uvoz pa je znašal v januarju 263.4 milijona Din nasprot 259.7 milijona Din in se je torej nasproti lanskemu januarju povečal za 3.7 milijona Din ali za 1.4o/0. Naša trgovinska bilanca je bila torej v januarju za malenkost aktivna, in sicer za 4.4 milijona Din, dočim je bila lani v januarju pasivna za 27 milijonov Din.
Izvoz pšenice je v januarju precej popustil, in sicer na 182 vagonov (v decembru je znašal 1467 vagonov) v vrednosti 2.4 milijona Din. Tudi izvoz ostalega žita je bil manjši. Koruze smo izvozili 3954 vagonov (nasproti 11.488 vagonom v decembru) v vrednosti 31.4 milijona Din. Zmanjšanje izvoza žita nastopi vsako leto, ko se ustavi zaradi mraza rečna plovba, vendar je bil letos v januarju ves izvoz žita večji nego lani, saj je znašal 4315 vagonov nasproti 3733 vagooom v lanskem januarju, odnosno 35.7 mi-ijona Din nasproti 27.9 milijona Din v lanskem januarju. Izvoz otrobov je bil nadalje živahen in je znašal 315 vagonov, prav tako izvoz fižola, ki je znašal 307 vagonov v vrednosti 4.5 milijona Din (lani 71 vagonov za 1.1 milijona Din). Manjši, nego lani pa je bil letos v januarju izvoz suhih čei-pelj, ki je znašal 60 vagonov za 2.5
"- '' c ■ • ■■}. jf «miß} s\
milijona Din (lani 125 vagonov za 6.4 milijona Din). Živahno se v zadnjem času razvija izvoz konoplje, ki smo je izvozili v januarju 118 vagonov za 9.6 milijona Din (lani v januarju 50 vagonov za 3.3 milijona Din).
Izvoz konj in goveje živine je v primeri z lanskim januarjem popustil,
prav tako izvoz svinj. Konj, goved in svinj smo letos v januarju izvozili za 28 milijonov Din, lani v januarju pa za 33 5 milijona Din. Tudi izvoz perutnine je bil manjši in je znašal le 6.1 milijona Din nasproti 8 4 milijona Din v lanskem januarju. Dvignil pa se je izvoz svežega mesa od lanskih 15.4 na 21.0 milijona Din in izvoz svinjske masti od lanskih 0.7 na 4 9 milijona Din. Po dolgotrajnem nazadovanju je bil v januarju nekoliko živahnejši izvoz jajc, ki se je dvignil nasproti lanskemu januarju od 47 na 75 vagonov, po vrednosti pa le od 8.5 na 9.6 milijona Din. Izvoz sirovih kož se je v primeri z lanskim januarjem povzpel od 2.4 na 5.2 milijona Din.
Izvoz lesa je tako v primeri s prejšnjim mesecem kakor tudi v primeri z lanskim januarjem precej popustil. V decembru smo izvozili še 6725 vagonov gradbenega lesa, v januarju pa le še 4477 vagonov v vrednosti 39.8 milijona Din (lani v januarju je znašal izvoz gradbenega lesa 6574 vagonov v vrednosti 53 3 milijona Din). Tudi izvoz drv je bil zelo slab in je znašal le 1054 vagonov (lani 2277) v vrednosti 18 milijona Din (5.4 milijona Din). Oglja smo izvozili samo za 0.9 milijona Din (lani za 2,2), le izvoz izdelkov iz lesa je bil večji in je znašal 3.6 (lani 2 6).
Bakra smo v januarju izvozili 362 vagonov v vrednosti 30 8 milijona Din, cementa pa 3033 vagonov v vrednosti 4.9 milijona Din (lani 5.2 milijona Din). Izvoz ekstraktov za strojenje je znašal 1.9 milijona Din (lani 2.6), izvoz sode 31 milijona Din (lani 2.4), izvoz kalcijevega karbida in cia-namida 2 8 milijona Din (lani 3.2) in izvoz ferosilicija 2,7 milijona Din (lani 21).
Pri uvozu opažamo občutno povečanje uvoza strojev od lanskih 9.2 na 18.6 milijona Din. Zmanjšal pa se je uvoz bombaža in bombažnega prediva od lanskih 60.4 na 41.0 milijona Din in uvoz volne in volnenega prediva od lanskih 14 6 na 9.8 milijona D'n.
Tržišče hmelja v Sloveniji.
Banska uprava v Ljubljani je izdala točno poročilo o pridelku hmelja v lanskem letu. Največ ga je seveda pridelala Savinjska dolina. 1380 ha zemljišča je prineslo 7926 mtc. V letu 1933. pa so pridelali 11.728 mtc, zasajenega zemljišča pa je bilo 1492 ha. Najboljše se je obnesel hmelj v letu 1929 Takrat je znašal pridelek 24 312 íntc. V zadnjih 14 dneh ni bilo po hmelju povpraševanja. Tudi cene so precej padle in se ravnajo po kvaliteti, vendar se te ne loči več tako ■strogo, kakor v prejšnjih letih.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v TT7urski Soboti.
Nove telefonske pristojbine.
»Službene novine" z dne 27. februarja t. 1. so objavile pravilnik o notranji telefonski službi s telefonsko tarifo. V naslednjem objavljamo določila. ki se tičejo telefonskih pristojbin. Člen 20. pravilnika določa :
Telefonska naročnina se določa v letnem znesku in se plačuje naprej za vsako tromesečje, ki se računa po koledarskem letu.
Telefonska naročnina se določa : 1. po številu telefonskih naročnikov v enem kraju ter se v ta namen dele vse telefonske postaje v šest razredov ter 2. po skupinah, v katere je dodeljen telefonski naročnik po svojem poklicu.
Razredi so določeni: v VI. razredu so mesta z 1—25 naročnikov. Letna naročnina znaša v tem razredu :
1.	skupina 1100 Din, 2. skupina 900 Din, 3. skupina 700 Din, 4. skupina 540 Din, 5. skupina pod a.) 340 Din, pod b) 240 Din, pod c) 160 Din.
V	V. razredu so mesta s 26-50 tel. naročnikov. Letna naročnina vitem razredu znaša ; 1. skupina 1300 Din,
2.	skupina 1000 Din, 3. skupina 800 Din, 4. skupina 600 Din, 5. skupina pod a) 400 Din, pod b) 300 Din, pod c) 160 Din.
V	IV. razredu so mesta z 51 do 100 naročnikov. Letna naročnina v tem razredu znaša : 1. skupina 2000 Din, 2. skupina 1400 Din, 3. skupina 1000 Din, 4. skupina 640 Din, 5. skupina pod a) 440 Din, pod b) 340 Din, pod c) 160 Din.
V	III. razredu so mesta s 101 do 150 naročnikov. Letna naročnina v tem razredu znaša : 1. skupina 2000 Din, 2. skupina 1800 Din, 3. skupina 1100 Din, 4) skupina 700 Din, 5. skupina pod a) 500 Din, pod b) 400 Din, pod c) 200 Din.
V	II. razredu so mesta s 501 do 2000 naročnikov. Letna naročnina znaša : 1. skupina 2800 Din, 2. skupina 2000 Din, 3 skupina 1300 Din, 4. skupina 700 Din, 5. skupina pod a) 600 Din, pod b) 460 Din, pod c) 240 Din.
V	I. razredu so mesta z več kakor 2000 naročniki. Letna naročnina v tem razredu znaša : 1. skupina 3000 Din, 2. skupina 2200 Din, 3. skupina 1600 Din, 4. skupina 1000 Din, 5. skupina pod a) 720 Din, pod b) 500 Din, pod c) 300 Din.
Po skupinah so razdeljeni naročniki takole:
I. skupina :
Banke in njih podružnice, bančne poslovalnice, denarni zavodi in zavarovalnice (centrale iu direkcije) ; trgovinska, industrijska, gradbena, tehnična, brodarska in druga podjetja s kapitalom nad 1 milijon, tvornice, rudniki, veletrgovcl, hoteli, restavracije in kavarne 1. razreda, kino-gledališča, borze (denarne in produktne), borzni senzali, drogerije na debelo, velepo-sestva, podjetja za zračni promet,
potniške agenture za prodajo kart, klubi (ko avto-klub, jokey klub in podobni), varieteji in nočni bari.
II. skupina: Državne, banovinske In obč. denarne ustanove, podružnice zavarovalnic, trgovinska, industrijska, gradbena, tehnična, brodarska in druga
podjetja s kapitalom od 500.000 do 1,000 000 Din, izvozne in uvozne pisarne ter poslovalnice, velike trgovine, velike prodajalne lastnih tvorniških izdelkov, hoteli, restavracije in kavarne II. razreda, bolnišnice, državne, banovinske, občinske in zasebne, klinike, senatorji in uprave kopališč, skladišča v katerih se predaja, obrtniške delavnice z motornim pogonom, in z več kot 15 delavci, Osrednji urad in OUZD ter bratovske skladnice, društva, združenja, zasebne vseuči-liščne in podobne ustanove, ki redno prirejajo javna predavanja, tečaje itd, zavodi zH stave, raenjalnicee in menjalci, in agenture za zaščito avtorskih pravic.	(Dalje.)
ZAHVALA.
Ko se je poslovil od nas naš predobri oče, mož in dedek
Bonito Sihfor,
smo prejeli od vseh strani številne izraze sočutja, kar nam je lajšalo žalost. Hvala vsem, ki so izrazili so-žalje! Posebno se zahvaljujemo gasilski četi v Noršincih in domačemu prebivalstvu.
Noršinci, dne 12. marca 1935.
Banko Štefan in družina.
Posestva, gostilne,
hiše, mline, prodaja ugodno ! Posredovalnica 3 Maribor, Slovenska ulica 26.
Odda se
Unniptn s aPrilom L
llUjUill stanovanje sesto-ječe iz 2 sob, kuhinje in shrambe pri VOGRINEC FRANC-u mizarju v M. Soboti Šolska ul. 45.
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI"!
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljuje g. Benko Josipu, bivšemu nar. p slancu za njegovo prijaznost in usi ge napram meni, ker mi je pripomoj s svojim podpisom in z intervencl doseči podaljšanje roka .desetih p nez" pri davčni upravi v M. Sobot
Braun Alojzi,
M. Sobota.
TON-KINO
lastnik O. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
Zamenjana zaročenki
I
V glavni vlogi : ANNY ONDRA.
Predstave se vriijo:
V NEDELJO, dne 17. marca ob »/2 uri popoldne in zvečer ob y29. uri.
Vozila na proda
1 težka kočija, 1 tovorni voz do metrov, 1 sesalka za gnojnico, 1 salka na pritisk in 1 patent ogenj kovače. — Pri Franc Ivančiči Ljutomeru.
Raspis.
Občina Tešanovci, raspisuj^ citacijo za napravo novega most kraju Tešanovci.
Vsi potrebni podatki ss dol v občinskem uradu vsak dan.
Občina si pridržuje pravico dati deio ponudnikn ne glede na če je ponudba najnižja.
Rok do 25. t. m.
HLBTILHIGil Ü.
stanju se poceni proda. — Poizve se p BANFI-ju, gost. v M. Soboti.
MOBILIRANA SOBA
se odda v najem s posebnim vhodo« KOLOŠA JANEZ čevljarju v Murski So Cvetna ul. št. 5.
PAZITE!
CENE ZA radio aparate šivalne stroje in k o 1 e s!a GLOBOKO ZNIŽANE.
PAZITE!]
NA ZALOGI rabljeni in novi pisalni stroji kakor t udii s DELI ZA ISTE.
ZAHTEVAJTE PONUDBE !
ŠTBVAN ERNEST «<*„.*«, .rgo,.-URŠKA SOBOTA
GUME ZA KOLESA od najcenejših do najboljših.
5348234823534823534848535348484848534823534823534823535323534848485348532323532323235348234823482353