Izliaj» vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & V elja : za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvo ,,MiraS4 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XX. V Celovcu, 18. julija 1901. Štev. 29. ©cfdjaftSaal)! : U 944/1. 30 Qm -iftamen ©einer SDlajeftcit be§ ^aijerš! iSag f. ! iBejirfšgertc^t .^Ingcnfurt ^at iiOcr Stntlagc be? Dr. Jos^f Haas ole 'Ertoat^nflagerš gegeu Ivan Teršelič tuegen Ubertretuug narf) 9trt. III bc§ TŠkfelješ uom 15./10. 1868, sJZr. 142 SRgOl., ut 9Imoefenl)eit bež Dr. Abuja qI§ ® er tret er bc» ^rioat=3tntlager§, be8 SJert^eibigerž Dr. Kraut, nacf) ber beute burcbgefiibrten ^auptoerbanblung aitf ©rititb be» uom Slnfldger geftcllten SIntragež auf <3fl)utb|prufb unb JBeftrafung bež Stugeflagteu 511 9tecf)t crfannt: ®er 51nge!ragte Ivan Teršelič, 53 alt, lebig, fRebacteur, ift fdjulbig alž JRebactt’ur ber in Slagcnfurt ericbeineuben periobifcbcn 5)rudfrf)rift „Mir“ baž SJJanufcript bež in 9ir. 12 Dom 21. sHtdrs 1901 btefcž illlattež auf ©ette 2 ab= gebrucften Slrtifelž: »Dobrlavas. Kako so nasprotniki delali pri /aanjih voiitvah ? (S&ernborf. 2Bie arbeitetcn bie ©egner bei ben letiten 33abten ?)", in melcbem ber ^ribatanflagcr Dr. Josef Haas in ^orm citter Offentlicbcn UInfrage au bie sJiotariatžfammcr fdlfdjlifb bcfdjulbigt tuirb, er b^be fidi in ber Sftodjt nadj bem 9!BaI)Itage in ©bernborf (im februar 1901) an bcm unerborten 3ioben unb ©rbreien Dor ber ^Scopftei p (Sbernborf betbeiligt — ungelefen *um Srucfe befòrbert 511 baben. 2)emnacb fdjulbig alš Siebacteur eincr pcrio= bifdben ©rudfdbrift, beren ^ubalt ben STbat^cftaub bež 9Sergebeuž gegen bie ©idjerbeit ber (Sbrc nad) § 488 unb 493 ©tg. begritnbet, jene 2lufmerffam!eit Dernadjldffigt ju b^^en, tei beren pflidjtmdfeigen SImucnbung bie Slufnabme bež ftrafbaren Snbaltež ber ©rutffdbrift unterblieben todre. (£r babe bi^bitrcb bie Ubertretuug nad) 3trt. III., 3. 1 bež ©ef. D. 15./10. 1868, 9ir. 142 9igbl., begangen, unb mirb bisfur nad) 3- 5 bež citirten Slrtifelž, unter Slntoenbung bež §'266 ©tg., ju einer ©elbftrafe im 93etrage Don jcbu bronen, ftatt toelcber im Uneinbriuglitbfeitžfalle eine SIrreftftrafe Don 24 ©tunben ju treten bat, fernet gemdfe § 389 ©t. O. jum (Srfalie ber ®often bež ©trafDerfabrenž unb iSoffjugež oerurtbeilt unb toirb itbcr SIntrag bež ^riDataufldgcrž gcmdB § 39 bež ^Srefžgefetjež erfanut, bafž biefež ©traf»@r!enntuiž nad) 9tcd)tž!raft bežfelben im «latte bež „Mir“, auf ber erften ©eite, auf ^often bež 2tn* geflagtcn ju Derbffentlicben ift. ^lagenfurt, am 18./6. 1901. Dr. Amlacher m. p. Kuess m. p Tožba nadučitelja A. Dreo-ta v Dobrlivasi zoper kmetico A. Matevžič. (Tretja obravnava.) V četrtek dné 11. julija se je pred deželnim sodiščem v Celovcu vršila tretja obravnava o znani zadevi dobrlovaškega „golaža“. Obravnava je bila napovedana na 9. uro, pričela se je pa še le ob 3/412. Sodišču je predsedoval svetovalec Morič, prisedniki šobili svetovalci Wagner, Delpin in Schmidt. Tožitelja Dreo-ta je zastopal dr. Abuja, obtoženo Matevžič dr. Kraut. Prebere se zapisnik zadnje obravnave in zapisniki o zaslišanju prič: Primic, M. Biedl, A. La-kelnik, Fr. Mikic in E. Mohor, ki so se zaslišali v Dobrlivasi in ki izpovedujejo ugodno za Dreota. Nato se zaslišijo pred sodišče poklicani otroci.1 Otroci Uršula Matevžič, Ana Vovk in Fr. Lipič izpovedb na večkratno vprašanje, da je nadučitelj Dreo izrekel besedo golaž; drugi otroci: Jan. Las- 1 Zaslišali so jih sevé slovenski, a v taki slovenščini, da, kakor je bilo videti, otroci vprašanj večinoma niso razumeli ter zato niso mogli odgovoriti. V Karlovih varih. (Spisal Fr. Ks. Meško.) .... Skozi takoimenovano „Gesause“ se do sedaj nisem vozil nikdar po dnevi, ampak vedno le po noči, ko sem — če nisem slučajno spal — pač slišal pod progo ali ob progi šumenje voda, a videl ničesar. To je divje-romantišk kraj, ki me v marsičem spominja kokrške doline in deloma krajev ob Zidanem mostu. Že ob starodavnem in slavnem benediktinskem samostanu admontskem začne drevje na gorovju pojemati in kažejo se gole stene. In potem pridejo soteske s svojimi razdrapanimi in razjedenimi vrhovi. Ravno je deževalo in ob vrhovih in čerčh so se vile goste megle. Ko je brzovlak odhajal iz Sv. Valentina proti Budjevicam, je bila že noč. Bil sem sam v vozu in vožnja je bila prijetna, ker sem kmalu zaspal. Nekdaj v noči sem v spanju slišal, da je sprevodnik še nekoga privedel v kupej. Drugo jutro sem videl, da je železnišk uradnik. V Budjevicah je zjutraj nekdo odprl kupejska vrata in zaslišal sem nemško govorico. „Če le ne bo žid“ — pomislim, ker na Češkem govoré nemški večinoma le Židje. Res se zavesa odgrne in vstopita — dva Žida, kakor so na sliki — elegantna sicer, a Žida sta vendar bila. Taka družba mi sicer ni bila kaj ljuba, a kaj se hoče. Potrpljenje in diplomacija človeku marsikdaj koristita. Kake četrt ure še gledam skozi se je vplivalo, kàka oseba se je za to pridobila, ali se je vplivalo na mater ali na hčer. — Kdaj se je vplivalo? Ali prej, predno je Ap. Matevžič ono govorila, ali pozneje? Če se je to zgodilo pozneje, tak vpliv ni mogel ničesar prenarediti. Ali kakor rečeno, za tako vplivanje ni nobenega dokaza, mar- v več vse kaže, da se na nikogar ni vplivalo. Začelo se je govoriti, da je učitelj govetit ono besedo, a nihče ga ni zatožil. Pač pa se je / učitelj tega polastil in je naznanil kmetico. Če bi res kaka stranka to storila in porabila Matevžičevko kot pripomoček za nehvalevreduo početje, dala bi ji gotovo zastopnika ob stran tembolj, ker je šlo zoper dolgoletnega zastopnika državnega pravdnika. Pri prvi obravnavi je bila Matevžič brez zastopnika, a ta je dostikrat merodajna. Da se je katehet pobrigal za stvar, je povsem brezpomembno. Mati, ko je bila tožena, se je obrnila do njega. K prvi obravnavi je prišel le na moje posredovanje; ravno tako je na moje posredovanje prišel k drugi obravnavi dr. Rosina. Navajam to zato, ker prva razsodba govori o tujih vplivih. Ker se je pri drugi obravnavi zastopnik to-žiteljev pritoževal, da so listi pisali članke zoper Dreo-ta, omenim, da so objavili samo suha poročila o obravnavi brez dodatkov. Objektivno bi bila obtožena kriva, če bi bila ona povzročila obrekovanje. Oproščena bi bila, če dožene dokaz resnice. Pozitivnim pričam stoje nasproti negativne, a to, kar nekateri otroci izrekajo za gotovo, mora veljati za dokazano. — Izrekla se je beseda. Pri majhnih otrocih je lahko mogoče, da jeden ali drugi otrok to besedo presliši, da ne pazi, itd. Negativne priče torej pozitivnih izjav nikakor ne morejo ovreči. Dokaz resnice pa v tem slučaju ni potreben. Kar je obtožena govorila, ni bilo javno; zato zadostuje dokaz verjetnosti. Govorila je samo z dvema osebama: s svojo sosediujo in z Lipičem in to ob različnem času; ne sme se pa teh oseb seštevati, da se dobi javnost dejanja. — Da je dokaz verjetnosti dognan, je gotovo. Ona je morala misliti, da so besede resnične. Nje lastna hči je prišla in iz lastnega nagiba ji je to pripovedovala. Mati je morala misliti, da otrok, ki besede golaž niti poznal ni, govori resnico. Ni imela uzroka misliti, da otrok ne govori resnice. Vprašala je tudi Vovk in tako se je prepričala, da je stvar resnična. nik, Mat. Klinger in Bern. Reselj to utajé in pravijo soglasno, da Dreo te besede ni izgovoril. — Ker priča Reselj pravi, da mu je kaplan Uranšek rekel, da je tretji zakrament golaž, zahteva dr. Kraut, naj se zasliši navzoči kaplan kot priča, da pojasni izpoved Heseljnovo kot neresnično. — Sodišče ta predlog odkloni. Dr. Abuja predlaga, naj se prebere tudi uradna opazka, ki jo je napravil sodnik v Dobrlivasi k zapisniku prič. — Dr. Kraut ugovarja temu predlogu, ker so priče itak tu navzoče. — Dr. Abuja pravi, da niso vse priče tukaj. — Dr. Kraut izjavlja se zoper to, da se prebere omenjena uradna opazka. — Sodišče odkloni ta prediog dr. Abuje, in predlog, da se preberó zapisniki disciplinarne preiskave, ki jo je vodil veli-kovški okrajni šolski svet zoper Dreota. Zagovornik dr. Kraut: Ce mož odličnejšega stanu toži ženo iz ljudstva, je to pač čudno. Dreo pravi, da si je moral biti v skrbi za svojo službo. A stvar se je preiskala po njegovi predpostavljeni oblasti, ki pa ni storila ničesar zoper njega. In akoravno mu ta oblast ni škodovala, nadaljeval ni samo tožbe, dà, pritožil se je, da je obtoženi naložena kazen še premila, in zahteval je, da se poostri. Gotovo pa ni naloga učiteljev, da povzročajo take prizore in da vsled vsake besede, ki jo izgo-voré stariši, kar leté k sodišču. Nikakor ni hvale vredno, da se učiteljske pravde tako množijo ; kakor hitro se kaj reče zoper učitelja, takoj tožijo, a sta-rišem se s tem jemlje pravica, pritoževati se. To se pa mora zavreči s pedagogičnega stališča, ker učitelji tako pač nikakor ne skrbé, da je med njimi in stariši, med domom in šolo pravo razmerje. A učitelji se za te pomisleke ne brigajo in tožijo tudi tedaj, kedar nimajo prav; saj se je zgodilo, da je učitelj z otroci surovo ravnal, a ko se mu je to reklo, je tožil, sevé pa s svojo tožbo pogorel. Delajo menda tako zavoljo tega, ker mislijo, da uspeh ne more izostati. V predležeči zadevi se je reklo, da je pri celi stvari udeležena tudi neka stranka in govori se o zunanjih vplivih. To se je vzelo celo v utemeljevanje prve razsodbe. Če se kaka stranka sumniči takega dejanja, da hoče oškodovati učitelja, moralo bi se za to imeti tehtnih dokazov. A v tem slučaju nasprotniki niso podali niti senco kakega dokaza: niso imenovali nobene osebe, ne kdaj okno ter opazujem krasna polja, na katerih se je valilo žito. Potem pa polagoma posežem po brevir in začnem delati velike in počasne križe, ne meneč se za sopotnika. Šilo za milo! Črez nekaj hipov vstane eden ter odide iz kupeja. Za kakih pet minut drugi. Z zadovoljnim smehljajem se spet udobno stegnem po blazinah. Kakor večina čeških mest so Budjevice zakajene, še bolj Plzen. Pri ti množici fužin pač ni drugače mogoče. A vsaj mojim očem in mojemu ukusu to ne prija. Tedaj si vendar hvalim našo belo Ljubljano, divno Celje, moderni, aristokratski (?? _ Ur.) Celovec! Marijanske vari! Tepi, Karlovi vari! Že na kolodvoru uvidi tujec, da je v svetovnem zdravišču. Množica ljudij, da se vse gnete, različni jeziki, razne noše. Pri izhodu kolodvora stoji uslužbenec mestne občine, ki dà gostu številko izvoščeka in ob enem kliče številke, da je mož z vozom takoj pri roki. Karlovi vari štejejo 15.000 prebivalcev. Kopaliških gostov brez onih, ki se tam mudijo samo mimogredé, poseti mesto na leto krog 50.000. Do konca junija 1.1. jih je bilo že nad 26.000, kakih 8000 jih je bivalo ob koncu meseca še tamkaj. Iz naše cesarske hiše je bival junija meseca v kopeli nadvojvoda Jožef Ferdinand. Mesto leži 374’13 metrov nad morjem ter se dviga amfiteatralično ob Tepli. Ob straneh se dvigajo bregovi s krasnimi gozdovi, katere križajo neštete poti — dražestna šetališča. Poslopja so vsa lepa, visoka. Večinoma ima vsaka hiša svoj vrt s prijaznimi lopami. Vsaka hiša ima tudi svoje ime in se adresujejo vsa pisma le na imena, ne na ulice, n. pr. „Rim, Pariz, Petro- grad, Tiger, Venus, Savoy-Westend“. Zadnja vila je izmed najnovejših v mestu. Stoji v bližini krasne ruske cerkve. Njen posestnik je bil svoj čas natakar. Sedaj je posestnik te vile v Karlovih varih, ene v Parizu in ene v Kairu. Tako dela po vsem svetu reklamo za Karlove vare. lu res je letos privabil v kopel maharadža (kralja) japoranskega Sardas Singa z mnogobrojnim spremstvom. Črni gospodje, s precej skladnimi obrazi in z velikimi turbani vzbujajo ob studencih precej pozornosti. Lepe rasti so, a noge imajo kakor palčice. Bolj so mi ugajali Nu-bijci s svojimi širokimi belimi plašči, z obrazi črno-svetlimi liki ebenovina, z rudečimi ustni in krasnimi belimi zobmi. V vili Savoy-Westend stanuje tudi proslula princesinja Chimay s svojim ciganom Rigom. Njuni podobi vise kot razglednice v mnogih oknih. A te podobe ne kažejo ne dobrega ukusa in tudi drugače niso kaj duhovite. Zato me je vsakokrat posilil obžalovalni smehljaj, če sem videl „bakfiše“ in debele matere z velikimi nosovi in širokimi ustnicami v celih gručah postajati pred temi podobami in slišal občudovalne vzklike: „Ah, die Princes Šime!1* Časi, da bi vsako neumnost takozvanih višjih krogov občudovali ter ji dajali ravno nasprotna imena kakor zasluži, so hvala Bogu minuli. No, postarala se bo tudi ta sedaj razvpita princezinja in v malih letih, — kdo se bo zmenil zà-njo ! Dà, dà, vse se stara. A vse hi rado bilo mlado. Dovolite — nekega popoldne sem šel mimo „Grand hotela Pupp“, ko opazim, da sta se dve mladi go-spodičini okrenili ter gledali za neko trojico, za debelo, nekoliko šepavo gospo, eno mlajšo in šibkejšo, in nekim gospodom. In hipoma sta se obe zasmejali Treba se ozirati na razsodbo najvišjega sodišča (od dné 1. sept. 1869), ki je razsodilo: nKriva dolžitev nenravnega dejanja zoper kakega učitelja je upravičena, če je oprta na izjavo enega šolo obiskajočih otrok. “ Zadostuje torej razsodba enega otroka, ki obiskuje šolo. Bilo je torej v tem slučaju tem več uzroka, da se je otrokom verjelo. Torej ni dokazano, da je obtožena ono govorico povzročila, ali da je celo otroke besedo „go-laž“ naučila. Dokazano je le, da so otroci prinesli to besedo. Obtoženka bi se torej mogla obsoditi le po § 493, al. 3. A h temu je potrebno, da je razžaljenje tudi skušala razširiti. — Razsodba najvišjega sodišča, ki se je prebrala pri zadnji obravnavi, se ozira na ta slučaj. Razsodba je znana. — Matevžič onih besed ni hotela razširiti; govorila je samo z dvema osebama pod štirimi očmi. O kakem poskusu, kakem naporu, da s stvarjo seznani še druge osebe, ni govora. Iz navedenih uzrokov prosim, da se obtoženka oprosti. Dr. Abuja, zastopnik tožitelja, pravi, da ga je govor zagovornika dr. Kraut-a kar največ presenetil in da ne vé, ali je govoril kak zagovornik obtožene stranke ali pa ljudski govornik.2 Tri četrte svojega govora je (dr. Kraut) govoril v prid stranki, katere ni imenoval, katera se more pa lahko misliti.3 — Nato govornik ponavlja, da je šlo za čast odlične osebe, katera se je morala braniti po tej poti (?). Na to skuša še dalje dokazovati o tistih „vplivih“ in slika vso pravdo tako, kakor da bi za obtoženo stala kaka politična stranka. Dokazov pa dr. Abuja tudi sedaj ne navaja, marveč samo pravi, da bi—državni pravdnih (!) posegel vmes, če bi se vedelo za koga, ki je vprizoril celo golaž-zadevo ! ! 4 Dr. Abuja dalje trdi, da je ono govorico povzročila obtožena, in da on ne verjame, da ji je hčerka to rekla. Matevžič je takoj tekla (!?) k dvema pričama, da jima to pové. — Ne more se misliti, da bi v službi osiveli učitelj mogel kaj takega reči ; in če bi Matevžič bila pametna ženska, bi morala vedeti, da je to nesmisel, če ji otrok kaj takega pravi. — Dalje razpravlja govornik o sodelovanju dòma s šolo. Stvar naredi utis, da se je vse otrokom priučilo in to se je zdelo verjetno tudi prvemu sodniku. — Kazen, ki se je odmerila Matevžičevki, je še premila. Kako se mora vojskovati učitelj, če hoče izpolniti svojo dolžnost in pri manj omikanih ljudeh se more zabraniti le z ojstrimi kaznimi, da se kaj takega 2 No, mi smo se pa čudili le govorom dr. Abuje tako pri drugi kakor tretji obravnavi. Govoril je o vsem mogočem, v stvar pa in v dokaze, navedene od zagovornika, pa se ni spuščal. 8 Dr. Abuja sam najboljše vé, kdo je začel pri pravdi, ki nima prav nič političnega na sebi, o ,zunanjih vplivih" in kako vlogo so igrali ti — vplivi, katerih vkljub najstrožjemu iskanju nikjer ni najti, a so vendar pri pravdi igrali toliko vlogo! Da se je dr. Kraut ustavil takemu podtikanju, je bila njegova dolžnost. Da dr. Abuji to ni bilo po volji, je pokazal njegov govor. 4 Ta izrek dr. Abuje, katerega hvalijo za posebno modrega in dobrega zastopnika, pa je res vreden, da se ga dobro pribije! Vemo, da bi državni pravdnik zasledoval marsikoga, ko biza toimelkak povod! A ravno to je najlepše, da se tu ne more ničesar najti, in naj se zberó državni pravdniki in liberalni odvetniki cele Avstrije, ker tistih „slovitih“ vplivov, ki so tu igrali neko vlogo, nikjer ni! in ena je s prijetnim zategnjenim glaskom menila: „Škandal! So eine alte Dame!" —Kaj pa je? pogledam. In kaj je bilo? Ali uganete ? Ne ! Glejte, stari šepavi gospej je ,,puder" in „šminka“ kar visela raz obraz, da je bila videti dosti mlajša kakor pred njo korakajoča — hčer! Tableau! „Ah, vsi se staramo, vsi, tudi Vi, gospa" sem mislil in prav iz srca bi želel, da bi ji to kdo povedal v obraz, če ne drug, pa njen soprog, kije tako žalostno-udano v svojo usodo tiho stopal ob nji. Nemara vas zanima ciničen izrek bivšega natakarja, sedanjega posestnika vile Savoy-Westend : „Tri dobre sezone sem že imel in kupil sem si tri ! vile. Če bo še ena taka, pa si kupim še ženo!“ Vidi se, da niso „moderni" le nekateri slovenski romanopisci, ampak da stojé na isti „vi-šini" tudi nekateri — bivši natakarji. (Konec sledi.) Smešničar. * V naglici. Jurče: „Miha, ti si velik osel!" Miha: „Ti si pa največji." Stric (pišoč pri mizi): „Tiho, kaj se kregata, kakor bi bila sama v izbi!" * Ne kruha! Triletni Mirko sedi pri mizi, na kateri se kadi skleda dobro zabeljenih štrukljev. Odrasli molijo in Mirko tudi sklene ročice ter posluša molitev. Komaj pa domolijo do: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh ....!“ plane po konci, razpne roke in zakriči: „Ne kruha! Ne kruha; štrukljev! štrukljev!" * Kaj je storil Jezus po 40danskem postu? „Kaj je storil Jezus, ko se je postil štirideset dnij?" vpraša katehet zelo lahkomiseljnega učenca. V naglici odgovori ta: „V Kano je šel na ženitovanje." ne ponovi. — Nadučitelj je moral prestati mnogo vznemirjenja; spravil bi bil svojo službo v nevarnost, ker je to najhujše očitanje zanj, da je zlorabljal svojo službo in otroke učil take stvari. To kaže, da je kazen odmerjena prenizko, če sem predložil časnike, sem storil to, da pokažem, kako se je ta stvar že razširila. Oni listi niso bili tihi, marveč so napadli Dreota, predno je bila stvar še razsojena.5 — Konečno zahteva, da se krivda obtožene potrdi in kazen zviša. Zagovornik dr. Kraut: Moj namen nikakor ni bil, da bi zagovarjal kako stranko; navesti sem to moral, da dokažem, kako ničevo je govoriti o tujih vplivih, a od tega je odvisna razsodba. Vprašanje je, je-li Ap. Matevžič one besede povzročila ali razširila. Tujega vpliva ni bilo! in če so časniki o zadevi pisali, vendar s tem niso vplivali na razsodbo. Gotovo pa je, da se mora izpovedi obtožene verjeti, in otroci so to potrdili. Zato prosim, da se mojemu prizivu vstreže. * Sodniki so na to odšli h posvetovanju, a takoj so zopet prišli v dvorano in predsednik Morič naznani, da se krivda in kazen Apolonije Matevžič potrdi. — Priziv dr. Krauta, naj se obtožena oprosti, kakor priziv dr. Abuje, naj se ji kazen poviša, se odklonita. Ob 1. uri je bil konec obravnave. * A. Dreo je torej s svojo tožbo „zmagal“. More se li te „zmage“ veseliti?! Koroški deželni zbor. 17. seja, dné 8. julija. Naklada na žgane pijače je prinesla deželi 1. 1900. čistih 549.902 K, naklada na pivo 94.159 K. Dohodki iz naklade na žganje so zaostali proti proračunu za 28.443 K, ker se je porabilo manj žganja. Donesek za železnico. Po daljšem posvetovanju je zbornica sprejela sledeče predloge: 1. Dežela dà za nove železnice na Koroškem že dné 23. februarja 1897 dovoljenih 200.000 kron s pogojem, da se Podljubelj in Borovlje primerno zvežejo z nameravano črto. — 2. Deželni odbor naj obravnava z vlado, da se ta stranska železnica zagotovi. — 3. če se za zidanje krajevne železnice iz Borovelj-Podljubelja do Svetne vasi ustanovi posebna akcijska družba, more se del gori imenovane svote porabiti zanjo. — 4. Dež. odbor naj prosi vlado, da se črta Celovec-Svetna-vas nameravanih železnic čim preje zgotovi. — 5. Znesek 200.000 K se plača v 10 letnih obrokih. Posl. Ho n Unger pravi, da bi zadostoval tudi donesek 100.000 K. Poslanci Hinterhuber, Steinivender in Luggin govoré za odsekov predlog, ki se konečno tudi sprejme. * Več došlih prošenj se odkloni in rešijo nekatere manjše stvari v smislu odsekovih predlogov. — Dekliškemu zavetišču v Kazazah pod Celovcem se dovoli 400 K podpore. V zavodu je 70 deklet, ki so bila prej zanemarjena, a samo za 10 se nekoliko plačuje. Gledé stalnih šolskih nadzornikov se dež. zbor zopet izjavi za to, da je pravzaprav stvar države, jih plačevati. Prošnja občin Ariah in Himmelberg, da se prevzame neka občinska cesta v deželno oskrbo, se odkloni; zato se pa nemški južno-avstrijski zvezi „turnarjev“ dovoli 100 K. V zaupni seji se reši več prošenj za zasebne podpore. — Posl. Metnic utemeljuje svoj predlog, da se naj določijo načela za novo lovsko postavo. 18. seja, dné 9. julija. Posl. Grafenauer predlaga, deželni odbor naj preskrbi, da smejo tudi evidenčni geometri (zemljemerci) meriti meje in napravljati načrte. Poročilo o zidanju novih zavodov za slepce in gluhoneme se vzame na znanje. — Za dovozne ceste k železničnim postajam se dovoli 5430 K. — Reši se več cestnih zadev in prošenj. 19. seja, dné 10. julija. Neko dunajsko društvo namerava zidati električno železnico iz Celovca v Himelberg. Deželnemu odboru se naroči, da posreduje med društvom in posameznimi občinami ter potem poroča v prihodnjem zasedanju. — Posl. Jan. Huber predlaga, naj se okrajnim glavarstvom naroči, da se pri določitvi udov komisij za določitev pridobninskega davka ozirajo kolikor mogoče na razne kraje in doline. Več došlih predlogov deželnega odbora se odkaže odsekom in dovoli nekaj podpor v cestnih zadevah. — Za zazidanje grabna pri Kirchbahu se dovoli 5373 K. — Deželnim živinozdravnikom se uredi nekaka pokojnina, če so skozi 10 let službovali v deželi in se zavarovali pri deželni zavarovalnici za starost. 20. seja, dné 11. julija. Posl. Grafenauer predlaga, naj se črta zilske uravnave med mostom 5 Ne vemo, zna-li dr. Abuja še brati, ali ne, da trobi vkljub temu, da se mu je stvar pojasnila, svojo kar naprej. v Dolek in Nampolah tako prenaredi, da se prične uravnava 50 metrov pod prvim mostom. V to naj se vrSé potrebne obravnave. Povodnji ob Možici so 1. 1900. napravile precej škode. Treba je bilo plačati: za poprave ob deželnih cestah 3930 K; za mostove ob koroško-štajerski meji 5504 K (naša dežela plača polovico); na občinskih potih v občini Orna 6900 K (dežela plača tretjino); na potih občine Prevalje 2700 K (dežela plača tretjino). L. 1900. je dežela za to potrosila 5876 K, letos bo treba plačati še 1600 K. Za popravo deželne ceste v rožni dolini od borovške ceste do Št. Petra (7 kilometrov) bi se potrebovalo 40.000 K. Ker se po novi železnici razmere predrugačijo, se deželnemu odboru samo naroči, da prihodnje leto zopet poroča o tem. — Poročilo o pregledovanju občinskih uradov se vzame na znanje. Posl. G h o n govori zoper to, da se občinam naklada toliko dela v prenešenem delokrogu. — Prošnja deželnega sodišča v Solno-gradu, da se sme poslanec dr. Steinivender sodnijsko zasledovati, se odkloni. Celovška realka pa veronauk. Posl. Steinwenderje bil predlagal, da se število ur na celovški realki za profesorje skrči tako, kakor je uvedeno na drugih realkah. V imenu juridično-političnega odseka je o tem poročal dr. M etnie in predlagal, naj se § 23. realčne postave v tem smislu prenaredi. Deželni predsednik pl. Fraydenegg izjavi v imenu vlade: Želeti bi bilo, da se na celovški realki vpelje isto razmerje ur, kakor je po drugih realkah in gimnazijah. A s tem bi se dotična postava prenaredila samo enostransko, in zato vlada predloga ne more vsprejeti. Vsprejeti bi ga mogla le tedaj, če bi se primerno prenaredili tudi paragrafi 8, 16 in 17, to je, če se veronauk vpelje tudi na višji realki, kakor je zahteval večkrat predloženi vladni načrt, in se prenaredé še nekatere druge določbe. Dr. Steinvender pravi, da te zahteve vlade niso potrebne in predlaga, da se stvar še enkrat izroči odseku. — Dr. Prettner po znani svoji navadi zaropota zoper veronauk in pravi, da se po taki izjavi vlade ne more misliti na prenareditev § 23. Vlada ne odjenja od vpeljave veronauka na zgornji realki, in mi se torej trudimo zastonj. (! !) Gotovo imamo še kaj važnejšega (! ?) opraviti. Tudi ni treba, da se zniža število učnih ur profesorjem, in bolje bi bilo to število povišati. Značilno je, da naš koroški deželni zbor hoče tu znižati delavni čas, dočim državni zbor za delavce noče vsprejeti osemurnega delavnika. Predlagam torej, da se o postavi ne posvetuje. — Dr. Stein-w e n d e r : Ce vladi vstrežemo v dveh točkah, treba počakati, ali prenaredba § 23. samo zato ne bo potrjena, ker ne vpeljemo veronauka. Ce j e to vpeljano na vseh realkah, zakaj bi pri nas ne bilo? Zakaj naj trpé profesorji zato, ker ne vpeljemo veronauka? — Dr. Prettner: Ker se nas za veronauk menda vendar ne more pridobiti, je vse govorjenje odveč. Posl. Einspieler: Poslanec Steinwenderje sem ter tja prav nedosleden, če pravi, da je prejšnji njegov sklep dosleden, mora reči, da je le dosledno, da se tudi na naši realki vpelje veronauk, ko je vpeljan že na vseh drugih realkah. — Posl. Artur Lemiš: Vlada hoče s trmo vpeljati veronauk (posl. Einspieler: In naš deželni zborgahoče strmo zabraniti). Da se branimo so drugi vzroki: prej so bili veroučitelji, ki so učili krščansko in ne konfesijonelno . . . (Ali si je modri dohtar to modrost dal že patentovati, ne vemo!) Konečno se vsa postava vrže pod klop. V „napredni“ naši deželi torej zopet ostanemo lepo pri starem. * Poročilo o shodih županov se vzame na znanje. Posl. Grafenauer utemeljuje svoj predlog, da naj smejo evidenčni geometri brez dovoljenja finančnega ravnateljstva pri kupih itd. meriti zemljišča in izdelovati dotične načrte. Predlog je popolnoma gospodarsk. Tistim, ki imajo s kupčijo in zamenjanjem le malokdaj opraviti, se bo zdel sicer malenkosten, vendar pa je za prebivalstvo dober. Izpeljava je odvisna le od dobre volje in podpisa vlade. Zemljišča se mnogo zamenjavajo ; stroški za merjenje itd. so neprimerno visoki, dostikrat višji nego kupna cena. Civilni (zasebni) zemljemerci stvari dostikrat prav ne izpeljejo; evidenčni geometri bi jih radi prevzeli, a ne smejo. Zato se naj zastareli ukazi odpravijo. 21. seja, dné 12. julija. Poročilo o korakih za povzdigo planinstva se vzame na znanje. Za pripravljalna dela se je izdalo 700 K, za letos je proračunjenih 4000 K. — Posl. Grafenauer se čudi, da je preostalo 1800 gld., dočim so se prošnje nekaterih planinskih zadrug za podporo odklonile. — Dež. predsednik pojasnuje dotična dela. Občina „Kremsbruken“ se razdeli v občini „Kremsbruken“ in „Eisentratten“. Tudi občina Lipa nad Saksenburgom se razdeli v občini »Lipa“ in „Kleblah“. Obravnava se zopet o postavi gledé „likofov“. Več govornikov se izjavi zoper postavo, ker je brezuspešna. Pri podrobni razpravi se dva paragrafa odklonita in nato predsednik to obravnavo ustavi, ker je brezplodna. — Uravnava Gline se bo nadaljevala. Država se prosi za pomoč. — Deželnemu odboru začebelorejo se dovoli 400 K podpore. Gledé zazidanja smerškega potoka se deželnemu odboru naroči, naj z vlado vnovič obravnava o višjih doneskih. — Posl. Grafenauer prosi vlado, da dovoli višji donesek. Dopisi. Hodiše. (Nezgoda na lovu in samomor.) V soboto dné 13. t. m. je bil po tukajšnjih gozdih lov na srne. Na lov je prišel tudi celovški trgovec Anton Dobernik. Pri lovu se mu je zgodila neprilika, da je obstrelil tukajšnjega lovca Karola Knely-a, ki je v svoji službi še-le od 1. julija. Dobernik je obstreljenega lovca vodil takoj do bližnje gostilne. Knely-u je postalo slabo in moral se je vsesti. Dobernik se je podal naprej. Ko je bil nekoliko oddaljen, je obrnil puško proti sebi in se trikrat vstrelil : v trebuh, prsi in glavo. Zgrudil se je umirajoč na tla. Lovec, ves prestrašen, je prišel v Hodiše po pomoč. Truplo nesrečnega samomorilca, ki je bil že od nekdaj zelo nervozen, so pripeljali semkaj. Knelya so prepeljali v celovško bolnišnico. Njegove rane niso nevarne. Kapla ob Dravi. (Požar.) Pogorela je v nedeljo dné 14. julija Partlnova hiša, bajta in stog na Strugi pod Humbergom. Zažgali so otroci. Škoda je velika. Glinje. (Ciril-Metodov god.) Kakor druga leta, tako smo tudi letos mislili proslavljati predvečer dneva, posvečenega slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu slovesno. Ker se nam je pa ta večer skazil, kajti deževalo je, kakor bi iz škafa vodo lil, smo proslavili slovanska blagovestnika dné 5. julija. Vrli Glinjčani so zanetili „Na Glinjanih" velikansk kres, ki je glasno prasketal in jasno razsvetljeval vso okolico. Topiči so grmeli, rakete so švigale in letale v zrak, bengalične lučice žarele, da je bilo pravo veselje jih gledati. Kazlične misli so nas obhajale, ko smo gledali velikanski kres, ki je jasno plapolal v nočni tmini. — Noč je vladala na Velikomoravskem in v Panoniji, predno sta prišla ta dva sveta moža. Ko pa sta zanetila kres prave vere, je zavladal jasen dan. A le malo časa je vladal jasen dan. Neusmiljeni krvoločni Madjari so pridrveli na plodo-nosna žitna polja panonskih in velikomoravskih Slovencev in poteptali pšenico, katero sta vsejala slovanska blagovestnika. Madjari so se zasadili kakor klin v slovansko meso in ločili severne Slovane od Jugoslovanov. Žalostna nam majka! — Tudi nam tukaj v Glinjah je že precej huda predla. Pri zadnjih občinskih volitvah pa smo se vendar zdramili ter pokazali nemčurjem, da v Glinjah še živijo vrli slovenski rodoljubi, katerim je blagor nàrodov nad vse. — Upajmo, da tudi tistim zaspancem, ki se nikdar ne morejo odločiti, ali bi, ali ne bi, zažari velikansk kres, da bodo mogli reči v pravi luči gledati; potem pa tudi nam napočijo jasnejši dnevi. — Da se je ta večer tako sijajno obnesel, k temu je veliko pripomogel gospod Lovro Zablačan, gostilničar na Trati, ki je nas po kresovanju pogostil z dobro večerjo in z dobrim pivom. Pliberk. (Lov.) Citali smo v št. 27. vašega cenjenega lista, kako so letos kmetske občine blaška in libuška v naši okolici same obdržale lov. K do-tičnemu članku pristavimo le še to, da je do tega prišlo večjidel le radi tega, ker so nekateri mestni mogočneži preveč prezirali svoje kmečke lovce-to-variše; dà, nekdo je bajè celo naravnost rekel: ' „kaj potrebujemo slovenskih kmetov med nami“ ? Popolnoma prav, če se pri takem preziranju kmetje postavijo na lastne noge in nočejo več hlapčevati meščanom. Podjunska dolina. (Raznoterosti.) Dné 9. julija popoldan je neznan tat ukradel p. d. Omevku v Belovčah vso obleko. Storil je to, ko so ljudje bili na polju. Ne daleč od tam je bil tat kake tri tedne prej obiskal nekega gospoda župnika in mu odnesel vse klobase. Tatu so zasačili dné 14. t. m. blizu Celovca. Tat je 461etni V. Samolej s Kranjskega. Ko so ga hoteli zapreti, se je branil na vso moč. — V Globasnici je bil dné 7. julija ob zelo veliki udeležbi pogreb Hilbrantove gospe v Vajšberzi. Libuče. (Krajni šolski svet.) V krajni šolski svet so bili izvoljeni za šolo v Zg. Libučah : Mat. Breznik (Koren), načelnik; Jan. Turek (Štern), Jož. Ažman (Pufer), Al. Postrtnik (Mager) in Jan. Jelen (Velina), odborniki. Za šolo v Tunelu: Grdej Lud. (Grdej), načelnik; Skuk And. (Skuk), Filip Ant. (Filip), Močilnik Flor. (Škof), Sestričnik N. (Rogi) in Zdovc Mat. (Baštej), odborniki. Imenovani so sami katoliško-nirodni možje. Gotovo bodo tudi v tem duhu skrbeli za poverjene jim šole. Št. Jurij na Žili. (Poboj pri občinskem vratarju.) Da nam na deželi ne zmanjka zabave, zato pripomorejo občinske volitve. Pri zadnjih volitvah dné 7. maja, pri kateri so se pokazali „tudi-katoliki“ kot izvrstni trabantje liberalne misli, poskrbel je nek gostilničar za občni smeh, ker je imel službo vratarja, in to je bil mladi Jokič iz Dvorč. Pri vratih občinske pisarne je nadzoroval vsakega volilca in mu je pošepetnil in s kačjim pogledom namignil, kako mora vsaki voliti, kateri se mu noče zameriti — mogočnemu Jokiču iz Dvorč ! In hentaj ! Zdaj so se fantje v njegovi gostilni stepli, in mogočni Jokič, stari in mladi, oba sta bila brez upliva nasproti razsajajočim fantom. Tekla je kri, in sicer, kakor pravijo, zato, ker liberalni gospod Jokič baje ni storil svoje dolžnosti kot hišni gospodar! Tako se je zgodilo, da jo je popolnoma miren in pošten čevljarski mojster V. St. po nedolžnem skupil, da je zadobil nevarno rano nad laktom desne roke, in njegov sodrug E. iz Črešenj je dobil veliko rano v glavo. Zdravnik iz Št. Štefana nad Žilo je strmel nad prizadetima ranama, tembolj pa se čudi ljudstvo, da je to mogoče v hiši, kjer gospodari vnet liberalni gospodar, kateri si je priboril sedež v občinskem zastopu. No, vsaj se zdaj prav poznamo! Sv. Višarje. (Razno.) Na praznik sv. Petra in Pavla je prišlo letos nepričakovano veliko romarjev. Vse se je trlo. Spovedovalo je šest duhovnikov, in pri sv. obhajilu je bilo v dveh dneh nad 1800 romarjev. Izvzemši le dobro uro v soboto zvečer je bilo ves čas najlepše vreme. — S kresom letos nismo imeli sreče. Deževalo je tisti dan pred praznikom sv. Cirila in Metoda ves čas tako, da gromade še nanositi ni bilo mogoče. Tudi zvečer dež ni prenehal in ves razgled je bil zadelan v gosto meglo. Drugi dan pa je bil povsem drugačen: solnce je pripekalo ves čas in tudi večer je bil lep. Ker prej ni bilo mogoče, počastili smo slovanska blagovestnika sedaj z mogočnim kresom in gromovitim pokanjem topičev. Sicer smo videli od tu ta večer še kakih 7 kresov po slovenskem Korotanu. — Med Podkloštrom in Aratami skočil je 5. t. m. popoldne iz poštnega vlaka nek Lah in se strašno pobil. Ko so nesrečo zapazili, se je vlak ustavil ter se pomaknil nazaj, da so nesrečneža spravili v kupé. v Kaj je groznemu dejanju vzrok, ni znano. Šiška pri Ljubljani. (Podružničen shod.) Tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je priredila v nedeljo dné 7. julija ljudsko veselico na Vodnikovem rojstnem domu v Zgornji Šiški, katera je sijajno uspela. Meščanska godba ljubljanska je izvrstno igrala, in sicer so bile pesni večinoma nàrodne. Nekatere je morala po trikrat zasvirati. Šentvidski pevci pod vodstvom gosp. nadučitelja J. Žirovnika so zapeli več krasnih pesnij in so svojo nalogo res mojstersko rešili. O delovanju družbe je poročal vč. g. profesor in monsignor Tomo Zupan. Gosp. J. Drenik, podružnični predsednik, je primerjal družbo sv. Cirila in Metoda materi, ki se trudi in trudi, da bi dala svojim otročičem potrebne hrane. Solze se ji lesketajo v očeh, ako vidi, da so otroci lačni, gladui. Tudi prvomestnik naše družbe se trudi in trudi, da bi nasitil lačne otročiče. Število otrok narašča od leta do leta. Kje pa je treba hrano iskati? Družba sv. Cirila in Metoda bo mogla le prospevati, ako bodo Slovenci s združenimi močmi jo gmotno podpirali. — Veliko smeha in zabave je prinesla tombola. Ali bi se kaj takega ne dalo tudi na Koroškem napraviti? Ljudje bi se za celo stvar začeli še bolj zanimati. Družbi treba gmotne podpore. Koroški Slovenci! Mili bratje! Tudi Vam je sezidala družba prelepo šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Glejte, da ne zaostanete v požrtvovalnosti, da ohranite narodne svetinje, v požrtvovalnosti za ljubo slovensko deco! fjii Novičar. ii! Na Koroškem. Koroška trgovinska in obrtna zbornica je, kakor že omenjeno, v soboto dné 13. t. m. praznovala petdesetletnico svojega obstanka s slavnostno sejo v mali dvorani godbenega poslopja. Na slavnost je došlo obilno odlične gospode, zastopniki uradov itd. Predsednik zbornice, plem. Hillinger, ki ji je že 27^ let na čelu, je pozdravil goste in govoril o postanku in razvitku zbornice ter o napredku dežele v trgovini in obrti. Govoril je malone dve uri. V imenu vlade je zbornici čestital deželni predsednik, v imenu dežele deželni glavar. Cesarju se je poslala udanostna izjava. Povodom petdesetletnice je zbornici došlo mnogo čestitk, med drugimi od več ministrov, vseh avstrijskih trgovinskih zbornic itd. Izšel je slavnosten spis, v katerem je opisano delovanje zbornice. Iz uradnega lista. Po odhodu notarja J. Fresacherja v Št. Pavel je razpisano notarsko mesto v Beljaku do 31. julija. Do istega dné je razpisano notarsko mesto v Kotičah. Umrl je dné 16. julija v Borovljah po dolgi težki bolezni vrl slovenski mož, g. Boštjan Mišic, posestnik p. d. Bošt, star 61 let. N. p. v m. ! Osebne novice. G. Fr. Richter je postal soduijski pristav v Šmohoru. — G. Ljud. Brence, c. k. konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu, je bil dné 13. t. m. v avli univerze v Gradcu promoviran doktorjem prava. Duhovske zadeve. Župnik v Medgorjah je postal tamošnji provizor, č. g. Mat. Ri epi. — Nastavljeni so kot kaplani čč. gg. semeniški duhovniki: Fr. Božič v Vetrinju; R. Oitzinger v Milštatu; K. Plaš v Škocijanu; Vinko Poljanec v Kotarčah ; Jan. Dragasnik v Globasnici. — Prestavljeni so čč. gg.: Konšt. vitez Steinberg, kaplan v Kotarčah, za provizorja v Miheldorf ; Jos. Stefan, kaplan pri Sv. Boštijanu, za kaplana v Volšberg. — Kot slovenski propovednik in nunski spovednik pri sv. Duhu je nastavljen č. g. semeniški prefekt Ant. Stres. — Preč. g. Dav. Pacher, dekan na Zgornji Beli, je stopil v stalni pokoj. Samomori vojakov. Dné 12. julija opoludne se je v Celovcu ustrelil računski narednik (feld-bebel) 7. pešpolka, Maričnik. Tega dné je pregledoval „na vresu“ generalni major, pl. Naswetter, tukaj nastavljeni 2. bataljon imenovanega polka. Pri tej priliki sta se dva vojaka pritožila črez narednika, da je z vojaki surovo ravnal in da je poneveril različne stvari. Vsled tega si je Maričnik, ki je pri vojakih služboval že 12 let, vzel še isti dan življenje. Vstrelil se je dvakrat ter bil takoj mrtev. Zapustil je vdovo z enim otrokom. — V soboto dné 13. julija zvečer se je tu v vojašnici deželnih brambovcev vstrelil 241etni vojak Fr. Tre-bacher. Vzrok samomora je neznan. Samomori. Dné 9. julija se je v Beljaku obesil 31 letni hlapec v Fišerjevi pivovarni, And. Čritar. Zakaj, se ne vé. — Dné 7. julija se je v Beljaku ustrelil 24 letni brivski pomočnik Andrej Šober. Uzrok samomora je neznan. — V Celovcu se je dné 10. t. m. obesil 15letni mizarski pomočnik Jan. Rader, pristojen v Žrelec. Uzrok je bil strah pred kaznijo. Drobiž. Kranjski pešpolk št. 17. obhaja dné 6. in 7. avg. spomin bitke pri Jajcah. Dné 9. avg. odrine k vojaškim vajam na Kranjsko. — Z delom za železnico iz Sinčevasi do Železne Kaple so pričeli dné 11. t. m. Po slovenskih deželah. Obsojen liberalni hujskač. Tajnika baron Rokitanskega „Bauernbunda“, Neuwirta, so porotniki v Ljubnem na Štajerskem obsodili radi goljufije. Dobil je pet let ječe. Kakor se vidi, so si liberalni osrečevalci kmetov povsod jednaki. Nesreča r planinah. Ponesrečil seje v planinah nad Gorjami dr. Iv. Jan. umirovljeni ljubljanski magistralni tajnik. Padel je čez pečino „Bratovlja peč“ nad Radovno 400 metrov globoko. Truplo so našli pastirji. Strašno bogoskrunstvo se je dogodilo v noči od 5. na 6. julija v Hrušici pri Podgradu. Nepoznani roparji so odnesli iz župne cerkve v Hrušici ciborij, shrambico za veliko sv. hostijo z lunulo, 1 kelih (drugemu so le kupo odlomili), težko pozlačene kvaste dalmatik in 2 srebrna srca z oltarja Matere Božje. Najžalostneje je, da so odnesli posvečeno veliko sv. hostijo in okolu 20 malih hostij, katerih ob vsem iskanju ne morejo najti nikjer. Samo dve mali sv. hostiji so našli na tleh za oltarjem. Škode je okoli 400 K. — Dalje se poroča: Roparji so tekom 14 dnij oropali po Notranjskem že pet cerkva, namreč v Št. Petru, v Nadenjem selu, v Hrušici, v Sapianah in Kosezah. Iz sosednjih svetišč so ljudje prenesli vse dragocenosti, po mnogih krajih pa stražijo ljudje cele noči cerkve. Strela ubila štiri može. Dné 8. jul. ubila je strela na nekem travniku med Štorjami in Sina-dolom štiri kosce, dva druga pa je nevarno poškodovala. Kosci so s Tolminskega. Drobne novice. Cesarsko priznanje se je izreklo vseučiliščnemu profesorju, dvornemu svetniku v Gradcu, gosp. dr. Greg. Kreku, ob priliki zaprošenega umirovljenja. — Neko 18 letno dekle iz Podkraja pri Radečah na Dolenjskem je s pomočjo svoje mlajše sestre zadavila rojeno dete ter ga vrgla v jarek. Obe sestri sta že pod ključem. — V Mengšu pri Kamniku na Gorenjskem se je pri nekem posestniku izvalila gos, ki ima 4 noge in 4 perutnice. — Opozarjamo svoje bralce na in-serat srečk za loterijo, ki se napravi na korist salezijanskemu zavetišču v Ljubljani. Križem sveta. Cesar, ki se zdaj mudi na svojem letovišču v Išlu, se je podal dné 14. jul. v Solnograd, kjer so slovesno odkrili spomenik pokojni cesarici Elizabeti, in sicer na prostoru, na katerem se je 1. 1898. zadnjikrat mudila na avstrijskih tleh. Slavnosti, ki so se vršile ob tej priliki, so bile velikanske, udeležba ogromna. Laški poslanec obsojen. L. Mauroner, tržaški poslanec, je hotel svojo sorodnico Emo Mauroner oslepariti s tem, da si je dal sebi in nekej gospej Stengle darovati vse premoženje svoje neizkušene sorodnice, za kar ji je obljubil neko rento. Na tožbo Eme Mauroner je sodišče razveljavilo rečeno pogodbo in je Mauroner obsojen, da povrne tožiteljici 106.000 kron. Tožiteljico je zastopal slovenski odvetnik dr. Gregorin. Poslano. Občinski urad v Škofičah ob jezeru je prosil, da se objavi sledeča izjav a : Ker so „Karntner Nachrichteu“ že drugič objavile lažnjiv dopis iz Škofič ob jezeru o našem č. g. provizorju, in to celo s podpisom „nekateri za mnoge", izrekajo podpisani posestniki fare Škofiče ob jezeru svoje obžalovanje, da se med nami najdejo taki ljudje, če tudi je njihovo število zelo majhno. Ob enem pa izjavljajo podpisani svoje popolno zaupanje in najboljšo naklonjenost do svojega pro-vizorja, č. g. Štefana Singer-ja, zahvaljujejo ga za mnogi trud in skrbi, ki jih je imel lani pri zidanju stolpa in nakupu treh novih zvonov ter nove stolpne ure, in izjavljajo, da so popolnoma zadovoljni tako gledé stolpa, kakor gledé ure in zvonov. One, ki so povzročili in pisali tiste lažnjive in obrekovalne dopise, imenujemo bojazljive nesramneže, ker se vkljub pozivu ne upajo svojih imen javno imenovati. Tem bolj to obsojamo, ker imata obadva omenjena lažnjiva dopisa očividno le namen, pridobiti učiteljski stranki pristašev, med nami pa sejati sovraštvo in prepir ter nam vzeti zaupanje do svojega dušnega pastirja. Škofiče ob jezeru, koncem maja 1901. (Sledi 85 podpisov.) Dostavek. V škofiški občini je 10 0 posestnikov. Od teh jih je 85 podpisalo zgornjo izjavo in sicer popolnoma prostovoljno in neprisiljeno. Od ostalih 15 posestnikov jih je več reklo, da niso ne za, ne proti izjavi, ker nočejo pripadati nobeni stranki. Iz tega pa se vidi, koliko jih je še na strani takozvane učiteljske stranke, in koliko vredni so lažnjivi dopisi, ki jih objavljajo ,,nekateri v imenu mnogih". — Izjavo je povzročil narodni občinski odbor, ki je s tem počastil č. g. provizorja, pa tudi samega sebe! Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! Gospodarske stvari. Stroj, prijatelj kmetovalčev. (Konec.) Ravno tako dà sejalni stroj večje in bogatejše žetve, kakor tudi prihrani mnogo semena, vsled česar se stroški za ta stroj mnogokrat pokrijejo v najkrajšem času. Kosilni stroj stori posestnika neodvisnega od koscev. Opravilni izkazi novejših kosilnic, zlasti oni za žito, potrjujejo splošno dobiček košnje s strojem. Novejši mlatilni stroji skoro popolnoma v čisto omlatijo žito, kar je enako 5% dobička nasproti mlačvi s cepci. Pri kombiniranih mlatilnicah, ki žito popolnoma za na trg očistijo in sortirajo, se ne zgubi prav nič zrnja, kar je sicer nemožno, ako se žito na podu skupaj pometa in najpoprej pajkla in potem še na trijerjih sortuje. Ta dobiček je najjasnejši pri rastlinah z drobnim zrnjem, ki rado izpada, kakor n. pr. oljnato ogeršičino seme. Pri mlatilnicah se prihranijo dragi podi in skednji, del zavarovalnih stroškov in si tako ohrani večjo glavnico mobilno, ki bi bila sicer v kmetijskih stavbah zazidana. Ni več vprašanja o tem, da more v tako težkih časih, kot so za kmetijstvo današnji, obšir-neja vporaba strojev mnogo pripomoči ne samo do večjih kosmatih dohodkov od ploščinske enote, ampak tudi do znatnejšega čistega dobička s tem, da nam poceni proizvajalne troške. Prednost Strojevega dela nasproti ročnemu se tudi vedno bolj priznava, in sicer celo v onih krogih, katerim je najtežje ločiti se od starega, podedovanega običaja ; te prednosti so tako razvidne in se dajo z računom tako jasno dokazati, da bi moral biti vsak omikan, misleč kmetovalec preskrbljen z vsemi sredstvi novejše mehanike, ki mu pomagajo odstranjati omenjene nadloge. In res se je raba strojev v novejšem času mej kmetijstvom izvanredno razširila; celo mej priprostimi kmeti nahajamo pogoste parne mlatilnice, napravljene seveda zadružnim potom, dočim bodo sejalni stroji, kosilnice, trijerji itd. kmalu povsod znani kot najpotrebnejši del kmetijskega inventarja. O, da bi vendar v interesu zopetnega razcvita najlepšega vseh obrtnih stanov prodrlo bolj in bolj spoznanje, da rentabilnost kmetovanja ne odvisi samo od načina gospodarjenja, ampak posebno tudi od opravilnih močij ! S tem spoznanjem in z razširjeno uporabo strojev se bo zboljšalo tudi ravnanje s stroji, ki je pri večjih in manjših gospodarstvih le prepogosto-krat silno pomanjkljivo. Seveda je pa umljivo, da stroj izpolni svojo nalogo le pri pravilnem in naj-skrbnejšem vodstvu, ter pri najboljšem ravnanju z njim. „Nar. Gosp.“ Tržne cene. T Celovcu, dné 11, julija 1901. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je K V K V pšenica . . 10 20 12 75 — konj rž .... 9 72 12 15 — pitanih volov ječmen. . . oves . . . 5 81 7 26 44 vprežne vole turšica. . . 8 20 10 25 1 junca pšeno . . . 14 80 18 50 59 krav proso . . . — — — — — telice krompir . . leča.... — — — — — pitanih svinj ajda . . . 6 90 8 62 — prascev Pitani voli so po — -ST do — K, vprežni voli po 146 K do 320 K, krave po 146 K do 372 K. Sladko seno je meterski cent po 4 ič 40 « do 5 K 80 v, kislo seno po 3 -K" 60 « do 5 .ET 40 v, slama po 4 K 20 o do 5 ET 20 v. Promet je bil slab. Velikovec, dné 10. julija. Prignali so: 236 volov, 94 krav, 9 telic, 7 telet. Cena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 52 do 58 kron za meterski cent žive vage. 125 ovc, 98 svinj, 1 kozo. Promet je bil dober. S svinjami zaradi kuge ni bilo prometa. Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. =davčna občina.) Celovec. Dné 19. julija ob 10. uri, izba št. 85., Raner-jeva hiša št. 67, ob Ljubljanski cesti, vi. vi. 212, d. ob. Št. Rupert. Cena 18.852 kron, najnižja ponudba 9426 kron. — Dné 24. julija ob 10. uri. izba št. 85., Šupejeva kmetija hiš. št. 2. v Holbičah, vi. št. 61, d. ob. Holbiče. Cena 9259 kron, najnižja ponudba 6415 kron. Loterijske številke od 13. julija 1901. Line 13 87 30 55 28 Trst 24 52 4 38 30 Y pomoč Salezijancem! Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901. Efektna loterija za zgradbo zavetišča in odgo-jevališca v Ljubljani. IPP Srečka 50 v. Srečke se dobivajo v odborov! pisarni v Ljubljani, Gosposke ulice. I^azprodajalcem popust. Hiša, kakor gospodarsko poslopje, lansko leto novo sezidano, na lepem prostoru, 1j2 ure od Beljaka, s sadnim vrtom, ki ima 12 oralov zaraščenega gozda, 8 oralov njiv in 4 orale travnikov in paš, se zaradi bolezni ceno prodà. Več se izve v hiši št. 8 v Trdaničah pri Beljaku. EjglcllJ Jegfllc, Selo, pošta Žerovnica (Gorenjsko). Priporoča pravi fintomi brinjevec, liter po 2 kroni 60 vin., 3 litre franko 9 kron. — Med, garantiran pitanec, v škafih po 20 in 40 kilogramov, kila 1 krono 20 vin., v kositrenih škatljah po 5 kilogr. franko 6 kron 80 vin. Za pristnost se jamči. Lepa kmetija v Podgradu, občina Medgorje, se prodà cenò iz proste roke. Ima 40 birnov posetve, 15 oralov dobro zaraščenega gozda in 10 oralov travnikov z napeljano vodo. Poleg hiše je velik sadni vrt ter so vsa gospodarska poslopja zidana in v popolnoma dobrem stanju. Skupne paše je blizu 1000 oralov. Pohištvo se prodà zaradi preselitve in se natanjčneji pogoji poizvedo pri posestniku Jožefu Sušniku p. d. Krasniku v Podgradu pri Medgorjah, pošta Grabštanj na Koroškem. ■orno min s hišo vred in primernim svetom, kojega je okoiu 8 oralov in leži ob cesti, se prodà iz proste roke. Več pove posestnik Šimen Kozmič p. d. Šiftar v Zagorju, pošta Grabštanj na Koroškem. Najgotovejši in najeenejši nakup koles (bicikljev) in stsss ì®Kì