------   16   —-
Prepustna.
Nastopil je predpustni čas.              Vsakdanja skušnja nas uči:
Dekleta! cas veselja.                         V soseski se ženiti, —
Jez vem. da marsiktera vas            In zopet druga nam veli,
Snubače bo imela;                             Čez mejo se botriti. Zato sem sklenil vsem mladem,       Kdor koli dalječ jo lovi,
Neskušenim in priprostem                 Doma gotovo ne slovi,
Nevestam kaj zapeti,                        Ni prida se nadjati,
Vam svet bolj razodeti.                     Previdno je ravnati!
Ve dečve vse verjamete,                  Nekteri gre ko volk okrog,
Kot Eva, vaša mati 5                        Devet fara obleta;
Potem, ko se že vjamete.                Le takega obvaruj Bog
Začnete prevdarjati,                          Poštene vse dekleta!
Ko nič več pomagati ni,                   Za dnarje mu je samo mar,
Voljno vse svoje žive dni                 Se pulil, glihal kot mesar
Terpeti in molčati,                            Z očetom bo za tebe,
Se v božjo voljo vdati.                     Da vsrečil sam bi sebe.
Kdor v slednjem kotu drugi se        Plesavcu ples gre iz peta,
Priduša  in ji pravi,                          Ko v letih je, pa jenja;
Da ljubi, Je? čez druge vse,              Igravc vkrotiti se ne da
Rožičke mu nastavi!                          Skoz celi čas življenja;
V  zakonu bo, kot pred je bil5        Po očetu se rad zverne sin: Kakor bo mogel, te bo vil,             Je oče tukec ali srovin,
Še vest ne bo ga pekla,                  Boš večkrat jo skupila,
Ti boš še menj ko dekla.                 Ce prav nis' kriva bila.
t
Kjer ni zvestobe, mir beži,              Kdor oča ali matere
Gorje se vkorenini;                           Ne ljubi, ne spoštuje,
Iz vseh strani pekel reži,                Mu malokdaj po sreči gre,
Pri takošni družini;                          Bog vedno ga kaznuje;
Od dne do dne je veči sklad,          Zastonj je skerb in trud njegor
O kratkem pride vse v razpad;       Ves zapusti ga blagoslov;
Kjer tako je življenje,                      Ne tlači dolgo trave.
Pri Bogu je rešenje.                          Kdor dela čez postave.
Kjerkolj velika je derhal                   Meškavec je lenuhov brat,
Pri hiši, se ne voli!                         Pregovor zlati pravi;
Tvoj živi dan ti bode žal,                Se sili. peglja spred in zad
Ne vstrežeš vsem nikoli.                   Pa nič iz rok ne spravi.
Skopuha se kot greha boj,              Nekteri ima več dolgov
On čudno delal bo s teboj:               Kot v černi gosi je germov,
Skopuh do smerti strada                  Pa preden zakon sklene,
Tik polnega zaklada.                         Kar nič ne razodene.
Kdor nosi lahkomiselnost                 Zdaj tirjavci ga primejo,
V  možganih še dorašen,                   Podajajo si kljuku,
Ne bo ga srečala modrost,              Od vseh strani se snidejo
Za vselej je popačen.                        Ko tiče proti čuku;
Najtežej se spozna bahač,                Vsa dota zgine kakor puh,
Nikdar ne manjka mu zvijač,          In on je spet ko poper suh;.
Orehove lupine                                  Kjer glad mošnico kolje,
Skazuje za grajšine.                         Ni zidane več volje.
Kateri malo je doma,                        V kerdelo mater pisanih
Sedi rad pri bokalih,                        Ne daj se uverstiti;
Ko morska goba žejo ima,               Število malo izmed njih
Všpehan je po rokavih;                    Sem slišal jih hvaliti;
Pijane takrat se spametje,               Tam, kjer je pa že kup otrokr
Ko vse, kar ima, zapije,                 Prevzela trumo boš nadlog;
Da mora vodo piti,                           Če ni ti prirojeno,
Z njo žejo si gasiti.                         Ne bo zastonj rečeno!
Kdor žene iše si pijan,                     Ne čuj na te, ki snubijo,
Je strežen rad pozabi;                      Na te se ne zanašaj,
Za vse bo prav,  če vstane sam,     Naj še tako hvalistijo.
Po drugi naj  on grabi:                     Serce poprej poprašaj:
Izvoli naj si flašico                           Al si za njega ali ne;
Za ljubljeno tovaršico,                      Potem naj se pogoj začne!
Ki prav nič ne občuti,                      Ce jim pa nič ne rata,
Ce tudi ž njo kam buti.                    Boje naj se komata!        V. K.