•f *•:
Hovotehs-
r t
ASILO DELAVSKEGA SVETA
y
LETO V. * 1964 * ŠT. 8
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1984
Letnik V.
Št. 8 (47)
Avgust
Iidaja:
delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava
Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško
Naklada:
870 Izvodov
4k
VSEBINA:
— Iz zasedanj samoupravnih organov
— Rezultati prvega polletja naj bodo smernice delo v drugi polovici
— Bolezenski izostanki v mesecu juliju 1964
— Nesreče pri delu in na poti na delo v drugi lovici julija in prvi polovici avgusta 1964
~ — Izlet na Dobrčo
/
— Prijateljsko srečanje v Varaždinu — Naša kronika
Na tretji seji, ki je bila 4. avgusta, je upravni odbor razpravljal o poteku del pri preureditvi stavbe predilnice česane sintetične preje. Ker je nujno, da se stavba čimprej pripravi za montažo strojev, da bi proizvodnja stekla, je bil izdelan načrt posameznih del pri preurejevanju stavbe. Gradbeno podjetje ■’Sava‘: iz Krškega, ki je prevzelo ta dela, se je obvezalo, da bo dela pospešilo, tako da bo do konca oktobra vse pripravljeno za dviganje siporeksa za streho. Se med izvajanjem gradbenih del pa bodo pričeli montirati električno instalacijo in klimatsko napravo in končali druga dela, tako da bo stavba v celoti izgotovljena do konca januarja prihodnjega leta. Istočasno, ko se bodo še izvajala notranja instalacijska dela, pa bodo že pričeli z montažo strojev, ki bodo prispeli iz Italije. Najprej bodo montirali tiste stroje, ki so potrebni, da se odpravi ozko grlo”v proizvodnji, in medtem ko bodo ti že obratovali, bodo montirali se ostale stroje. Predvideno je, da bo predilnica česane sintetične preje v celoti pričela obratovati v mesecu februarju. Izvajanje gradbenih del pa je seveda odvisno od vremena, zato se gradbeno podjetje :;Savat5 trudi, da bi v lepem vremenu napravili čim več, da bi lahko montirali streho, ker potem pri nadaljnjih delih ne bi bili več toliko odvisni od vremena.
Da bo proizvodnja v novi predilnici pravočasno stekla, pa se delavci, ki bodo delali v tej predilnici, že sedaj strokovno usposabljajo v predilnici česane volnene preje v Metliki. Prav tako bo pravočasno pripravljena tudi nova delovna sila, ki bo zaposlena v predilnici česane sintetične preje.
Ker so se v zadnjem času občutno podražili živ-1 jenski artikli, je upravni odbor o tem razpravljal in sklenil, da se začasno uvede poseben dodatek v znesku 1.5oo din.
Že pred tem pa je bil v obravnavi predlog o spremembah in dopolnitvah pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki predvidevata v glavnem spremembe v delitvi osebnih dohodkov. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da se novo uvedeni posebni dodatek ter dodatek, ki se je izplačeval že od leta 1962, vneseta v cenik del, tako da bo tudi ta dodatek odvisen od proizvodnih uspehov vsakega posameznika.
V zadnjih mesecih količinska proizvodnja v predilnici česane volnene preje občutno nazaduje. Zaradi tega tisti, ki so zaposleni v tej enoti, ne dosegajo take vrednosti točke, čeprav je komisija v celoti upoštevala predloženo problematiko.
- 2
V razpravi o tem problemu, ki je zelo važen za enoto in podjetje, so ugotovili, da v predilnici v zadnjih mesecih delajo v glavnem manjše partije, kot so jih prej, zato je potrebno večkratno čiščenje strojev. Prav tako ima-jo težave pri izdelavi preje iz diolena, ker proizvodnja predpreje iz diolena ne teče tako kot proizvodnja predpreje iz čiste volne. Zaradi tega so že bili uvedeni razni organizacijski ukrepi, kot n.pr. uvedba izmenskega dela, vendar se situacija bistveno ni izboljšala. V doseganju mesečnih proizvodnih načrtov je opaziti tudi močna nihanja med posameznimi meseci. Upravni odbor je sklenil, da že postavljena komisija razišče tudi te vzroke, nato pa o ugotovitvah razpravlja svet enote ter sprejme potrebne sklepe, da se proizvodnja v predilnici dvigne.
Upravni odbor je sklenil, da se mladinski organizaciji podjetja iz sklada skupne porabe dodeli dotacija I50.000 din, ostala potrebna sredstva pa bodo dobili od sindikalne podružnice podjetja.
Kolektiv menze je na svojem sestanku v preteklem mesecu izvolil Lojzko Dvornik za predsednika kolektiva.
Nadalje je upravni odbor razpravljal o raznih problemih okrog pripravljanja hrane, število abonentov narašča, z razširitvijo podjetja pa bo še večje. Štedilnik je že sedaj premajhen, zato predlagajo naj se nabavi kotel za kuhanje. Prav tako predlagajo, naj bi se po možnosti v stavbi, kjer je menza, uredila centralna kurjava. Stanovalci so pripravljeni prispevati za kurjavo. Na sestanku so v okviru razpona delovnih mest določili višino točk za sodelavce Lojzko Dvornik, Anico Križman, Štefko Kocjan in novo kuharico Frančiško Fabjan.
Na tretji seji sveta enote predilnice česane volnene preje je vodja enote poročal o ugotovitvah komisije, ki jo"je imenoval upravni odbor podjetja. Komisija je ugotovila, da proizvodne kapacitete predpredilnice niso vsklaje-ne s kapacitetami predilnice, kjer sta bila nabavljena dva nova prstančeva stroja. Ta nevsklajenost pride zlasti do izraza pri izdelavi preje iz diolena.
Do V. pasaže so kapacitete strojev izkoriščene, ozko grlo pa nastane: na V. pasaži. Tudi nadaljnje strojne kapacitete strojev so zadostne. Komisija predlaga, da bi za V. pasažo dokupili štiri glave. S tem bi bile medsebojne zmogljivosti strojev predpredilnice in predilnice vsklajene. Pri obstoječem strojnem parku je najidealnejša letna proizvodnja 636'ton, in to preje Nm 32/1, Nm 36/1, Nm 4o/l in Nm 44/1. S povečanjem V. pasaže za štiri glave pa bi se proizvodnja dvignila za 14 ton. Z odstranitvijo ozkega grla na
V,- pasaži bi lahko nastala potrebna zaloga predpreje ter bi le-ta lahko počivala najmanj 24 ur, medtem ko gre danes takoj v nadaljnjo predelavo.
Z ugotovitvami komisije se je svet enote strinjal ter predlagal delavskemu svetu, da se nabavijo potrebne glave za V, pasažo.
V razpravi o proizvodnji v predilnici in potrebnih ukrepih za izboljšanje je bilo ugotovljeno, da je predilnica v zadnjem času delala veliko za izvoz, zaradi tega in zaradi nizke proizvodnje pa je prišlo do zastojev v tkalnici in predpripravi tkalnice. V letošnjem letu je predilnica izpod plana za 3o ton. Ugotovljeno je bilo tudi, da je v poletnih mesecih proizvodnja padla predvsem zaradi tega, ker je večina zaposlenih doma na kmetih ter imajo zaradi del na polju trde in raskave roke in ker zlasti v popoldanski in nočni izmeni prihajajo utrujeni na delo. Tudi disciplina pri delu je zadnje čase popustila. Uvesti je treba boljši sistem kontrole kot do sedaj. Vse napake je treba registrirati in dokumentirati.
Po obširni razpravi o vseh teh problemih je svet sprejel naslednje sklepe?
1.	Vodja enote bo sklical sestanek z vodji izmene in kontrolorji.
2.	Sklican bo sestanek kolektiva, kjer se bodo pogovorili o vseh problemih proizvodnje.
3.	Snemalna čistilna kolona bo vezana na povprečno doseganje norme predic.
4.	Knjiga napak se mora voditi stalno, vsak delavec mora biti seznanjen z napako, ko jo napravi, kar potrdi s svojim podpisom. Svet enote bo o napakah redno razpravljal.
V zadnjem tednu preteklega meseca so imeli seje vsi naši sveti. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, poleg tega pa so se pogovorili tudi o proizvodnih problemih v tkalnici in o zamenjavi vodje enote.
Predlog popravkov pravilnika o delitvi čistega.dohodka ne vsebuje bistvenih sprememb, razen v 4. členu, ki določa, da so poleg količine, kvalitete in uspeha poslovanja enote osebni dohodki odvisni tudi od uspeha podjetja.kot celote. S predlogom popravkov so se vsi sveti strinjali ter so predlagali, da jih delavski svet sprejme.
Več sprememb je bilo predlaganih v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Glavne spremembe se nanašajo na oceno delovnih mest, kjer se je dvignila slasti najnižja o-cena od 63 točk na 7o točk, kar pomeni dvig za 11 ch. Vzporedno z najnižjo oceno pa so se dvignile tudi najvišje ocene skoraj vseh delovnih mest, ki spadajo v kategorijo UK,
PK, K, pomožnih delavcev, US in ,3S delavcev. Medsebojno so bila vsklajena tudi delovna mesta ostalih kategorij. Pri nekaterih delovnih mestih, kjer so se način dela, pogoji in odgovornost spremenili, je predlagana tudi nižja ocena, kolje bila do sedaj. Predlagana je bila tudi enotna ocena enakih delovnih mest v enotah, kot n.pr. administracija in evidenca, tehnik itd. Prav tako naj bi se za 100 % dvignil dodatek na stalnost in delo v stroki. Vrednost točke za vajence naj bi se dvignila od 1 din na l,5o din, prav tako se obračuna prekinitev dela zaradi višje sile z vrednostjo točke l,5o din, nagrade praktikantom za čas počitniške prakse pa naj bi bile od 8.000 do 13.000 din.
Sveti enot so se s predlaganimi popravki v glavnem strinjali, predlagali pa so nekatere popravke ocene posameznih delovnih mest.
Svet enote tkalnica predlaga, naj bi bila ocena delovnega mesta 11dubliranjen 72 - 79 točk in ne 72 - 77 točk, kot je predlagala komisija. Predlogi višje ocene delovnih mest 11 škrobi jen je11, ''vzdrževanje strojev v predpripravi- in ■vzdrževanje strojev - pomožno v predpripravi'' niso bili sprejeti, ker je svet menil, da so v primerjavi z drugimi podobnimi delovnimi mesti pravilno ocenjeni. Upravni odbor podjetja pa je že na 3. seji predlagal zvišanje maksimalne ocene delovnega mesta dostavljanje preje11 na 88 točk in znižanje maksimalne ocene delovnega mesta "'pregled kvalitete preje1, od 7o - 88 točk.
Svet enote pomožnih delavnic predlaga višjo maksimalno oceno delovnih mest -ključavničar III11 za 5 točk, "ključavničar II1’ za 5 točk, -ključavničar P'za 5 točk, :ie-lektričar II:! za 10 točk, "električar I:: za 10 točk ter -šofer A - C’kategori je11 za 5 točk, tako da bi bila ocena delovnega mesta -ključavničar III" 75 - 100 točk, !,ključavničar II- 95 - 125 točk, -ključavničar I;: 110 - 145 točk, -električar II1.5 od 80 - 13o točk, -električar I;! od 12o - 15o točk in -šofer A - G kategorije1 80 - lu5 točk.
Svet enote apretura j predlagal, da se dvigne o-cena delovnih mest "'pregled surovih ’tkanin11 in -pregled gotovih tkanin11 na 85 - 12o točk. Predlog maksimalne ocene je bil za 10 točk nižji. Ocena delovnega mesta -pregled surovih tkanin- je občutno nižja, kot je bila do sedaj, ker se je delo in odgovornost tega delovnega mesta zmanjšala. Do sedaj
so .bili pregledovalci pri delu samostojni, sedaj pa vodi pregled surovega blaga tehnik.
Svet enote predilnica česane volnene preje se s predlogom ocene delovnih mest strinja. Prav tako se strinja s predlogom sveta enote tkalnica za višjo oceno delovnega mesta "dubliranje" - predlaga pa. da bi se maksimalna ocena delovnega mesta "preden je;; izenačila z "dubliranjem", tako da bi znašala 79 točk. Predlaga tudi maksimalno oceno delovnega mesta "ključavničarja'1 105 točk in "zidar ja" 105 točk.
Vsi sveti so predlagali, da bi se dosedanji dodatek l.Qoo din zaradi podražitve življenjskih artiklov vnesel v cenik del.
Ker skupne službe 'nimajo sv jega samoupravnega organa, so o predlogu popravkov pravilnika razpravljali na sestankih posameznih sektorjev. Ha predlog ocen nimajo bistvenih pripomb, predlagajo pa višjo oceno delovnega mesta "skladiščnik*5, katerega ocena naj bi bila 3o - 12o točk,
"administracija in evidenca" 75 - llo točk, "inventurist"
9o - 12o točk in preimenovanje delovnega mesta "knjiženje" v "knjigovodja" z oceno loo - 14o točk.
Kolektiv menze predlaga maksimalno oceno delovnega mesta servirka na 9o točk, s predlogom ocene ostalih delovnih mest pa se strinjajo.
Iz poročila o stanju proizvodnje je razvidno, da je bil plan proizvodnje v sedmih mesecih presežen za 15,2 Najvišja proizvodnja je bila v mesecu marcu, proizvodni plan pa je bil največ presežen v juniju, ko so ga presegli celo za 23,5 #. Proizvodnja v juliju, zlasti pa v avgustu, je precej nižja zaradi pomanjkanja preje. v tem času je dnevno stalo povprečno po lo statev, Do trkega zastoja je prišlo zaradi tega, ker predilnica česane volnene preje ne more istočasno zadovoljiti potreb po preji, ki jo potrebuje tkalnica in ki je namenjena za izvoz. Iz istega razloga so se v tem obdobju v večji meri izkoristili letni dopusti, kot pa je bilo predvideno v planu.
Količinska proizvodnja se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dvignila za 12 Kvaliteta pa se giblje v vseh mesecih približno enako. Druge in tretje kvalitete ter ostankov nastane po krivdi kolektiva za 1 - 1,6 $ mesečno, kar bi se lahko za polovico izboljšalo.
Prihranki so predvsem odvisni od -porabljene preje, na kar močno vpliva pravilna gostota tkanin, da se votek potke do kraja, da so kopsi pravilno naviti, da se ne posipajo, da so pasovi pri snovanju prave dolžine ter da se pri dubliranju in križnom navijanju ne odvija in trga preveč preje. Z vestnim delom se lahko odpadki precej znižajo.
Ker odhaja Janez Novak na novo delovno mesto v analitsko-načrtovalno službo, bo izpraznjeno mesto vodje e-note tkalnica, Ker imata oba vodja izmene enake pogoje, je svet predlagal, da upravni odbor razpiše anketo, da ugotovi mnenje kolektiva tkalnice, koga naj se imenuje na izpraznjeno mesto, Upravni odbor je predlog sveta osvojil ter razpisal anketo, ki je bila izvedena 29. avgusta. Komisija, ki je vodila anketo, je ugotovila, da se je za Jovota G-rubiša odločilo 125 članov kolektiva, za Bojana Kekca pa 91 članov. Trije anketni listi so bili neveljavni. Anketirano je bilo 219 delavcev tkalnice in predpriprave tkalnice. Ostali ta dan niso delali, ker so bili ali na dopustu ali pa odsotni zaradi bolezni,
Iz poročila o proizvodnji v apreturi je razvidno, da je bil'proizvodni plan do julija presežen za 2o d. Vrednostno pa je bil presežen za 33,6
Kvaliteta izdelkov se je v zadnjih mesecih nekoliko izboljšala in je bila v juliju najboljša. V povprečku 7 mesecev pa je znašala I. kvaliteta 95,74 $>, II. kvaliteta o, 63 % in III. kvaliteta in ostanki 3,63 $.
V avgustu je količinska proizvodnja precej padla zaradi zastojev v tkalnici in priprave vzorcev za spomladansko sezono. Zaradi prptesnih prostorov je normalno delo precej otežkočeno ter večkrat pride do mazanja komadov, kar je kasneje zelo težko odpraviti, kar tudi vpliva na kvaliteto in na čas izdelave.
Na četrti seji je upravni odbor podjetja razpravljal o odločbi službe družbene kontrole, polletnem obračunu podjetja, prodajalne in menze ter o ozkem griu proizvodnje v predilnici česane volnene preje.
Iz zapisnika o pregledu finančnega poslovanja podjetja in poslovnih enot prodajalne in menze je razvidno, da je poslovanje potekalo v redu. razen par manjših napak pri knjiženju, kjer so nekaj izdatkov knjižili na neustrezne konte. Zaradi tega se jc celotni dohodek podjetja zmanjšal za 7,833.18o din. Skladno s tem so se zmanjšali tudi razni prispevki, ki :jih mora odvajati podjetje, tako da se je čisti dohodek zmanjšal za 3,587.o45 din. Upravni odbor je predlagal, da se ta znesek krije iz sklada skupne porabe.
Največja obveznost, ki ni bila obračunana v zaključ nem računu, je znesek 8,000.000 din, ki bi ga morali obračunati in plačati kot pispevek Vodni skupnosti Dolenjske. Da to ni bilo izvršeno, je krivo to, da je bila v preteklem letu Vodna skupnost Dolenjske na tem, da se ukine in pripoji delno celjski vodni skupnosti, delno pa ljubljanski 'vodni skupnosti
- 7 -
Zato so prenehali z cleli na bršlrnskem potoku, za katerega je bil naš prispevek namenjen.
Poleg tega je Služba družbenega knjigovodstva ugotovila še par pomanjkljivosti pri poslovanju menze, kar pa ju sedaj že odpravljeno.
Iz poročila o polletnem obračunu je razvidno, da je bilo poslovanje podjetja v prvi polovici leta uspešno, saj je bil presežen tako proizvodni kakor tudi finančni načrt. Tudi prodajalna je dosegla zadovoljive uspehe. Izguba menze pa se je zaradi cenenih obrokov hrane v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta zmanjšala. Rezultati poslovanja podjetja in obeh poslovnih enot so prikazani v posebnem članku v tem glasila.
Iz poročila komisije, ki je bila ustanovljena,' da prouči težave, ki so nastale v predilnici česano volnene preje, je razvidno, da kapacitete strojev v predpredilnici medsebojno niso vsklajene in da je kapaciteta V. pasaže premajhna. To pride do izraza zlasti 'pri izdelavi predpreje iz diolena. Da se to vsaj delno ublaži, je bilo uvedeno štiriizmensko delo v predpredilnici, S tem ukrepom se je situacija delno izb>ljsala, vendar pa komisija predlaga, da se za V. pasažo nabavi še štiri glave, tako da bo kapaciteta tega stroja večja. Upravni odbor se je s predlogom komisije strinjal ter predlaga delavskemu svetu, da se nabavijo potrebne glave.
Ker se je Pepca Željko poročila, je odklonila dodeljeno sobo pri Anici Rajk. Na predlog•stanovanjske komisije je upravni odbor to sobo dodelil Mariji Butala. Prošnji Vinka Štiha, da se preloži izselitev iz sedanjega stanovanja za tri mesece, ni bilo ugodeno, ker je upravni odbor menil, da bi bila njegova hiša lahko že pripravljena za selitev. Sedanje Štihovo stanovanje je podjetjunujno potrebno in je namenjeno vzdrževalcu naprav v kotlarni, ki je sedaj vezan na prevoz z vlakom.
Na predlog sveta enote tkalnica je upravni odbor razpisal anketo, da dobi mnenje kolektiva tkalnice, kateri vodja izmene naj zasede izpraznjeno mesto vodjo enote, .imenovana je bila tudi komisija, ki je anketo izvedla v soboto 29. avgusta. Kolektiv se je z večino glasov 125 proti 91 odločil za Jovota Grubiša. Anketirano je bilo 219 članov kolektiva tkalnice. Ostali so bili ta dan delno na letnem dopustu, delno pa bolni. Upravni odbor je upošteval mnenje kolektiva ter imenoval Jovota Grubiša za vodjo enote.tkalnica.
Nadalje: je upravni odbor imenoval komisijo za raz-hodovanje drobnega inventarja. V komisijo so bili imenovani Prane Berlan, Anton Hudoklin in Slava Tomijanovič.
8
Kolektiv menze predlaga, da se nabavi nov kotel za kuhanje, ker je sedanji štedilnik že premajhen. Prav tako predlagajo ureditev centralne kurjave za celo stavbo. Upravni odbor je bil mnenja, da je treba vprašanje razširitve menze reševati bolj perspektivno, zato se bo izdelal idejni projekt razširitve menze, ker so sedanji prostori premajhni.
Naša štipendista Slobodan Šujica in Jože Gričar se bosta zaposlila v drugem podjetju, zato je upravni odbor sklenil, da morata vrniti prejeto štipendijo,
Na prošnjo hišnega sveta Poersterjeva 11 je upravni odbor sklenil, da se uredi vodovod in kanalizacija na stroške podjetja. Za nove samske sobe v obeh stolpičih pa bodo nabavljene električne peči.
Na 5. seji je upravni odbor v glavnem razpravljal o predlogu popravkov in dopolnitev pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika c delitvi osebnih dohodkov.
S predlogom so se sveti enot strinjali, kolektiv poslovne enote prodajalna pa je bil mišljenja, da je odstotek od prometa, ki je predlagan v višini 1*8 % z a osebne dohodke, .premajhen. Vodja poslovne Pinote, ki je bil na seji upravnega odbora, je skušal dokazati, da je ta odstotek prenizek in ga je potrebno zvišati,
Iz podatkov o gibanju osebnih dohodkov v podjetju in prodajalni pa je razvidne, da so se v primerjavi z letom 1963 osebni dohodki dvignili za 18,8 v trgovini pa so se dvignili celo za 3o in znašajo v povprečku prvega polletja 45.968 din. Vodja poslovne enote je pojasnil, da so bili taki osebni dohodki zaradi trenutne konjukture prodaje, ki pa bo v drugem polletju padla. Poleg tega pa imajo sedaj enega Pomočnika več, kot so ga imeli v prvem polletju, zaradi tega so bili osebni dohodki na enega zaposlenega višji, kot bodo sedaj. Poleg tega je prodajalna do nedavnega izplačevala vse dodatke, nadure in nadomestila iz lastne mase osebnih dohodkov.
Vodja finančnega sektorja je pojasnil, da je vse to bilo vklakulirano v odstotek, ki je bil od prometa določen za osebne dohodke.
v
Po obširni razpravi je upravni odbor sklenil, da ne ugodi predlogu kolektiva prodajalne in da^predlaga delavskemu svetu v potrditev pravilnik o delitvi čistega dohodka, kot ga je predlagala komisija.
V razpravi o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je upravni odbor upošteval predloge svetov enot ter predloge komisije za spremljanje in dopolnjevanje pravilnikov o delitvi
9
čistega dohodka in osebnih dohodkov. Po prvotnem predlogu komisije je predlagal delavskemu svetu spremembo ocene naslednjih delovnih mest s
PREDILNICA ČESANE VOLNENE PREJE"
dubliranje	72	- 79	točk
predenje	72	- 79	Ii
kijučavničar	75	- lo5	
zidar	85	- lo5	
električar	8o	-• 115	-
skladiščnik	8o	- 115	17
Črta naj	se	delovno	mesto -obračun osebnih dohod-
kov- .
V česalnici se ustanovi novo delovno mesto -skladiščnik barv in kemikaliji ki naj bi bilo ocenjeno z 3o - llo točkami in delovno mesto -skladiščnik surovin- z
8o - 115 točkami,			
TKALNI C A :			
sukanje	71 -	75 točk	
dubliranje	72 -	79 :i	
dostavljanje preje	7o -	88 -	
pregled kval.preje	75 -	88 -	
skladiščnik preje A P E E T U S A:	8o - 1	15 ”	
Ukine se	delovne	mesto -stiskanje	in krčenje- ter
-vlaženje in parenje-, delovno mesto -pikanje- pa se razsir?.. tudi na stiskanje z isto oceno. -Termofiksiranje-' se loči od -sušenja- in se ga oceni na 7o - 75 točk, :,vlaženje- na 7o - 75 točk, -krčenje- pa na 7o - 75 točk. Ustanovi se novo delovno mesto -pregled tkanin po sušenju- z oceno 8o - 9o točk.
POMOŽNA ENOTA:
ključavničar III Šofer A - C kategorije ključavničar II električar II ključayničar I električar I
75	- loo	took
8o	- lo5	Sl
95	- 125	S)
8o	- 13o	SI
llo	- 145	s?
12o	- 15o	
Vodovodni inštalater-' se preimenuje v -instalater s predlagano oceno loo - 12o točk.
lo
SKUPITE' SLUŽBE:
Delovno mesto 51 skladiščnik'1 se preimenuje v "skladiščnik pomožnega materiala" z oceno 80 - 12o točk, - inventuri st" ima 9o - 12o točk,- delovno mesto "knjiženje" pa se preimenuje v "knjigovodja" z isto oceno. Delovno mesto "instruktor za vzgojo kadrov" se razporedi v grupo visoko kvalificiranih delavcev.
M E N. Z A :
Delovno mesto "servirka" se oceni na 75 - 9o točk,
PRODAJALNAs
Delovno mesto "vodja poslovne enote" se razporedi' v kategorijo visokokvalificiranih delavcev. Ker je pri prepisovanju predloga pravilnika nastala pomoto pri oceni delovnega mesta "blagajnik", je pravilna ocena 80 - loo točk.
Vodja poslovne enote je bil mnenja, da je predlog ocene delovnih mest v prodajalni nepravilen, ker so se točke znižale, zlasti na delovnih mestih "trgovski pomočnik" in "vodja poslovne enote". Trdi, da v trgovini ne morejo dobiti pomočnikov zaradi nizkih osebnih dohodkov in da imajo poslovodje drugih prodajal on veliko višje dohodke kot on.
Iz razprave okrog ocenitve delovnih mest v prodajal ni se je ugotovilo, da je predlog komisije v redu in da se bo zaradi znižanja števila točk dvignila vrednost točke na približno isto višino kot v podjetju in da so zaposleni v prodajalni ocenjeni sorazmerno enako kot zaposleni v tovarni s podobno strokovno izobrazbo in pogoji dela,
V dodatek na delo v stroki se poleg predlaganih delovnih mest kvalificiranih in srednje strokovnih delavcev vnese še nižje strokovne delavce.
Upravni odbor je sklenil, da predloži predlog .popravkov pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov s popravki ocene v razpravo in potrditev delavskemu svetu.
Ker se bo izpraznila soba, v kateri je sedaj Malči Pirnat, je upravni odbor to sobo na predlog stanovanjske komisije dodelil Dragi Kamenarič.
Prošnji Rajka Gorenca za dodelitev štipendije za študij na strojni fakulteti ni bilo ugodeno, ker^plan potrebnih kadrov v podjetju ne predvideva potrebe še enega strojnega inženirja.
11
Delavski svet je na svojem tretjem zasedanju raz-pravljal o predlogu upravnega odbora o spremembah pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, 'Predlog upravnega odbora je bil sprejet v celoti, popravila pa se je ocena delovnega mesta ;,ključavničar:; v predilnici česane volnene preje, ki je bilo ocenjeno na 75 - 115 točk. Poleg tega je delavski svet sklenil, da znaša nagrada za praktikante, ki so na počitniški praksi, po čl. 7& pravilnika o delitvi osebnih dohodkov io.ooo do 2o.ooo din.
Draginjski dodatek zaradi podražitve življenjskih artiklov se po sklepu delavskega sveta vnese v cenik del ter bo s tem dvignjena vrednost točke.
Popravki obeh pravilnikov začnejo veljati dne 1.9.1964 in s tem dnem prenehajo veljati vsa določila teh pravilnikov, ki so jih sprejeli samoupravni organi in niso zajeta v novih določilih.
Nadalje je delavski svet sklenil, da se v smislu plana rekonstrukcije podjetja nabavi 2o novih statev firme :'Tekstilstroj", odproda pa se 0 statev firme :!Schwabe-!, Z realizacijo tega sklepa bo imela tkalnica loo statev, kot to predvideva plan rekonstrukcije podjetja.
Ker odhaja tov. Janez Novak na novo službeno mesto v podjetju, se mu je tov, Ivanka Sečnjak .zahvalila v imenu kolektiva tkalnice za njegovo prizadevanje in trud, da je^ tkalnica dosegala pod njegovim vodstvom tako lepe proizvodne uspehe. Zahvalila se mu je tudi za njegovo razumevanje do težav, ki jih ima zlasti delavka - mati in ki jih je vedno upošteval.
.Jože Udovič
ZAHVALA
Iskrena hvala oddelku česalnice za venec, ki ste ga poklonili moji ljubi mami.
Jože Rifelj
REZULTATI PRVEGA POLLETJA NAJ BoLO SMERNICE ZA LELO V DRUGI POLOVICI
Sedaj j ko tako upravni odbor kot delavski svet pregledujeta rezultate poslovanja v prvem polletju 1964,.je prav, da se o tem podrobneje seznani celoten kolektiv oziroma vsaj tisti, ki stalno prebirajo glasilo delavskega sveta.
V začetku leta smo se podrobneje seznanili z rezultati zaključnega računa. Takrat smo rezultate leta 1963 primerjali z onimi iz leta 1962. Ta primerjava pa je veljala le za naše podjetje, ker nam tedaj rezultati volnarske skupine tekstilne industrije še niso bili znani. Medtem pa je SDK pri centrali NB Jugoslavije že zbrala in objavila podatke za celotno gospodarstvo. Iz podatkov, ki smo jih prejeli za našo skupino (l24-3o volnarska grupa tekstilne industrije), lahko povzamemo naslednje?
-	Z ozirom na izvršeno specializacijo proizvodnje (proizvodnje tkanin iz česane volnene in sintetične preje) je nemogoče kakršnakoli primerjava našega podjetja z drugimi po bruto produktu, to je vrednostno izkazano plačano prodajo.
-	V ekonomskih rezultatih poslovanja se odraža pravilnost in pravočasnost specializacije našega podjetja.
-	Ob upoštevanju gornjih ugotovitev smo imeli v letu 1963 od celotne skupine v merilu SERJ 5,5 % bruto produkta m 13,4 °h skladov,
-	Poleg prejšnje ugotovitve pa je pomembno omeniti to, da smo po veličini skladov na delavca bili v letu 1963 na prvem mestu.
-	Po masi skladov nas v letu 1963 prekaša edinole Krapina. Prav tako pa moremo upoštevati to, da je imelo to podjerje v letu 1963 preko 7 milijard, bruto produkta.
-	Pri vsem tem smo imeli v primerjavi z drugimi podjetji skupine kar zavidljivo višino osebnih dohodkov na delavca. Za malenkost nas prekaša "Tekstilana'-' Kočevje in pa ljubljanska -Volnenka".
-	Po rezultatih neto produkta, vloženih sredstev itd. na delavca nismo izpod povprečja skupine. Vse to nam dokazuje, da vloženi trud celotnega kolektiva, predvsem pa organov upravljanja in vodstva podjetja, v preteklem letu. ni bil zaman.
Z isto vnemo, samo z novimi plani, smo pričeli
leta 1964.
- 13
Poleg velikih investicijskih del, ki so se skladno s perspektivnim programom razvoja podjetja skoncentrirala za leto 1964, je bila naša glavna naloga, da bi planirana proizvodnja in s tem celotno tekoče poslovanje potekalo s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Iz polletnega obračuna in izbranega materiala za, upravni odbor oziroma delavski svet lahko posnamemo nekaj rezultatov poslovanja za prvo polovico letošnjega leta. Zaradi pravočasne priprave prostora za predilnico česane sintetične preje je bila proizvodnja mikane preje ukinjena, že 1.4*1964. 1'ako je bilo skupno izdelanih le 79 in pol ton mikane preje.
V predilnici česane volnene preje v Metliki pa je bilo izdelanih 25 ton preje več kot lani v istem obdobju. To je predvsem rezultat povečanih kapacitet, ki smo jih dosegli zaradi nabavi dveh predirnih strojev. Zaradi že znane problematike v predilnici česane volnene preje pa kljub temu v prvem polletju ni bila dosežena planirana proizvodnja. Proizvodnja v tkalnici in aureturi sc je gibala skladno s planom oziroma je bila v tem polletju višja od plana za preko 2o #. V primerjavi z istim obdobjem leta 1963 pa se je proizvodnja tkanin zvišala za več kot 28 %, kar je za to kratko razdobje velik skok.
Podatki nam z ozirom na preteklo leto povedo, da se je proizvodnost zvišala, in to c
-	v predilnici mikane preje (vzeto obračunsko obdobje I - III) za 4,6 pSs
-	v predilnici česane volnene preje za 11,6 $>;
-	v tkalnici za 14,1 't]
-	v apreturi za 13,6 c/o.
Tudi kvaliteta tkanin v polletju 1964 v primeri s polletjem 1963 je pokazala pozitivne rezultate. Vidnejše razlike so se pokazale takrat, ko smo začeli upoštevati pri delitvi osebnih dcLodkcv tuni kvaliteto. Kljub temu nam je tudi v polletju 19o4 uspelo zmanjšati odstotek drugo in tretjerazrednega blaga Še za o,2o $. Čeprav je to v odstotkih majhna številka, -pomeni r obračunanem'znesku prav gotovo lepe denarje. Večje razlike izboljšanja so se prikazale pri sintetičnih tkaninah. V prvem polletju 1963 smo izdelali le 93,98 °!o prve kvalitete sintetičnih tkanin, v prvem polletju 1964 pa 96,08 $>. Ta razlika je nastopila zaradi začetnih težav uvajanja tovrstnih tkanin v proizvodnjo.
V prvem polletju smo dosegli, za 2.648,9o8.000 din celotnega dohodka. Ta celotni dohodek se nanaša na plačano realizacijo. Suanje dolžnikov dne 30.6,1964 tudi vpliva na veličino plačane realizacije in je z ozirom na stanje dne 1.1.1964
močno v porastu, Ta porast pa ni odraz počasnejših plačil s strani odjemalcev, ampak je odraz porasta obsega proizvodnje in s tem tudi realizacije, saj predstavlja stanje dne 3o.6. 1964 le 27-dnevno vezavo sredstev. Porast celotnega dohodka nasproti letu 1963 znaša kar 43,5 #. Na tako povečanje pa ne vpliva samo količinski porast proizvodnje, ampak tudi struktura realizacije. Ta struktura pa je bila naslednja;
a)	trgovska mreža 74,5o %
b)	konfekcija	25,5o
Pri celotnem dohodku je še omembe vredno to, da so znašali rabati ll6,253.65o din, skonti 9o,932,777 din, popusti pa le 28,495.861 din. Omeniti je tudi treba, da je znašala zaloga gotovih izdelkov dne 3o.6.1964 le 138,147.000 din, kar predstavlja z ozirom na količino proizvodnje zalogo le za 12 in pol dni.
Vrednost porabljenega materiala je v planiranem porastu, če pa gledamo indeks z ozirom na prvo polletje 1963, ugotovimo mnogo hitrejši porast indeksa, kot pa je pokazatelj celotnega dohodka. Tu gre torej v celoti za proizvodnjo v letu 1964 iz surovin, nabavljenih iz uvoza po -že zvišanih svetovnih cenah. Indeks porabljenega materiala pa poleg zvišanih cen surovin in ostalega materiala zajema tudi plačano zvišano carino pri uvozu za leto 1964. Carinska stopnja je bila med drugim tudi za česanec zvišana takoj ob prenehanju obveznosti obračunavanja prispevka od izrednega dohodka, to je z veljavnostjo od 1.1.1964 dalje. Po naknadno izdanem odloku v mesecu aprilu s strani Državnega sekretariata za finance SFRJ, po katerem so določene količine uvoza česanca proste carine, pa še do sedaj ni bilo izvršeno vračilo. Če bomo na ves uvoženi česanec uspeli dobiti povrnjeno carino, se bo ta indeks že po 9-mesečnem obračunu ali vsaj v zaključnem računu močno popravil v korist zvišanja dohodka.
Izdatki za tuje storitve so se gibali skladno s porastom obsega poslovanja.
Stroški za investicijsko vzdrževanje so z ozirom na plan realni in se gibljejo v okviru kvote, ki jo je določil delavski avet. Z ozirom na leto 1963 pa'so ti stroški v močnem porastu, kar je predvsem odraz spremenjene kalkulativ— ne stopnje, ki je bila določena za leto 1964 s povečanimi potrebami vzdrževalnih del v tem letu.
Z ozirom na plan je strošek amortizacije osnovnih sredstev v normalnem odnosu, medtem ko je v primeri z letom 1963 v porastu skladno s spremenjenimi stopnjami amortizacijo in nabavami novih osnovnih sredstev. V zvezi z amortizacijo je treba omeniti še to, da je v tem obračunu upoštevana
- 15
le višina za delo v dve izmeni. Dokaj nejasni predpis glede uporabe povišanih stopenj za delo v treh izmenah ni omogočil, da bi se letos, ko je ta princip obračuna možen, izvedel že za prvo polletje. Z ozirom na to lahko računamo, da se bo strošek amortizacije v drugem polletju še zvišal za razliko za delo v treh izmenah iz prvega polletja.
Stroški za reklamo, propagando, sejme in reprezentanco se gibljejo v planirani višini. Z ozirom na porast cen tovrstnih uslug pa je v primerjavi z letom 1963 indeks dokaj visok.
Nabavna vrednost realiziranega materiala in odpadkov je za to obdobje izredno visoka, tako z ozirom na plan kot še posebno z ozirom na lansko višino. To pa je predvsem posledica ukinitve proizvodnje predilnice mikane preje. Zaradi tega je bilo namreč gospodarno odprodati vse zaloge, ki so bile izključno namenjene proizvodnji mikane preje.
Izredni stroški so bili v letu 1963 minimalni in so v letošnjem letu v porastu kar za 66,7 Ta porast gre povsem na račun penalov, ki so bili plačani Jugobanki zaradi neizvršene izvozne obveznosti po pogodbi. Od skupnih izrednih stroškov 2o,134.oco din odpade na to postavko kar 17,875.125 din. Gre za neizvršene izvozne obveznosti v zvezi z nabavo sušilnega stroja, stiskalno-likalnega stroja in fiksirnega stroja.
Stroški najetih kreditov se gibljejo skladno s planom in povečanih potreb po občasnih kreditih skladno s povečanim obsegom poslovanja. Isto velja tudi za zavarovalne premije ter obresti od poslovnega sklada.
Indeksi prispevkov in članarin so v obračunu izpod plana in celo izpod lanskoletne izvršitve. Temu je glavni vzrok dejstvo, da do sestavitve periodičnega obračuna še ni bil dosežen sporazum o višini in uporabi izrednega vodnega prispevka.
V zvezi s pokazatelji prometnega davka je omeniti še to, da so bile stopnje na naše proizvode znižane od 1.4.1964 dalje. Tako sta v tem obračunu zajeti dve obdobji različnih stopenj. Omeniti je treba tudi to, da po posebnem izračunu v letnem merilu znižana stopnja regresira nekako zvišanje nabavnih cen surovin.
Koriščenje stroškov za izobraževanje je skladno z obsegom te dejavnosti.
Zaradi vsega zgoraj omenjenega pa je dohodek z ozirom na preteklo leto (prvo polletje) v porastu za 27 #. la porast je po planu za letošnje leto zadovoljiv, z ozirom na porast celotnega dohodka pa temu ni tako. Pri tem moramo
- 16
zaenkrat nujno upoštevati še nerešena vračila za plačane in v polletnem obračunu upoštevane carine za volneni česanec,
Poleg tega pa ni zadovoljiv porast dohodka (27 #) z ozirom na porast celotnega dohodka (43 $), na kar vpliva tudi dej-stvo, da so bile stopnje prometnega davka znizane sele 1.4. in ne 1.1.1964. če torej vprašanje vračila carine ne bi bilo zadovoljivo rešeno, je močno ogrožen dohodek drugega polletja, preko tega pa tudi njegova delitev, to je oseoni dohodki in skladi.
Pred ugotovitvijo čistega dohodka je za potrebe družbe obračunan in odveden le prispevek iz dohodka v visini 15 $>. V tem času je prišlo namreč.do že omenjene ukinitve prispevka od izrednega dohodka, ki je v preteklem letu za. isto obdobje znašal kar 66 milijonov. Zaradi^tega se je čisri dohodek v primerjavi z onim iz leta 1963 zvišal kar za 43,2 #, kar je nekoliko več kot celotni dohodek. Zvišali pa so se tudi osebni dohodki, ki so sicer z ozirom na plan v hitrejšem porastu kot celotni dohodek. V primerjavi z letom 1963 so se povprečni osebni dohodki na zaposlenega na podlagi vkalkuli-ranih ur zvišali takole s
-	leta 1963 je znašal povprečni osebni dohodek 3o.734 din,
-	leta 1964 pa 36.566 din,
kar predstavlja zvišanje za 18,8 #. Ge pa k temu prištejemo še izplačani dohodek za dopust v višini 5.000 din, kolikor ^ odpade kalkulativno na polovico leta, znaša dejansko povprečje prvega eolletja 1964 37.439 din. To predstavlja zvišanje na-'sproti letu 1963 za 21,7 %. Takšno zvišanje osebnega dohodka ni v celoti skladno z omenjenimi rezultati proizvodnosti,
. z /•e nul tatom čistega dohodka oziroma dohodka, .ko pravilniku o delitvi čistega dohodka so izplačani osebni dohodki v prvem polletju torej v dokajšnji meri sproti krili zvišanje življenjskih stroškov. Poleg tega pa je na drugi strani doseženo tudi to, da je ostanek čistega dohodka, ki je namenjen za sklade, vsklajen z doseženimi rezultati gospodarjenja. E temu pa so poleg doseženega truda celotnega kolektiva mnogo prispevali nudi letošnji premiki v sistemu delitve narodnega dohodka. Ker se na' ta.način močno jača materialna baza za razširjeno reprodukcijo na nivoju našega podjetja za vso razširjeno reprodukcijo, lahko smelo trdimo, da bomo z zaključnim računom lahko pokrili vse naložbe v osnovna sredstva. S tem pa si bomo tudi ustvarili močno materialno bazo za nadaljnji razvoj in obstoj podjetja.
Kako pa bomo poleg vsega 'omenjenega dosegli tudi primerne osebne dohodke? Odgovor na to vprašanje moramo iskati predvsem v delu nas vseh. Spremebe v sistemu delitve narodnega dohodka, ki smo jih že omenili, in tiste, ki sov teku ali se pripravljajo za naslednje leto, nam .dajejo objektivne in splošne možnosti za to. Te spremembe dajejo torej splošno

možnosti vsem gospodarskim organizacijam za zboljšanje osebnih dohodkov kakor tudi življenjskega standarda zaposlenih.
Od nas vseh pa je odvisno, kako bomo znali te možnosti izkoristiti. Zato nam mora biti v borbi za zvišanje osebnih dohodkov delo osnovna naloga. To je glavni motiv, ki mora spremljati vsa naša dejanja. Organi upravljanja in vodstvo podjetja morajo stalno zasledovati in spremljati rezultate dela ter skrbeti za pravilno stimuliranje vseh zaposlenih. Treba je nadaljevati in razvijati dosedanje oblike nagrajevanja, ki so nam med drugim na eni strani tudi pripomogle k doseženim rezultatom, na drugi strani pa zagotovile izvajanje ustavnega načela za nagrajevanje po vloženem delu. Zaradi tega so namreč samoupravni organi takoj po sprejemu statuta menili, da je potrebno novim pogojem in določilom novega statuta najpreje prilagoditi pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Sedaj so ta dela v zaključni fazi in tako se bodo vsklajeni pravilniki uporabljali že od 1.9.1964 dalje.
Medtem se je pojavilo nekaj novih problemov, ki jih je bilo treba naknadno reševati. Prej omenjeno povprečje osebnih dohodkov velja za prvo polovico leta. V mesecu juliju se je povprečni osebni dohodek na zaposlenega povišal že na preko 39.ooo din. Z novimi ukrepi iz področja cen smo namreč že 1.7.1964 avtomatično vsem enako povišali osebni dohodek za 1.5oo din. To pa je bil le začasen ukrep do sprejetja pravilnikov. Pravilnik o delitvi čistega dohodka mora to povišanje vključiti in vezati prav tako na rezultate dela. Menim, da na podlagi vsega na%redenega v našem podjeirju ni mesta raznim dodatkom, ki ne bi bili vezani na vloženo delo (razen seveda onih, ki so našli svoje mesto tudi v pravilnikih) .
Ko bomo tako v mesecu septembru pričeli z nagrajevanjem po vsklajenih pravilnikih in če bomo vsi na vseh delovnih mestih in ob vsakem času skrbeli za dobro gospodarjenje, potem se nam bodo osebni dohodki zvišali skladno z višanjem	dohodka. Višanje čistega dohodka oziroma do-
hodka pa je v rokah nas vseh. Ob maksimalnem napredovanju se predvideva do konca leta zvišanje čistega dohodka vsaj za 15 Če bomo dosegli to, potem se bo lahko po navodilih pravilnika o delitvi čistega dohodka za toliko zvišal tudi oseb-ri dohodek, sicer pa le za toliko, kolikor bomo ustvarili.
Franjo Švent
BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU JULIJU 1964
4
Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke za mesec julij 1964 v primerjavi z mesecem julijem 1963.
Julij 1963
Julij 1964
	Štev.'	% na	Štev.	°!o na	Štev.	% na	Štev.	°!o na
Oddelki	vseh	del.	Jboln.	del.	vseh	del.	boln.	del.
	boln. dni	dni	dni brez porod.	dni	bolh. dni	dni	dni brez porod.	dni
Skup.sl.	167	8; 03	14o	6,73	lo5	4,62	28	1,23
Tkalnica	653	7,21	485	6,19	55o	7, o2	415	5,3o
Pred.s.p.	117	5,48	69	3,23	129	8,23	75	4,78
Apretura	145	5,53	118	4, 5o	227	6,72	152	4,5o
Pom.del.	59	3,9o	59	3,9o	53	3,7o	53	3,7o
Metlika	444	7,83	285	5, o2	145	2,49	loo	1,72
Skupaj:	1585	7,31	1156	5,33	12o9	5,42	823	3,69
Iz tabele je razvidno, da se je stalež bolezenskih izostankov v juliju 1964 v primeri z istim mesecem lanskega leta precej znižal.
Tudi v primerjavi z mesecem junijem, ko je bilo 4,47 % izostankov, se je bolniški stalež v mesecu juliju precej znižal.
Najvišji procent izostankov v mesecu juliju je bil zopet v oddelku tkalnica. (5,3o #)>' sledi predilnica česane sintetične preje (4,78 $), apretura (4,5o $>), pomožne delavnice (3,7o %), predilnica česane volnene preje v Metliki (l,72 °!o) ter skupne službe (1,23 $0 .
Vzroki bolezenskih izostankov:
razne ženske bolezni
nega družinskega člana
nesreče pri delu
bolezni urinarnega sistema
kožne bolezni
bolezni želodca
bolezni živcev
vnetje ušes
angina
trebušne bolezni
lo7 dni 89 62 62 60 5 o
43	;-
36
35 :i
34 dni itd.
Mirko Jakša
- 19 -
NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA DELO v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta 1964
14. julija se je ponesrečil pri delu Martin Krštinc, pregledovalec surovega blaga.
Imenovani je' bil poslan, da bi začasno pomagal pri izdelavi železnih profilov za strešno konstrukcijo predilnice sintetične preje. Pri ravnanju kotnega železa je držal kladivo za protiudarec, ko ga je sodelavec s kladivom ravnal. Pri udarcu pa je sodelavcu kladivo spodletelo ter u-darilo imenovanega po prstancu desne roke ter mu ga težje poškodovalo.
Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker ponesrečenec in sodelavec nista imela poklicnih izkušenj za to delo.
25. julija se je ponesrečila na poti na delo Anica Kastrevc, tkalka.
Imenovana se je peljala s kolesom iz Muzejske ulice v službo. Na posuti cesti ji je kolo spodneslo, tako da je padla ter si poškodovala levo nogo.
1. avgusta se je ponesrečil pri delu Rastislav Rifelj, elek-tričarski vajenec.
Imenovani je šel v predilnico česane sintetične preje, ki je sedaj v rekonstrukciji, demontirat razdelilno ploščo. Ko pa je šel v sosednji oddelek po ročni voziček, da bi razdelilno ploščo od-peljal v električno delavnico, je medpotoma stopil na žebelj ter se lažje zbodel v desno nogo.
3. avgusta se je ponesrečila pri delu Marija Božič, delavka na dekatirnem stroju.
Imenovana je s sodelavko ravnala file na stroju za debatiranje blaga. Ker. je file hitro vlekla, ee je nenadoma udarila ob konstrukcijo stroja ter si poškodovala desno roko.
5.	avgusta se je ponesrečil pri delu Viktor Papež, varilec.
Imenovani je pomagal pri varenju parnega razdelilen v novi hali apreture. Ko sta hotela s sodelavcem parni razdelilec položiti na stojalo z namenom, da bi delo nadaljevala, je nenadoma
2o
polico spodneslo, parni razdelilec pa se je obrnil ter imenovanega udaril po mazincu desne roke ter mu ga težje poškodovalo
15.avgusta se je ponesrečil pri delu Prane Turk, skladiščni delavec.
Imenovani je peljal iz skladišča predpriprave v novi hali na vozičku dva zaboja preje, ki sta bila naložena eden vrh drugega, preko dvorišča v oddelek, kjer se nahajajo snovalni stroji. Ker je bila vozna pot, ki je začasno narejena iz desk, na nekaterih mestih izrabljena, je prišlo kolo od vozička v razpoko. Ko se je voziček nagnil, je imenovani hotel zadržati zaboje, da ne bi padli,pri tem pa ga je zaboj pritisnil ob voziček ter mu težje poškodoval dlan desne roke.
Mirko Jakša
IZLET M DOBRČO
■>
Mladinska organizacija ',;Eovoteksa:i je v nedeljo, dne 27.7.1964 organizirala izlet na Dobrčo. Za vodjo je bil izbran že izkušeni planinec in ljubitelj mladine tov. Kovačič.
S prvim jutranjim vlakom smo se še nekoliko zaspa-ni^peljali proti Ljubljani. Toda razpoloženje na vlaku je počasi naraščalo, še posebno takrat, ko je od časa do časa pokukalo v naš vagon sonce. Takoj smo vedeli, da nas čaka lep sončen nadeljski dan. In res, čim bolj smo se približevali Ljubljani, tem bolj nas je ogrevalo sonce.
Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se komaj malo razgledali in sprehodili in že je prisopihal vlak za Kranj. Hitro smo vstopili, se posedli in z veselimi pesmimi na ustih čez eno uro prispeli v Kranj. Od železniške postaje smo počasi krenili proti avtobusni postaji. Ker pa je avtobus odhajal v Tržič šele Čez pol ure, je vsak skočil k bližnji restavraciji ali slaščičarni, da se malo odžeja, saj je bila že prava vročina in bili smo močno žejni. Pol ure nam je v Kranju zelo hitro minilo in kmalu smo se odpeljali proti Tržiču.
Polni pričakovanja smo v Tržiču stopili iz avtobusa, vendar nam je dih kar zaostal, ko smo se malo razgledali, saj smo videli okrog in okrog same visoke gore. Če posebno smo debelo pogledali, ko nam je tov. Kovačič pokazal goro,
21
na katero se bomo povzpeli. Vendar nas je ves strah kmalu minil, ko smo se začeli vzpenjati. Pot je bila res zelo strma, vendar smo hodili počasi in včasih tudi počivali. Ustavili smo se tudi v neki koči, tu so nam dali piti in nato smo nadaljevali pot. Tako smo se po dobrih dveh urah u~ stavili v koči na Dobrči. Že od daleč nas_je pozdravljalo mukanje krav in takoj smo vedeli, da smo prispeli do prave koče.
Hitro smo posedli okrog mize in začeli odpirati vsak svojo torbo. Lotila se nas je strašna lakota, se posebno pa žeja, saj se po dveh urah težke hoje prileže malo jedače in pijače.
Ko smo se okrepčali, smo posedli okrog koče in občudovali prekrasen razgled. Pridružilo so se nam tudi krave in zvonile z zvonci, da je odmevalo po vsej planini. Na vse strani se nam je odpiral čudovit razgled. Daleč proč smo zagledali Bled kakor majhno mlako, ki se svetlika v popoldanskem soncu. Globoko pod nami pa je ležalo Begunje. Prevzeti od vse te lepote nam je čas tako hitro minil, da smo se kaj hitro morali odločiti, po kateri strani se bomo vračali. Ker pa večina od nas še ni videla begunjskih zaporov, smo se odločili, da gremo v Begunje.
Spočiti in dobre volje smo se poslovili od prijaznega oskrbnika in se počasi spuščali v dolino. Poskakovali smo kakor ovce, saj je bilo strašno strmo in že čez dobro uro smo prispeli v prvo vas. Hitro smo obstopili vodnjak, se malo o— hladili, saj smo hodili po najhujši vročini, in potem nadaljevali pot. Prijazni vaščani so nam pomahali v slovo in kmalu smo se skrili za prvim ovinkom. Že čez nekaj časa pa smo zagledali vrh cerkve, nato še Begunje.
Čeprav smo bili precej trudni, so nas zelo zanimali zapori, saj so tu Nemci mučili naše ljudi, ki se niso hoteli podrediti sovražniku. Kupili smo karte in vstopili v prvi prostor jetnišnice. Dih nam je skoraj zaostal, saj smo videli grozne prizore. Na steni s krvjo napisano zadnje pismo, na drugi strani vrezana letnica in datum, kdaj so jetnika ustrelili. V drugi celici so visele slike, kako sovražnik strelja naše ljudi, požiga domačije, izseljuje vaščane v taborišča.
V vseh teh celicah, ki so res celice, saj ne pade nanje niti pramen svetlobe, so naši ljudje preživeli najstrašnejše ure.
Ko smo si ogledali te prostore, smo si šli ogledovati še pokopališče, ki je zelo lepo urejeno. Vsi še nekako prevzeti od teh prizorov, smo potem šli v mesto in tu malo pozabili na te strašne trenutke, ki sp jih pred 2o leti preživljali naši očetje, matere, bratje in sestre.

V Begunjah smo ostali še kako uro, potem pa smo se počasi odpravili na postajo. Avtobus nas je odpeljal do'Kranja. Tu smo imeli nekoliko časa, da smo se malo sprehodili in se kmalu zopet odpeljali proti Novemu mestu.
čeprav smo bili utrujeni od dolge hoje, smo na vlaku prepevali, se šalili in vožnja 'nam je zelo hitro minila, tako da skoraj nismo verjeli, da smo že doma. Sklenili smo, da bomo na take izlete še večkrat šli.
Marica Vranešič
PRIJATELJSKO SREČANJE V VARAŽDINU
Nestrpno smo čakali, da bo ura pol treh popoldne.
Ura je šla počasi kot še nikoli, pa vendar se je veliki kazalec le pomaknil navzdol in izza ovinka je pripeljal avtobus podjetja ;!Gorjanci;: Novo mesto. Odpravljali smo se na veliko pot, na pot prijateljstva v Varaždin, da bi vrnili obisk mladinskemu aktivu iz tovarne i!Varteks::, ki nas je obiskal ob koncu maja letos.
Veseli in razigrani smo posedli v avtobus. Brnenje motorja je kmalu zadušilo petje in kilometri so ostajali za nami, tako da smo kar hitro prispeli v Zagreb. Ustavili smo se za pol ure. Medtem ko nas je šla skupinica po šopek rož, smo si ogledali cerkev Sv.Marka, kjer so kronali Matijo Gubca. ICer cerkve do takrat še nisem videla, me je njena zunanjost resnično presenetila. Cerkev je pokrita z mozaično streho in ima dva grba na čelni strani. Pred vhodom v cerkev je z rdečimi ploščicami označeno mesto, kjer so Gubca kronali. Malo stran od cerkve smo si ogledali še Kamenita vrata.
I
Pol ure je hitro minilo. Vrnili smo se s pristnim slovenskim šopkom, rdečimi nageljni in rožmarinom in se odpeljali naprej. Pred seboj smo imeli še precej poti, skoraj 3o km. Prijetno je bilo pogledati skozi okno. Ves čas slikovita pokrajina z zelenimi gozdovi in polji cvetoče ajde.
Končno smo le zagledali Varaždin.
Na cesti pred tovarno "Varteks:: so nas pričakovali mladinci. Prisrčen stisk rok, kot da smo že stari prijatelji, rože in prijaznost, vse to nam je dajalo nek pogum in nepri-sil'jenost.
Najprej smo si ogledali tovarno. Videli smo le tiste obrate, kjer so delali. V drugih obratih so imeli prosto soboto. Najprej smo odšli v predpripravo tkalnice. Pro-
- 23
stori so tukaj veliki, tako da se trušč, ki gs povzročajo stroji, kar razgubi po veliki hali. Strojni park je obsežen in dobro izkoriščen. Večji del strojev je obnovljen. Stare so samo še dublirke in previ jalni stroji. Klimatske naprave so dobro urejene. Iz predpriprave nas je pot vodila v tkalnico. Tu dela okrog 3.ooo ljudi, pretežno ženske. Imajo približno 4oo tkalskih strojev, ki so vsi starejše izdelave. Nekaj strojev imajo tudi od -Tekstilstro ja:: Zagreb, nad katerimi se zelo pritožujejo. Tudi pri nas v :,Novoteksu:? imamo nekaj talcih strojev, vendar nimamo z njimi posebnih težav. Predilnica je podobna naši predilnici česane volnene preje, samo da je večja.
Najbolj zanimiv je konfekcijski oddelek. Hitre roke sukajo kos blaga sem in tja, da dobi končno svojo pravo obliko. Tu imajo največ :Singer:i strojev. Izdelujejo težko konfekcijo: moške obleke, plašče itd. Vlada verižni sistem šivanja. Delajo največ za izvoz.
Po ogledu tovarne smo posedli v avtobus. Povabljeni smo bili v Varaždinske Toplice. Spet je nastal živ-žav, pogovarjali smo se, kako je bilo od takrat, ko smo se nazadnje videli. Potem pa še pesem, najprej naša, nato varaždinska.
Do Toplic smo prišli že v temi, tako da si jih nismo mogli ogledati. Odšli smo v dom, kjer je bilo zelo prijetno. Po okusni večerji smo se še nekaj časa pogovarjali, potem pa smo se zavrteli ob prijetnih zvokih orkestra. Dobre volje nam ni manjkalo, pa tudi glasu ne, tako da je bilo razpoloženje popolno. Resnično, ta večer je pokazal, kako smo ljudje lahko nesebični in kako si lahko najdeš prijatelje, Simpatični tovariš z očali iz :,Varteksan je razpoloženje še povečal; s svojo harmoniko in svojo iznajdljivostjo nas je zabaval, pa še nekaj slovenskih narodnih pesmi smo zapeli skupaj.
Sobotna noč se je začela nagibati v nedeljsko jutro. Treba se je bilo odpraviti nazaj v Varaždin. Kar še bi ostali. Toda pred nami je bil še en dan, od katerega smo prčako-vali še polno presenečenj. Odšli smo v avtobus in se odpeljali v Varaždin, kjer smo v internatu rudarske šole prenočili. Internat je sodobno zgrajen in je udoben.
Po dobro prespani noči smo se zjutraj ob osmih odpravili v menzo na zajtrk. Bili smo spet okrepčani in pripravljeni za na pot. Vedeli smo, da nas čaka ogled največje zanimivosti - varaždinskega pokopališča. Po svoji znamenitosti in lepoti je to pokopališče na prvem mestu'na Balkanskem polotoku in na drugem mestu v Evropi. Kot v pravljici so se mi zdele mogočne ciprese, oblikovane v najrazličnejše stebre.
V tišini pod njimi so ždele klopce in rosne kaplje so se v
2k
neštetih barvnih odtenkih bleščale v jutranjem soncu. Široka, s peskom posuta pot nas j e vodila mimo grobov nekdanjih varaždinskih grofov in bogatašev. Tu je pokopanih tudi veliko ljudi drugih narodnosti, Nemcev, Madžarov in durgih. Spomeniki so čudoviti, Med ogromnimi cipresemi stoji kip mladega fanta, padlega v bojnih vrstah. Star je bil šele 17 let. V spomin so mu postavili kip, ki ga predstavlja oblečenega v uniformo z napisom ::Varaždin;1 na žepu suknjiča.
Spet tam pod vejami vrbe žalujke pobožno motri obiskovalce kip pesnikove žene, ki je prerano zapustila svojega moža. Nismo še dolgo hodili, ko se je pred nami odprl pogled na jaso z ogromnim spomenikom. To je spomenik padlim, simbol hvaležnosti onim, ki so se žrtvovali za nas. Še en tak spomenik je posvečen nekemu odredu. Pod drevesom je spomenik, po travi okrog pa. so ploščice z napisi in številkami padlih. Sedaj sem razumela, kaj pomeni Varaždinu to pokopališče. To je njihova znamenitost, posebnost in ponos.
Ko smo si ogledali pokopališče, smo se z avtobusom odpeljali naprej, da si 'ogledamo Stari grad, ki izvira še iz 12. stoletja. Notranjost je preurejena v muzej. V posameznih sobah imajo razstavljene razne pripomočke obrtnikov iz 18. stoletja. Druga soba je urejena v rokokojskem slogu, v tretji je baročna oprema iz dobe Marije Terezije. Zanimivo si je bilo ogledati tudi'kuhinjsko posodo iz 18, stoletja,narejeno iz bakra in kositra. Videli smo tudi spalnico iz dobe Napoleona in malo naprej kapelico Sv.Lovra s tipičnim baročnim oltarjem. V zidu so še dobro ohranjene ;,brambene kule- iz časa vojne. Pot nas je pripeljala v mogočno galerijo,
Tu so razni predmeti iz dobe cehov, njihove zastave in simboli. Ker je bilo v dobi cehov veliko nepismenih ljudi, so si iznajdljivi obrtniki pomagali tako, da so pred delavnice izobesili predmet, ki je predstavljal njihovo dejavnost. Tako si je na primer dal kovač izobesiti pred vrata mogočen ključ kot simbol njegove obrti, da je lahko vsak človek, ki je šel mimo, vedel, da je tukaj kovač. V muzeju so razstavljene tudi primitivne tkalske naprave, ki so jih uporabljali ljudje na vasi. Tako smo spet nehote obnovili dogodke iz zgodovine, pa tudi marsikaj novega in poučnega smo slušali.
Spet smo se odpravili z avtobusom nazaj do ;:Vartek-sa;;. Tu imajo namreč velik športni stadion. Pantje so se pripravljali na prijateljsko nogometno srečanje. Strelci so med tem časom že končali tekmovanje z razliko nekaj nad loo krogov v korist !Novoteksa::, Veseli, da smo zmagali že pri prvi panogi, smo se z novim elanom posvetili drugi. Pantje so igrali, dekleta pa smo jih bodrila in navijala. Naš trud ni bil zaman. Pantje so se dobro odrezali. Rezultat je bil 3 : 2 v našo korist.
Srečni, da smo zmagali, smo se odpravili nazaj, tokrat v tovarniško menzo. Kosilo nam je neverjetno prijalo, posebno vroča juha, kajti od vpitja na tekmi smo bile kar hripave. Kosili smo kot ena sama velika družina. Kar lepo nas je bilo videti, ko smo z zadovoljstvom pospravljali velike porcije.
Po kosilu smo se še dolgo pogovarjali. Časa smo i~ meli še na pretek, zato smo to tudi izkoristili. Zmenili smo se, da bomo šli ob pol petih na nogometno tekmo ::Varteks:’ s ::01impija;:. Seveda smo bili takoj za to, saj nam je dopoldanska tekma pustila še polno borbene vneme. 1'ako smo ee potem odpravili na stadion bodrit igralce :;01impi je;i. Kaši so se dobro držali, gibčni in spretni kakor so bili so zmagali nad Varteksom:; z rezultatom 3:1. Zmaga moštva ;iulimpije;' nas je spet spravila v dobro voljo. Razigrani smo odšli z igrišča proti avtobusu, ki nas je že čakal, da nas odpelje nazaj v Novo mesto.
Slovo je bilo kratko. Spet stiski rok in želja, da bi se še večkrat srečali v tako prijateljskem vzdušju kot sedaj.To si tudi resnično želimo, saj si tako nabiramo mnogo izkušenj in spoznavamo naše in njihove težave.
Avtobus je odpeljal. Se enkrat pogled na nVarteks:) in mesto Varaždin, mahanje rok v slovo in odpeljemo se. Konec prijetnega srečanja, obujanje spominov in misel na dom.
Po avtobusu je spet donela pesem, ko smo po črnem asfaltu neslišno drseli proti domu.
Bili smo srečni in zadovoljni. Vsa utrujenost je bila pozabljena, ostali so le lepi spomini na prijatelje v ::Varteksu;: in njihovo mesto.
Milena Mavsar
NAŠA KRONIKA
Poročili so se;
Antonija Tekstor - poročena Gorenc, Pepca Željko - poročena Smrekar in Marjan Turk.
Novoporočencem želimo veliko sreče in zadovoljstva in najlepše čestitke!
Rodili sta;
Rozalija Turk - deklico in Antonija Gorenc - dečka.
Mladima mamicama in novorojenčkoma želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje so prišli;
Frančiška Fabjan, Majda Gričar, Jože Bratkovič, Angela Reše--tič, Alojz Cesar, Alojz Hrastar, Stanko Jarc, Branko Pirc in Martin Aš.
Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva!
Podjetje so zapustili;
Martin Bedek, Angel Blatnik, Štefanija Junc, Marija Karin in Slavka Žabčič.
Dne 31.8.1964 je stanje zaposlenih 84o. Od tega je 567 žensk in 273 moških.