Ženska ročna dela v ljudski šoli. (Konferenčna razprava.) Nogavica se priene po 24 pentelj na vsako iglo. Slabejšiin u<'onkam s« pomaga nasnovati. Poprej so nogavica nariše na tablo in se njeni deli imenujejo in razlagajo: a meča, h stopalo. Meča obsega zgornji ravni del z robcem (c), snemanje (d) in spodnji ravni del ('¦). Deli stopala so velika peta (/"), niala peta ali kapica (g), srček (h), ravni del stopala (/) in ost (j). Za robeo se plete toliko vrst 2 na lice 2 na robe, kolikor je na jcdni igli pentelj (tukaj 24). Ravni del šteje 2/a toliko šivčkov, kakor je na jedni igli pentelj (tu 16). Sname se pri vsakem drugem šivčku pol tolikrat, kakor je na igli pentelj (tu 12krat). Ko je snemanje dovršeno, je nogavica za 24 pentelj ožja, ostale pentlje se razvrste na vse št-iri igle (po 18). Spodnji ravni del obsega V3 toliko sivckov, kakor je bilo v začetku pentelj na igli (tu 8). Peta povzame '/2 vseh }>entt>lj in so plotc na obeb stranob šivrka, konriK* p(Mitlj(> so odvzdignejo, kakor pri vajcniri in vclika pot.a mora st.oti toliko odvzdignenih pentelj na konceh, kolikor jih je na jedni igli (tu 18). Za malo peto se odšteje '/;) pentelj na sredi, končni 2/a se snemata s zadnjo pentljo srednje tretjine. Ko je peta dovršena, poberejo se zadnji členi odvzdignjenih pentelj in na teh dveh iglah je sedaj */» pentelj več kakor na onih dveh (18 + 6 = 24). Stopalo pa mora biti ravno tako široko, kakor ravni del pred peto, torej se morajo te čezštevilne pentlje snemati na obeh spodnjili konceb peto pri vsaki tretji vrsti, tako nastane srček na stopalu. Ko je število pentelj na vseb štirih iglah jednako, plete se toliko časa, da šteje stopalo s/* šivčkov, kakor je bilo v začotkn na 1 igli pentelj (tu 18). Za ost se prične snemanje na vsakem konci igle in sioer se stiame prva tretjina pontelj pri vsaki tretji, druga tretjina pri vsaki drugi in tretja pri vsaki vrsti. Za zadnje 4 pentlje se nogavica obrne in se tam snamejo. Da dobijo učenke veselje do dela, labko se jim dovoli kaka igra n. pr. zajčka loviti. Ta igra se tako vrši: Tista deklica, ki je prva iglo dopletla reče 1, druga reče dve i. t. d. katera reče 20, je zajčka ujela. Lehko se večkret ponovi in deklice se navadijo urneje plesti. — Uino se, da se jim to še le dovoli poteni, ko žo pletejo brez napake. X začetku se ploto več parov nogavic jndnako v^likosti, pozneje st1 pokažc obujnik ali inoška nogavica. V drugem letu je zopet najprvo par novih nogavic, potem prinesejo par raztrganih opranih nogavic. Na teh se kaže, kako se vplete peta in pripletajo prsti. Raztrgani peti se porežejo sprednji členi velike pete, druge se spodaj in zgoraj varno odparajo, tako, da so okrog in okrog vse pentlje proste. One, ki odpadajo na stopalo, poberejo se na 2, ostale zopet na 2 igli. Pri teh se začne plesti navadna pentlja s tem razločkom, da se končna pentlja ne odvzdigne, temveč snarae s prvo pentljo stopala i. t. d. Sivčkov se naredi ravno toliko, kakor jih je bilo prej, mala peta se plete tudi navadno in zadnja vrsta male pete se lepo sešije z ostalimi pentljami stopala. Ker sem za večrazrednice omenila k a ckanje, moram tudi to nekoliko pojasniti. Kakor sem že omenila, prične se tretje leto in postopa naj se ravno tako od stopinje do stopinje, kakor sera opisala pri  pletenji. Le naj uciteljica poudarja, da je ta vrsta ročnih del le v olepšavo, ne nujna potreba, kakor pletenje. Pokažejo naj se tudi razni izdelki, govori naj se zopet o bombažu i. t. d., vadijo naj se držati kačko in konec, na to se začnejo prve pentlje, ki se vadijo toliko časa, da so jednakomerne. Vajenica naj se priene na 40 ali 50 pentelj. Prvi vzorec naj obsega saine goste pentlje, drugi same stebričke ali šibične pentlje, tretji same luknjice, potera razni vzorci kakih 25—30. Vzorci čipek naj se našivajo na lepenko, da se ne razgube. Vzorci naj se rišejo na tablo, da ostane pouk splošen; zračne pentlje se zaznamujejo s pikami, [stebrički z navpičnimi črtami. Kapica iraa dva dela: zvezdo in ravni del. Na poslednjem zopet razločujemo obseg in ušešca. Velikost kapice se ravna po polumeru zvezde in sicer je višina ravnega dela jednaka poluraeru zvezde, V3 odpade na obseg, 2js na ušesca. Ko je obseg narejen, pusti se s/4 njegove dolgosti prazna za vrat, (pri pleteni kapici se pentlje prizanjkajojedna čez drugo,) čez ostale 3/4 pa so kačkajo ušesca. Ko je kapica dovršena, okrasi se s čipkami in na konci ušesec se prišijeta trakova. J o p i c a ima tudi dva poglavitna dela, stan in rokava. Na stanu razločujemo spodnji ravni del, sprednjik, dva zadnjika in dve priramnici. (Zapenja so jopica zadaj). Visokost ravnega dela stanu znaša */» njegove širokosti. N. pr. jopica je spodaj široka 48 cm, potem je višina ravnega dela 16 cm. Višina zadnjika jo polovica prejšnje višine (tu 8 crn), širokost zadnjika = '/4 spodnje širjave (V* od 48 = 12 cm.) Višina sprednika = višini zadnjika (8 cm), širjava sprednjika = x\-z spodnje širjave manj na vsaki strani 1 cm, ki se pusti prazen za rokav -(tu 24—1—1 = 22 cm). Višina priramnic znaša polovico višine sprednjika (== 4 cm), širjava priraranic = V2 širjave zadnjika (= 6 cm). Dolgost rokava je vsota visokosti ravnega dela -{- sprednjaka -}- priramnic (= 16 + 8 -}-4 cra = 28 cm). Sirok je rokav, kakor je obramnica široka 8+1+8 + 4 = 21 cm. Rokava in jopica se okrase s čipkami. Zavezenje naj si kupijo V2—1»« štramina in nekaj volne. Najprvo ga zarobijo z navadno šivanko, potem se vadijo šivanko za vezenje vdevati tako, da volno stisnejo med 2 prsta leve roke, nastavijo uho čisto blizo in nit sama smukne skozi uho. Mreža ali štramin naj se nariše na tablo, naj se razlaga, v katere ljuknjice se šivanka vtakne, in pokaže se križec. Ravno tako na okvirji. Vsi križci morajo imeti jednako lego, spodnji polkrižec naj leži od leve proti desni, zgornji nasprotno. Na to poskušajo delati križce v ravni vrsti, potem male okraske jedno- in dvobarvne, 2 ali 3 abecedi in več vrst številk. Vozla ne smejo nobenega narediti, teraveč nitka se pošije. Ko so zvršile zaznamenico, poskusijo črke na debelo platno i. t. d. Šivanje in krpanje. Tu prinesejo učenke '/a m kotonine, šivanko, konoc, na- prstnik in škarje. Kotonina se raztrga v vef) jednako širokib kosov; jeden se odloži, ker se pozneje porabi v krpo. Drugi kosovi se z raznimi šivi sešijejo. Pokaže se ometica, sprednji in zadnji vbadek, stcpni šiv, podšivanje, prešivni robec, ljuknjioast robec i. t. d. Paziti se mora strogo, da vse vozle skrijejo, pri ometici pa nobenega narediti ne smejo, teraveč niajhen konec se pri prvem vbadku pusti viseti, položi se po šivu in se oezenj šiva. Ko so kosi zopet sešiti, zarežejo se na prešivnem robcu ljuknjice za zaponke, katere je pa dobro poprej posebej vaditi, ker prvie slabo izpadejo. Na to se v kaki srednji kos zarežejo daljše zareze po dolgem počez in poševno, ter se vadijo mašiti (stopfen) brez krpe. Se ve da vsako zarezo koj maše, potem se jirn še le druga zareže. V drugem delu vajenice zarežejo se ljuknjice na 3 in 4 vogle, te pa se morajo s krpo zakrpati deloma z ometico, deloma z nadšivom. Poslednji način je zelo težaven, torej naj se večkrat ponovi. Vrši pa naj se na deželi šivanje in krpanje na jedni vajenici, ker so učenke revne in še te vajenice nekatere spremene v predpasniko. Naslednja leta pa so odloeena ,šivanju. Prične naj se s predpasnikom, na to se dela spodnje krilo, pruvlaka za vajšnice i. t. d. Pri teh izdelkib imajo učenke mnogo vspeha in dobe veselje do šivanja. Sedaj se jim nariše na tablo ženska srajca vpričo deklic. Nariše se čveterokotnik primerne dolgosti, ter se pove, da poraeni dvojno tkanino (doppelte Stofflage). Zaznamva se na jedni strani klin in prenese na drugo stran, srajco je sedaj že poznati, ker je zgoraj ožja, spodaj širja. Na to se odmeri rame, zaznamuje zgoraj sreda, od te zareza po prsih in pod njo povprečna zareza. Pokaže se ob jednem na vrezani tkanini, da se na obeh straneh zareze zgane robec, na desni na zgornjo, na levi na spodnjo plat. Zgornji se bode dvakrat štepal, spodnji zarobil. Preobila tkanina pod zarezo se bo vbrala v nabor, čez se bo našila zavlaka na zgornji in spodnji plati. Dalje se nariše izreza pri vratu, 2 priramnici, na straneh pa rokava (dolga za kinetske deklice). Način, kako se vrežejo rokavi se pozneje riše, ko so že stan zgotovile. Za rokava namreč se odtrga ravni kos kotonine, sešije sa z ometico do polovice na jedni, drugo polovieo na drugi strani. Potein se zgane tako, .da je šiv na sredi. Zaznamuje se spodaj 3—4 cm na desno, spodaj 3—4 cm na levo od šiva, te dve točki se zvežeta s črto in po tej se reže. Sešijeta se oba rokava s podšivom in se spodaj zarobita. Ko je na tabli vse razkazano, urezuje jedno srajco za drugo in ueenke morajo praviti na tabli zapisane mere dolgosti in širokosti. Tako se tudi postopa pri srajci za dečke in pri rokavcih ali ošpetelju s to razliko, da srajce za dečke nimajo pri stanu klina, temveč so skozi jednako široke, prešivni robec na prsih je na levi strani na vrhu, rokav pa jo na konci vbran in ima zapestnico. V ponavljalni šoli je pa največji zadržek pomanjkanje časa. Poučuje se v najugodnejšem slučaji dvajsetkrat — odštevši bož. počitnice in praznike — po 2 uri na teden. Od teh 2 ur sme se porabiti za ročna dela le pol ure, to je: celo zimo le 10 ur! In ravno v pon. šoli naj bi se ročna dela najbolj gojila in bi inoral biti ta predmet, središče, okoli katerega naj bi bili razvrsteni vsi drugi predmeti. Uciteljica naj to tudi stori. Zadnje pol ure naj odloči roč. delu, prejšnje pol ure naj poučuje gospodinjstvo, to vporabi v pravopisje vsaki drugi teden pol ure. Spisje naj se naslanja na berila in obstoji le v domačih nalogah. na šolske naloge ni raisliti. Računja naj se v tvarinah, ki spadajo v področje gospodinje. Za ta predmet je tudi 20 pol ur odločenib. Zberejo naj se računi iz IV. racunice, najbolj se je ozirati na mesečne in letne račune stroškov in dohodkov. Pozabiti se ne sme bilanca. Za vse druge predmete ostane še 15 ur celo zimo. Prirodoznanstvo naj se najbolj goji. Iz tretjoga berila naj se obravnava: 152. Svilni prelec. 165. Rež. 166. Lan, konoplja, bombaževcc. 169. Kava in sladkor. 181. Zdravje. 184. Delo. ' 106. Toplota. 115. Kuhanje, ali 116. Hlapcnjp. 86. Cirkniško jezero. 87. Bobinjsko jezero. 88. Postojinska jama. 206. Tabori v turških časih. 212. Družinsko življenje starih Slovanov. Poslednja berila naj se posebno zanimivo obravnavajo, da se učnnkam vzbuja zavost in ljubezen do lopo domovino in naroda svojoga. Fr. Šmitik. (Konee prili.) 1—1 ' IJ 1 1 24—1—1 48 cm ° — X G s