PoKUIBI plaÄBHS v goCovtni
Leto XX., St 30
Ljubljana, sobota 4* februarja 1939
Cena 2 Din
Upraraisivo .juüijaxm tUi&lijeva 6
—	Telefon «t 8122 8123. 812«, 31215 1126
Inaeratm xidelek: Ljubljana, talea« burgova ul - Tei 8492 tn 2492. Podružnice Maribor Orala» trg 7.
rei e f oc St 2455 Podružnica Jede K oc enova alles S.
-	Pelefon St 190
Račun) ort poftt ftek zavodih: Ljubljana tt. 11.842. Praga filalo 7S 180 Wl^jì il IO» 241
Govori
Trije evropski državniki. Bonnst, Chamberlain in Hitler, katerih govore je mednarodna javnost z napetostjo poslušala v zadnjih dneh. so podali precej pregledno sliko trenutnega mednarodnega položaja Za največjo mednarodno senzacijo pa je takoj za njimi poskrbel predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt s svojo izjavo, da bi bile »v primeru vojne meje Zedinjenih držav v Franciji«.
Vedno bolj jasno se vidi, da je jedro evropske napetosti v Španiji. Španska državljanska vojna se z naglimi koraki bliža svojemu koncu, ki bi ga moglo odložiti samo kako izredno presenečenje. Z likvidacijo vojne pa špansko vprašanje še ne bo izgubilo na svoji aktualnosti in njegov mednarodni pomen bo z zavladanjem generala Franca le še boli podčrtan. Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali, kako odločilnega pomena bo Španija na mednarodni tehtnici Čim bolj oslabljena bo izšla iz državljanske vojne, tem večji bo njen mednarodni pomen, kajti oslabljena država je neprimerno bolj odvisna od inozemstva kakor notranje kon-solidirana in gospodarsko čvrsta država.
Po vsem tem je razumljivo, da so se S špansko krizo bavil tudi vsi trije načelni govori, ki so jih imeli zadnje dni francoe;ki zunanji minister Bonnet (26. januarja), angleški premier Chamberlain (28. januarja) in nemški kancelar Hitler (30. jan). Iz njihovih pogledov na bližnjo preteklost, na sedanjost in možni razvoj v bodočnosti si je mogoče napraviti precej točno sliko o trenutnem mednarodnem položaju.
Vsi 'trije državniki so govorili o mo-nakovskem sporazumu, toda z docela različnih vidikov. Bonnet je na očitke opozicije, da pomeni monakovski sporazum kapitulacijo, odgovarjal s tem, da ga je skušal prikazati le kot posledico prejšnjih dogodkov, ko so bili prejšnji režimi preveč popustljivi, čeprav je šlo samo tedaj za zares življen-ske interese Francije, kakor na primer ob uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, ob remilitarizaciji Porenja in avstrijski priključitvi Bonnet pa je s tem prenosom odgovornosti na druge prešel molče preko očitka, da je imel monakovski sporazum za posledico padec češkoslovaške trdnjave, na katere ohranitvi je bila Francija živo intere-sirana.
Tudi Chamberlain je moral v svojem govoru braniti monakovski sporazum pred kritiko opozicije, ki vidi v njem začetek novih groženj. Toda zanj je monakovski sporazum samo del njegove splošne pomirjevalne politike, v kateri se Monakovo vedno znova kaže kot edino sredstvo, kije moglo še v zadnjem hipu preprečiti vojno. Monakovski. sporazum je sicer največji primer praktične politike v zadnjih letih, v stalni mirovni politiki britanskega imperija, ki je navajen prepuščati manj pomembne položaje, da si pridobi važnejše, pa predstavlja le postranski dogodek. Dejstvo da je z okraitvijo Češkoslovaške izgubila Francija v srednji Ewopi svojo najvažnejšo postojanko, je za britanski imperij zgolj epizoda.
Za Hitlerja predstavlja monakovski sporazum edino pravilno rešitev težkih problemov, ki so se tedaj postavljali. Do nje pa ne bi bilo prišlo, če se ne bi bilo v vsem obsegu rešilo sudetsko vprašanje. Po Hitlerjevem mnenju je monakovska konferenca štirih velesil reševala le notranje nemške probleme; v bodoče pa ne bo več dopustil, da bi se zaipadne velesile še vmešavale v čisto nemške zadeve in interese.
Kakor preteklost, presojajo vsi trije državniki z različnih vidikov tudi sedanjost. Bonnet je v prvi vrsti branil francosko stališče napram italijanskim zahtevam. Parlament je stališče vlade odobril ter podčrtal nedotakljivost francoskega imperija in varnost njegovih prekomorskih zvez. Francija torej vztraja pri statusu quo. Chamberlain je tudi v tem vprašanju zavzel — angleško stališče. Poudaril je, da je treba gojiti prijateljstvo med narodi, četudi o politiki ne odločajo vselej narodi. Z vsemi smemo biti pripravljeni razpravljati o njihovih upravičenih zahtevah, toda upravičene so zahteve le tedaj, ako ne kršijo pravic in svoboščin drugih Anglija ne odklanja pogajanj, želi pa, da bi njihovi rezultati odgovarjali pravičnosti Francozi odklanjajo italijanske zahteve in so za status quo. Angleži pa »upravičenih zahtev« v načelu ne odbijajo in so za pogajanja Chamberlain je s tem vsaj posredno že orisal vlogo bodočega posredovalca
Kancelar Hitler je v svojem govoru opozoril na življenske potrebe Nemčije Ugotovil je da mora Nemčija zaradi pomanjkanja živil čim več izvažati ali pa razširiti življenski prostor nemškega naroda. S tem je med drugim utemeljil zahtevo po vrnitvi nekdanjih nemških kolonij Razen tega je krepko poudaril, da bo Nemčija brepogojno na ■
DIPLOMATSKI PRELOM
MED RUSIJO IN MADŽARSKO
Rusija je ukinila svoje poslaništvo v Budimpešti, Madžarska pa svoje v Moskvi - Sovjetska reakcija na pristop Madžarske k protikomunističnemu paktu — Presenečenje v Londonu
Budimpešta, 3. febr. AA. Sovjetska vlada je včeraj popoldne obvestila madžarskega poslanika v Moskvi, da želi ukinit! svoje poslaništvo v Budimpešti ter prenesti njegove posle na sovjetsko poslaništvo v kaki sosedni državi. Madžarska vlada je zato podvzela vse ukrepe za ukinitev svojega poslaništva v Moskvi.
Madžarska telegrafska agencija Je no. coj izdala uradno poročilo, ki potrjuje, da je madžarski zunanji minister grof Csaky izjavil, da pristop Madžarske k protikomunističnemu paktu ne pomeni, da je Madžarska proti Rusiji. Ker se pa Sovjetska Rusija v zadnjem času, kakor se zdi, identificira s komlntemo, madžarska vlada v želji, da zavaruje sedanji red, ne more več imeti stikov z njo.
Budimpešta, 3. februarja. AA. Uradno objavljajo: Sovjetski zunanji komisar Lit-tfinov je sporočil madžarskemu poslaniku v Moskvi sklep sovjetske vlade, da zapre svoje poslaništvo v Budimpešti Pri tej priložnosti je Litvinov podčrtal da ta sklep ne pomeni prekinitve diplomatskega razmerja, in izrazil željo, naj bi bili obe vladi
zastopani s posredovanjem katere druge države. Litvinov je ta sklep motiviral z vplivom neke druge države na madžarsko vlado. Neko poročilo poluradne agencije Tas pravi, da je pristop Madžarske h paktu proti kominterni pripravil L'tvinova. da je sklenil zapreti poslaništvo Madžarski krogi ugotavljajo v zvezi s tem. da je madžarski zunanji minister grof Csaky že dvakrat izjavil, da pristop Madžarske k paktu proti kominterni ni naperjen proti Sovjetski Rusiji. Razen tega je znan defenzivni značaj tega pakta, namreč obramba pred vplivi nezakonite mednarodne organizacije komin-terne. Litvinova je madžarska vlada direktno informirala o tem svojem stališču. Madžarska vlada ugotavlja da se sovjetska vlada, kakor kaže, identificira s to organizacijo, ki se imenuje kommttrna v nasprotju s stališčem ki ga je prej zastopala Zato je toliko bolj motiviran sklep madžarske vlade, ki temelji na izkušnjah, sklep na katerega ni nihče vplival v tuiini ker misli. da je nastopil čas da se pridruži Nemčiji, Italiji in Japonski za ohranitev državljanskega reda.
Moskva, 3. febr. o. Odločitev sovjetske vlade, da prekine diplomatske odnošaje z Madžarsko, tukajšnjih diplomatskih krogov ni presenetila. Bili so poučeni o razvoju političnega položaja v srednji Evropi vse od priključitve sudetskih krajev k Nemčiji dalje. Ruska vlada je sprejela svoj sklep po skrbni proučitvi položaja in nič ne kaže, da bi v doglednem času spremenila svoje stališče.
O svojem ukrepu je vlada izdala komunike, v katerem obtožuje — na začudenje vseh političnih krogov v Moskvi — Japonsko, da je pritisnila na Madžarsko, naj pristopi k paktu proti kominterni
Diplomatski odnošaji med Rusijo ln Madžarsko so se vzpostavili 1. 1934. Dosedanji madžarski poslanik je bil prvi madžarski diplomatski zastopnik v Sovjetski uniji pred petimi leti je madžarska vlada utemeljila svojo odločitev za vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusijo takole: 1 Društvo narodov se pripravlja, da sprejme Rusijo med svoje člane. 2. V Rusiji živi še mnogo madžarskih ujetnikov, katerih povratek v domovino bo lahko pospešilo le redno madžarsko zastopstvo v Moskvi
Izhaja vsak aan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečne Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo. Ljubljana, Knafljeva ulica S telefon 8122. 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayer|eva ulica Stev 1, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
3. Med obema državama je nastal živahen trgovinski promet.
London, 3. febr. AA. Sovjetski poslanik Majski je obiskal v Foreign off.ceu državnega pod tajnika za zunanje zadeve Butt-ferja. Mislijo, da sta razpravljala o preki-njenju diplomatskih odnošajev med Rusijo in Madžarsko.
London, 3. febr. o. Vest o prekinitvi diplomatskih odnošajev med Rusijo in Madžarsko je učinkovala tu kot prava senzacija. Angleško zunanje ministrstvo je bdo sicer že obveščeno, da se ruska vlada pripravlja na ta korak, vendar to širšim krogom ni bilo znano. Splošno presojajo prekinitev ruskih diplomatskih odnošajev z Madžarsko kot reakcijo na najnovejše diplomatske uspehe totalitarnih držav v srednji Evropi Londonski krogi sodijo, da prekinitev odnošajev med Moskvo in Budimpešto Rusiji sami ne bo mnogo škodila, dočim utegne Madžarska precej izgubiti ker je bila madžarska trgovina z Rusijo zlasti v zadnjem času zelo živahna in za Madžarsko aktivna. Vest je prispela v London šele snoči ob kasni uri in zato Je današnji tisk obširneje še ne komentira,
Berlin, 3. febr. AA. (DNB). »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« se bavi s prekinitvijo diplomatsk:h odnošajev med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo in poudarja, da Madžarska ne more nikdar pozabiti zla, ki ji ga je prizadel svojčas komunizem, danes pa Madžarska mora prekiniti odnošaje s Sovjetsko Rusijo, ki se solidalizira s kominterno. Mnoga dejstva potrjujejo zveze med sovjetsko vlado in kominterno. Zatem govori člankar o važnosti protikomuni stičnega pakta, kakor tudi o njegovi aktualnosti in poudarja nazadnje pomen pristopa Madžarske k temu paktu.
Francija stopa v stike z generalom Francom
Poslala je k njemu kot svojega odposlanca uglednega francoskega politika senatorja Berarda
Pariz, 3. febr AA. Senator in bivši minister Leon Berard je odpotoval snoči v Hen-daye. Temu potovanju pripisujejo poseben pomen, ker trdijo v političnih krogih da je dobil poluradno nalogo za pogajanja s Francovo vlado. Berard sam teh vesti ni potrdjl niti demantiral. Zatrjujejo tudi, da bo v kratkem kardinal msgr. Baudrillard odpotoval v Burgos.
O Berardo vi nalogi menijo, da je samo informativnega značaja Nujno je predvsem urediti vprašanje beguncev, kar bo glavni predmet prvih francosko-španskih pogajanj V teku pogajanj bo mogoče razpravljati tudi o osta'ih odnošajih med obema narodoma v duhu medsebojnega razumevanja.
»Petit Parisien« piše: Dogodki v Španiji so se v zadnjih dneh razvijal* s tako brzino, da je nastala absolutna potreba takojšnjega stika s Franoovo vlado zaradi rešitve gotovih praktičnih problemov, ki obstoja jo med obema državama Dasi imenovanje uradnega francoskega predstavnika v Bur-gosu samo po sebi še ne bi pomenilo pri znanje vlade generala Franca mora vendar Francija upoštevati stvarno dejstvo, pa naj se Francova vlada smatra za legitimno ali nelegitimno.
»Excelsior« pravi v svojem uvodniku, da je Berard odpotoval v Španijo zato da pripravi vse za ureditev diplomatskih odnošajev med Burgoöora m Pa ri/om. Ko bodo vse podrobnosti določene, bo španska vlada dala svoje dovoljenje za imenovanje
francoskega diplomatskega predstavnika, ki bi imel začasno ali trajno funkcijo Francoska vlada bo na eni prihodnjih sej razpravljala v vseh teh vprašanjih.
Pariz, 3. febr. w »Intransigeant« poroča, da bo kardinal Baudrillard, ki naj bi odšel za francoskega poslanika k Francovi vladi v Burgos, odpotoval iz zdravstvenih raz logov na svoje mesto šele po nekaj tednih
Italijanski odmevi
Rim, 3. febr. o. V zvezi z misijo bivšega pravosodnega ministra Leona Berarda v Burgosu poročajo italijanski listi, da namerava francoska vlada spremeniti svojo politiko napram nacionalistični Španiji. Na pariški železniški postaji je Berarda tik pred njegovim odhodom pozdravil bivši španski poslanik v Parizu Quinenos de Leon, ki je bil do upora generala Franca akreditiran pri francoski vladi, a je moral zapustiti svoje mesto, ker se je s Francom od vsega početka solidariziral Ostal pa je v Parizu in je vzdrževal dobre zveze s pariškimi krogi ter ga sedaj splošno smatrajo za diplomatskega zastopnika španskih nacionalist-v v Franciji. Z Be-rardom je v Španijo odpotoval tudi francoski nacionalistični poslanec TaiUinger.
Listi beležijo tudi francoske vesti o Be-rardovi misiji, ki bi naj bila predvsem hur manitarnega značaja. S španskimi nacionalisti naj bi se pogajal, da bi pristali i na blažji režim glede na svoje politične nasp~otnike, da ne bi tudi v bodoče v tako velikem š evilu zapuščali Španije.
V Londonu spet pokajo
peklenski stroji
Včeraj sta bili dve eksploziji v podzemski železnici in sta zahtevan tudi človeške žrtve — Poostrena preiskava
med irskimi nacionalisti
Roosevelt pojasnjuje
Štiri točke ameriške zunanje politike — Demanti izjave o ameriških „mejah na Renu"
Washington, 3. febr AA (Reuter) Predsednik Roosevelt je sprejel novinarje in jim pojasnil ameriško zunanjo politiko Izjavil je, da so poročila, po katerih je v senatnem odboru za vojaške zadeve dejal, da poteka ameriška meja v Franciji, oziroma ob Renu, »premišljena laž«. Štiri bistvene točke zunanje politike Zedinjenih držav so naslednje:
1.	Zedinjene države so proti politiki zvez.
2.	Zedinjene države so za svetovno trgovino brez izključitve te ali one države.
3.	Zedinjene države presojajo s simpatijami vsako posamezno in splošno prizadevanje za omejitev oboroževanja.
4 Prebivalstvo Zedinjenih držav je za miroljubno ohranitev politične, gospodar-
London, 3. febr. w Dočim prebivalstvo v Londonu od atentatov, ki so se pojavljali zadnje čase, ni bilo prizadeto, sta bila izvršena davi dva bombna atentata na dveh postajah podzemske železnice v osrčju mesta Eksplodirala sta skoro Istočasno dva peklenska stroja v prtljažnih prostorih. Pri eksplozijah je bilo 7 oseb več ali manj hudo ranjenih. Na okoliških poslopjih so popokale mnoge šipe. Policija je podvzela obširne varnostne ukrepe ter straži odslej vse postaje londonske podzemske železnice. Preiskuje tudi stanovanja raznih sumljivih oseb, posebno irskih nacionalistov.
London, 3 febr AA. Davi ob 6. je v prtljažnem oddelku na neki postaji londonske podzemske železnice nastala eksplozija peklenskega stroja ki je bil v nekem potniškem kovčegu Postajo so za potnike zaprli, vendar pa vlaki še vedno vozijo skozi predor Uradnika, ki je bil huje ranjen, so prenesli v bolnišnico, več oseb pa je bilo laže ranjenih.
Skoda, ki jo je povzročila eksplozija je razmeroma velika Na prodajalnah, ki so na obeh straneh vhoda na kolodvor, so bila razbita vsa okna V času eksplozije ni bilo v garderobi nikogar
»Associated Press« poroča, da je Scot-land Yard prepričan, da so eksplozije na podzemskih železnicah delo udruženja irskih republikancev Zato je policija uvedla preiskavo med Irci, ki žive v Londonu, da izsledi dva, ki ju že dalje časa išče
Notranji minister sir Samuel Hoare je izjavil danes v spodnji zbornici da so eksplozije v podzemskih železnicah povzročili peklenski stroji, ki so bili oprem-
ljeni z urami. Peklenski stroji so bili brž-I kone postavljeni na postaje ponoči in montirani tako, da bi eksplodirali v določenem času.
Sporočilo notranjega ministra v parlamentu
London, 3. febr. br. Scotland Yard je davi izdal kratek komunike o obeh eksplozijah na londonski podzemski železnici. O tem je notranji minister danes popoldne na seji spodnje zbornice podal naslednjo izjavo:
»Davi ob 6. sta nastali dve eksploziji na podzemeljskih postajah Tottenham in Lei-preiskava. Z obžalovanjem moram ugotos ja z razstreljivom, ki sta bila tempirana. šest ljudi je bilo ranjenih, med njimi dva smrtno nevarno. Eksploziji sta povzročili veliko škodo. Vse kaže, da sta bila peklen. ska stroja kot prtljažna zaboja deponirana v garderobah obeh postaj. Uvedena je preiskava. Z obžalovanjem moram uototo-viti da so teroristični elementi še vedno na delu. Angleška policaja ki je bila vedno kos svoji na'ogi, bo sedaj zastavila vse svoje sile, da zaščiti angleške državljane ter njihovo imovinsko in osebno varnost.«
Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je bil promet na obeh podzemeljskih progah pre. kinjen, ker so bile pokvarjene tudi vodovodne naprave in se je na progo vlila voda ter jo preplavila.
Policija sedaj strogo nadzira ves pod« zemski železniški promet. Vsak kovčeg in vsak zavoj se preišče. Vsi sumljivi potniki se ustavijo in na bližnjih postajah zaslišujejo. Do večera je bilo aretiranih 6 ljudi
ske in socialne neodvisnosti vseh narodov
na svetu.
Nadalje je Roosevelt poudaril, da se zunanja politika ni spremenila in da se ne bo. To politiko so nekateri člani kongresa in nekateri lastniki listov krivo naslikali, je nag.asil Roosevelt, pri čemer je ostro cbsi dii ta tisk Mnogi glasovi ki so krožili o ameriški obrambi in o zunanji politiki, so gola izmišljotina Roosevelt je pokazal na več listov, ki jih je imel pred seboj na pisalni mizi, in dejal, dn ni v njih nobene vesti in niti vrstice, ki bi dajala napačen vtis o ameriški politiki, ki jo je po vsem točno označil v svojih poslanicah kongresu, ki so docela enostavne in v katerih ni ničesar novega.
Franco pred Gerono
Nacionalistična vojska je oddaljena od Gerone samo še 15 km — Vedno novi begunci v Francijo
strani Italije, ako bi prišlo do vojne. , Nemčija torej zahteva kolonije, obenem pa zagotavlja svojo podporo Italiji.
Iz teh govorov bi se dalo sklepati, da bosta pri morebitnih bodočih pogajanjih, ki se zde bolj verjetna od vojne. Italija in Nemčija postavljali zahteve, Francija se bo morala braniti. Anglija pa si bo prihranila vlogo posredovalke V tem razmerju sil bo seveda Španija predstavljala glavno težo ako med tem izvojuje general Franco proti svojim nasprotnikom popolno zmago Poleg ogroženosti imperija, odnosno prekomorskih zve*. ie za Francijo trenutno glavno obrambno vprašanje tako zva-na »tretja meja« na Pirenejih
Na drugi strani pa moramo upoštevati. da v zadnjem času angleško oboroževanje zelo naglo napreduje in da
se v Angliji bolj in bolj utrjuje zavest o skupnosti življenskih interesov obeh zapadnih velesil Ne smemo končno prezreti, da tudi Zedinjene države vedno boli podpirajo in pospešujejo vojaško okrepitev Anglije in Francije. Najnovejša Rooseveltova izjava o ameriških mejah v Franciji Domeni ne- j dvomno za Francijo veliko olajšanje v J njenem mednarodnem položaju. Tako ! smo še vedno v dobi preizkušenj moči ' obeh taborov velesil, v kateri se nova svetovna vojna predstavlja že v na-Drei kot tako strašen dogodek da si ni mogoče zamislit' državnika ki bi si upal prevzeti odgovornost zanjo Zato je verjetno, da bodo spet Dogajanja iz hod iz novih napetosti, toda pogajanja, ki bodo pod silnim moralnim in materialnim pritiskom
Bilbao, 3. febr. w. Tudi današnje prodiranje Francovih čet na katalonski fronti je bilo uspešno. Francove čete so izkoristile včerajšnji poraz republikancev pred Gerono ter so jim ostale tik za petami. Republikanci so se umaknili proti mestu Santa Coloma de Farnes, ki šteje približno 5.000 prebivalcev, Francove čete pa so ga obkolile in zasedle brez večjega odpora. Zdaj so le še 15 km oddaljene od Gerone. Tudi ob obali prodirajo Francove čete dar lje brez znatnejšega odpora na republikanski strani. Tako so zasedle mesto Cai das de Malavella, ki je 14 km južno od Gerone. Nekol ko bližje morske obale so zasedle mesto Llago stero. Kakor se zdi, se republikanci umikajo brez vsakega večjega odpora v gore. Pri prodiranju Francovih čet so znatno pomagali motorizirani oddelki.
Figueras, 3. febr. AA. Francove čete nadaljujejo prodiranje v vseh odsekih katalonskega bojišča. V primorskem odseku, kjer je odpor republikancev najmočnejši, prodirajo nacionalisti v smeri proti Ge ioni s tremi vojaškimi oddelki Na severu pri Vichu, kjer čete generala Franca hudo pritiskajo na republikance, skušajo repubi kanci postaviti močno fronto za odpor Ta bojna örta bi se raztezala od Saltera v smeri proti severozapadu preko San Gregorija, Amera in leve obale reke Te-ra
London, 3. febr. br. Francove čete so prišle popoldne do vasi ki so le še 30 km oddaljene od Pu gcerde ob francoski meji Od Gerone so oddaljene le Se 15 km.
Cerbera, 3. febr. br. Od zadnje nedelje je pribežalo iz Katalonije v Francijo nad 60.000 žensk, otrok in staršev. Večino so že prepeljali v notranje francoske dežele. Mnogo beguncev je bolnih in so jih morali razmestiti po bolnicah v obmejnih mestih, ki so pa že vse prenapolnjene. Snoči se je zbralo na meji okrog 15.000 novih beguncev, ki so jih že vse po vrsti spustili v Francijo. Med njimi je bilo tudi 2.000 ranjenih republikanskih vojakov, ki so jih namestili v lesenih barakah, zgrajenih pred nekaj dnevi.
Nevtralnost Baltika
Kovno, 3. febr. AA. Konferenca zunanjih ministrov baltiških držav je bila danes končana. Objavljeno uradno poročilo pravi, da je ta sestanek dal zunanjim ministrom baltiških držav priliko za izmenjavo misli in zboljšanje odnošajev med baltiškimi državami. Istočasno so razpravljali o stališču baltiških držav glede na sedanji mednarodni položaj in je bila tudi pri tej priliki poudarjena njihova nevtralnost, ker najbolj ustreza njihovim interesom Trije ministri zunanjih zadev so prepričani, da bodo njihove države ostale nevtralne in da bodo tako najbolje služile ne samo interesom teh držav, temveč tudi miru. Poročilo poudarja dalje, da je konferenca dala novega poleta skupnemu sodelovanju in da bo prihodnja konferenca baltiških zunanjih ministrov ob 20 letnici Društva narodov in sicer v Revalu.

Verifikacijska razprava v narodni skupščini
Po enodnevni debati jè skupščina overovila mandate vseh poslancev, ki so predložili pooblastila — Notranji minister o čuvanju avtoritete državnih oblasti
i
Beograd, 3. jan p. Narodna skupščine je
pričela z razpravo o verifikaciji mandatov svojih članov, narodnih poslancev Zanimanje je bilo veliko nt ie m«d poslanci in no virarji. temveč tudi v politični javnosti; za to so bile tudi galerije dobro zasedene
Seja se |e pričela ob It) 4o Vladna večina je z aplavzom pozdravila člane vlade, ko so prišli v dvorano Sejo je v n:il predsednik verifikacijskega odbora Stevan Čirič Taj nik verifikacijskega odbora Dami č je preči tal zapisnik zadme seje, k; ie bil brez debate sprejet nato pa je skupščina prešla na dnevni red Najprej je v imenu večine verifikacijskega odbora podal obširno po ročilo dr Vekoslav Miletič V njem je ob ravnaval volitve v vseh srezih. podal ugotovitve večine verifikacijskega odbora in končno predlagal, da se verificirajo manda ti vseh narodnih poslancev, ki so verifi kacnskemu odbou predložili svoja poobla stila Teh je 327 O mandatih ostalih po slancev bo verifikacijski odbor sklepal ka dar bodo predložili svoja pooblastila Za manišino verifikacijskega odbora je poroča posi Trifko Zug č Med niegovim govorom je prišlo veJkra» do hudih pre ekanj tako da je moral predsednik ponovno opo/ana ti posamezne poslance, naj ne ovirajo razprave.
V debati je prvi govoril zastopnik bivših zemljoradnikov dr Miloš Tupanjamn Nastopil ie zelo temperamentno in izzval vnovič živahno prerekanje Odgovarjal mu je takoj prosvetni mini-ter dr Bogoljub Kujundžic ki je zavračal njegove očitke in trditve Na dopoldanski seji so govorili na to še Ili ja Mihajlovič. dr Dušan Tevžič in dr. Laza Markovic vsi pripadniki opozicije
Ob 13.30 je bila skupščinska seja prekinje na. nadaljevala pa s>e je ob 17 Prvi je go voril posi Dušan Brankovič, tudi pnpad nik opozicije Njemu in dopoldanskim opo zici'skim govornikom je odgovarjal posla nec vladne večine dr Ljuba Popovič V svo jem govoru je razprav ial tudi o sporazu mu s Hrvati Polemiziral ie z zahtevami dr Ma'ka. Proti koncu je gi,\onl o zunanji politiki vlade in nazadnje vnovič o decembr-&k'h volitvah.
Od opozicije sta nato govorila Se narodna poslanca Pavle Jov^vič ln dr Branko čubrilovič. Poslednji govornik je bil spet poročevalec manjšine Trifko žugič, ki je resunvral ugotovitve opozicijskih govornikov. Po njegovem govora so opozicijski poslanci zapustili dvorano.
Govor notranjega
ministra Acimovica
Notranji minister Milan Acimovic je podal o volitvah daljši ekspoze. Izrazil je večini in manjšini svojo zahvalo za pripombe in kritiko ter izjavil, da bo vse pripombe in nasvete upošteval. Upošteval bo tudi poročilo manjšine in kritiko volitev, ki so jo podali mnogi govorniki Glede kritike o volilnem zakonu pa je treba pri, pomniti, da je šlo danes za verifikacijo mandatov ne pa za reformo volilnega zakona. Dejstvo pa je, da so na osnovi tega volilnega zakona sodelovale pri volitvah vse politične skupine Manjšina verifikacijskega odbora in posamezni govorniki
trdijo, da je vladno dato podpiral /ee
upravni aparat. Vsi pa se še živo spominjamo kako so volitve potekle. Na tisoče je bilo zborovanj in konferenc, na katerih so opozicijski govorniki čestokrat prekršili tudi zakonske predpise. Vlada je povsem liberalno izvajala zakonske odredbe tn je na široko dala možnost vsem političnim skupinam, da so objavile svoj program V okviru ustave in zakona so imele vse možnosti za svojo agitacijo Le tam, kjer so prekoračili okvir zakona, je moralo priti do intervencije ob asti, ki so se trudile, da bi vzdržale red ln mir Ce gledamo na volitve s stvarno objektivnostjo, dobimo docela drugo sliko kakor jo je podala manjšina. Javno mnenje se je prepričalo, da so bile zares svobodne.
Volitve so zmerom v zvezi s pojavi, ki ne odgovarjajo noimalnemu položaju. V nekaterih krajih države so posamezne sku-p ne zares vplivale na vol tve, toda to se je pripetilo le v zadnjih dneh pred volitvami. Dogajalo se je, da so pristaši določenih strank kršili imovinske pravice svojih pol tičnih nasprotnikov in izvajali tudi ps hološki pritisk nanje. Odredil sem. da se uvede natančna preiskava v vseh takih primerih in da se vsi krivci kaznujejo. Vlada in jaz kot resorni minister želiva, da se vsakemu državljanu zagotovita red in varnost Trudili se bomo, da «e bo zakon enako izvajal v vseh krajih naše prostrane države. Oni ki bi hoteli ta red motiti bodo Imeli proti srbi močno državno oblast, ki j:h bo pr'morsila k spoštovanju reda In zakonov. Eden prvih imperativov je za vlado, da «»ertovi varnost, iato izjavljam, da bo vlada v tem pogledu postopala z največjo konsekventnostjo. To postopanje pa še ne bo pomenilo n'kake spremembe poIiMUe ki jo je v'ada vodila doslej, nesro samo Izvajanje vellavnih zakonov zaradi ohranitve obstoječega reda,
Samo v redu in miru je mogoče proučiti vse probleme, in med nj mi tudi hrvatsko vprašanje, o katerem 9e je tudi ob priliki te debate tol ko govorilo Mislim da v vsej državi ni politika ne v vrstah o pozi* cije, ne na drugi strani, ki ne bi želel da se to vprašanje uredi Toda za rešitev tega vprašanja je podanih več različnih načinov Predsednik vlade dr Stojadinovič je večkrat jasno izrazil stališče vlade o tem vprašanju in on nima n česar več fiorati Jaz pa moram k tej zadevi reči le še to, da je samo v mirni atmosferi moeroča rešitev tega tn vseh drugih aktualnih problemov naše notranje politike.
Prisotni poslanci vladne večrne so nato soglasno sprejeli poročilo večine verifikacijskega odbora ter ta'<o verificirali mandate vseh poslancev kl so ver flkacijske-mii odboru predlož il svola pooblastila.
Prva točka dnevnega reda je bila s tem opravijepa V dvorano so se vrnili tudi opozicijski poslanci, nakar so vsi poslanci po-lož li po zakonu predpisano prisego Pred-sedn k je prečital tekst prisege, poslanci pa so ga ponavljali za njim Nato so poslanci še vsak zase podpisali tiskane tekste prisege.
Dnevni red današnje seje Narodne skupščine je bil s tem zčrpan Cirič je zaključil sejo in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne ob 10 Na dnevnem redu bodo volitve predsedstva narodne skupščine.
Naša ladja »Avala« se jc potopila ob Južni Afriki - Posadka je rešena
London, 3. febr. p. Jugoslovenski tovorni parnik »Avala« se je na poti okrqg južne Afrike, 50 km zapadno od rta Dobre nade zaletel v pečino pod morsko gladino Nesreča je nastala zaradi megle, v kateri s po ^ljniškega mostu ni bilo mogoče videti niti par metrov ped ladjo.
Z ladje so oddali več brezžičn'h pozivov na pomoč. Pozive so prestregli angleški
Dve japonski podmornici sta pod vodo trčili druga ob drugo
Tokio, 3. febr. o. V pretekli noči se je pripetila v okviru velikih manevrov japonskega vojnega brodovja huda nesreča Dve podmornici sta pod vodno gladino trčili skopaj. Eni se je kljub velikim poškodbam posrečilo dvigniti se iz morja Paralki so ji takoj prihiteli na pomoč in jo odvlekli na varno. Druga podmornica »I 73«, v kateri je b lo 48 mož in oficirjev ise je pogreznlla 50 m globoko na dno morja. Potapljači so dognali, da je ostal
vsaj del moštva še živ. Iz Nagasakija so odposlali na pomoč posebno ladjo za reševanje podmornic, za sedaj pa še ni gotovo, ali bo prišla pomoč še ob pravem času Govori se. da bo vrhovno poveljstvo manevrov postavljeno pred vojno sodišče. Nesreča se je baje pripetila zaradi tega ker odgovorni poveljniki niso računali s tokovi pod morsko g'adino. ki so zanesli podmornici eno proti drugi.
Manevri treh brodovij na Atlantiku
Te dni se pripravljajo brodovja treh velesil — Francije, Anglije iij Zediujenih držav — na velike manevre na Atlantskem oceanu Francoske ladje so že na potu deloma proti Antilom. deloma proti zapadni francoski Afriki. Tu se bodo pruti koncu te ga meseca združile vse francoske vojne lad je, ki se bodo udeležile letošnjih franco skih pomorskih manevrov, skupno okoh 80 ladij s 25 000 mornar j< V tem francoskem brodovju so tr» vei'ke b«,jne ladie. dve di viziji knžark. šest divizij izvidnic, dve eska dri to'pedovk in dve eskadri podmornic ter ena matična ladja za letala.
Angleško domače brodovje (Home Fleet) je že sredi januarja zapustno domače vo de in je naiprej izvedlo manjše manevre pn Gibraltarju nakar se je del tega bi o dovja ...xlal na obisk v francoske alr^e >u ke v Sredozemlju, ostali dei pa je odplul na obisk v portugalske vode in proti Maroku Sredi marca se bo to brodovje skupaj s sredozemskim broduvjem vrnilo v Gibral tar. nakar bo odplulo na Atlantski ocean na kombinirane manevre Teh se bo udelež>l< pet linijskih ladii ena matična ladja za le tala, pet križark ter več torpedovk. pod mornic in pomožnih ladij tako zvanega »do-
mačega brodovja«, obenem pa približno enako število edinic angleškega sredozemskega brodovja.
Medtem so tudi Zedinjene države Sever-ie Amerike zbrale na Atlantiku nič manj ktkor 1" lad.j različnih tipc^ z okol' 50 000 mornarji ter prihližno 600 letal s 3000 piloti. To ameriško brodovje j* 10 januarja prišlo skozi Panamski prekop \i Pacifika Tudi to brodovje bo izvedlo na Atlantiku v tem mesecu kombinirane manevre, nakar bo odplulo na obisk v luke južnoamerisk.h drža^.
Istočasnost velikih manevrov teh treh brodo vi j je vzbudila v vseh pomorskih krogih v Evropi m ua drugih kontinentih veliko pozornost
Onemogočeni nemški gledališki igralci
Berlin, 3. febr. AA. Mnister dr. Göb-oels je izključil Igralca in književnika Finka, igralca Kurta Papsta in Igralko Ruth Meisner lz članstva nemške kulturne zbornice. Zaradi te Izključitve ne bodo mogli omenjeni igralci v Nemčiji nikjer več nastopiti.
vojni hidroplan, večja tovorna ladja ln
dvt ribiška čolna Posadko so rešili parnik pa se je potopil Pilot hidroplana je pozneje sporočil, da je ves čas krožil nad ladjo, ki se je zelo naglo potopila
»Avala« je bil eden Izmed najmodernejših parnikov naše trgovinske mornarice Pripadal je »Jueo?loven*kemr Uoydu« in niti par metrov pred ladjo.
Beležke
Učiteljsko odposlanstvo
pri ministru prosvete
P veinj u.msiei ttugoijub Kujundžič je prejel deputacijo učiteljev organiziranih v Jugoslovenskem učiteljskem udru-ženju Deputacijo je vodil predsednik beograjske sekcije Svetozar Popovič ki je razložil ninistru prosvete celo vrsto perečih učiteljskih zadev G minister je obljubil, da se bo posebno zavzel za ureditev vprašanja napredovanja učiteljev, v kolikor bo to le mogoče glede na finanSne možnosti, ki jih ima na razpolago.
Proračun dunavske banovine
Banska uprava dunavske banovine je pripravila proračun za l 1939-40 Proračun bo obravnaval banovinski svet na svojem zasedanju od 20 t m dalje Njegovi izdatki znašajo 202.184.123 dinarjev ter je za 19.909.303 dinarjev višji od izdatkov sedanjega proračuna. V proračunu so med drugim postavke za zidanje novega gledališča v Novem Sadu, za novinarski dom v Novem Sadu in za dograditev cele vrste gimnazijsk h poslopij Banovinske dokla-de bodo znašale tudi letos samo 20 odstotkov šolska doklada pa 15 odstotkov.
Španski frankovci
in katalonščina
Minister notranjih dei v Frantovi vladi don Ranon Serrano Suner je dal novi-i narjem daljšo izjavo o katalonskem vpra-; šanju v okviru nove nacionalistične Spa-i ni je Dejal je med drugim: j »Spoštovali bomo intimno življenje ln
globoko vsebino Katalonije na področju ■ i družine, kakor tudi na socialnem in go- I i spudarskem področju Katalonski jezik?
Zakaj pe? Toda če bi imel služiti katalon-: ski jezik kot orodje separatizma potem ga bomo pobijali Kdo si še more misliti da bi bila katalonščina čin teli pri onemogo čanju španskega ed'nstva? Kdor računa j s takim poslanstvom katalonščine. na: ve. j da es bomo pobijali povsod Za nas bo katalonšč;na sovražnica, če ne bo služila vsešpanski misli.«
Naloge nemške vojske
Vrhovni poveljnik neruske vojsk»; general Brauchltsch je bil te dni -ia tnspékcljì v Draždanih ter je ob tej priliki nagovoru vojake z naslednjim nagovorom:
»Naloga nemškega vojaka je aa ftfir» in varuje čast svobodo in tlvljenski prostor nemškega naroda Hitler je v svojem velikem govoru dne 30 januarja znova poudaril željo nemškega naroda, de živi v miru z vsemi svojimi sosedi Tega pa naš narod ne bo mogel storiti, iko ne bo imel močne vojske Nemška vojska mora bitt natboljša vojska na svetu in nemSkt vojak najboljši vojak na sv» tu. Zato je potreb no, da neprestano in tudi izven v<ya£ke službe vzgajamo vojaškega duha kakor je to odločil Hitler s tem. da je poveril predvojaško vzgojo oddelkom SA Tako ie odslej nemška vojski tesneiše spojena s temi oddelki In preko njih tudi s stranko.«
Anglija in Francija
V svojem komentarju k poslednjemu Chainberlainovemu govoru v spodnji /.bor niči piše pariški oficiozni »Temps« med drugim:
»Ves svet ve da jt Anglija prav tako in pod istimi pogoji na strani h ancije kakor Nemčija na strani Italije ir da nt potem takem nobene moči ki b mogla zrušiti oba bloka velesil Seveda pa to i.e pomeni, da bi si morala ta dva bloka «tati nasproti .«o vražno v Evropi Nasprotno — in prav v tem je bistvo Chamberlainovib izvajanj — med demokracijami m totalitarnimi d ža vami se mora poiskati osno /a za sporazum m sodelovanje Britansk državnik je mei s svojega vidika prav. ko ie dejal da nje gova politika pomtrievanja m sprave doslej n. utrpela porazov.«
Sedem Sedmogradčanov v rumunski vladi
• V svojih poročilih o pomenu poslednje preus-nove rumunske vlade poudarjajo zla sti madžarski in neinški lis.., da je sedem članov nove vlade doma i Sodmograškega Tako sta bila na primer za državna podiaj-nika v poljedelskem ministrstvu imenovana Viktor Fingo in rektor poljedelske visoke šole v Cluju Mihael Scherban, oba s Sed-mograškega. Imenovanje Scherbana za državnega podtajnika je še tem pomembnejše, ker je že v eni prejšnjih vlad bil državni podtajnik za manjšinske zadeve. S Sed-mograškega je nadalje tudi novi prosvetni minister Nikolaus Segrei. Tudi za d žavne-ga podtajnika v notranjem mmisitrstvu je bil imenovan sedmograški poslanec Baran Razen tega sta s Sedmogrankega tudi oba nova ministra brez portfcija Trajan Pop ter bivši generalni komisar za manjšinske zadeve Silvio Dragomir.
I Razvojne stopnje zbliževanja v Podnnavjn
V svojem francoskem komentarju o po- I slednjih diplomatskih dogodk.h v Podu- 1 naviu razpravlja Agencija Avala o dosedanjih razvojnih stopnjah v naporih za zbližanje med podunavskimi državami. M-d drugim pravi:
Na posiednji konferenci sveta Male antan te na Bledu so zunanji m.nislri Jugoslavije. Češkoslovaške in Rumunije podčrtali svojo voljo po poglobitvi ne le medsebojnih odnošajev, temveč tudi odnošajev z drugimi državami v tem predelu Evrope. Ta prizadevanja so naletela na najboljši odziv na Madžarskem Predsednik vlade in zunanji minister dr Milan Stojadinovič, ki je dal pobudo za to akcijo, je z uspehom nadaljeval delo v tej smeri Po olej-ski konferenci so se tako v madžarskem parlamentu kakor v madžarskem tisku pojavili glasovi o potrebi sodelovanj z drugimi podunavsk mi državami Sem je treba šteti tudi izjave ministrskega predse " "ia Imredyja in zunanjega ministra grofa Csakyja.
Nedavni obisk grofa Ciana je le še po-
spešil ritem tega naravnega razvoja v pori una vskem bazenu Popolna konsolidacija odnošajev na Jadranu je morala nujno
vplivati tudi na razvoj odnošajev v Po-dunavju Grof C ano je ob svojem odhodu Izjavil: »Mi imamo najboljšo voljo za to, da bi omogočili pomirjenje m sodelovanje v podunavskem bazenu.« To je bilo dne 23 januarja Rezultati razgovorov med Stojadinovičem in grofom Cianom so se k. alu pokazali Dne 26 januarja je novi madžarski zunanji minister grof Csaky izjavil med drugim: »Naši odnošaji z Jugoslavijo. ki se razvijajo s potrpežljivostjo, smislom . in v medsebojnem 73'ioaniu. se bodo v bližnji bodočnosti le še bolj utrdili. Madžarski narod želi iskreno in soglasno, da bi se Budimpešta in Beoerad napotila čimprej na pot me^^hoinega sodelovanja, ki bo v inteersu obeh držav hkrati «
Naslednja etapa v tem ra/voiu je bil obisk rumunskeea zunanjega ministra Oa-fenca v Beoeradu Tud: ta obisk bo doprinesel k posppšeniu dosedanjih naporov za zbližanje v Podunavju.
Sodna razprava o spopadu pri Sv. Križu
pri Kostanjevici
Iz ČSR
Novo mesto. 3. februarja Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je davi ob 8. pred senatom trojice (predsednik s.o.s. Božidar Romih, prisednika s.o.s. Durini n Ivogar) pričela glavna raz. prava proti posestniku Janezu Jerkoviču delavcu Francu Baniču mladoletnemu ko vaškemu pomočn ku Karlu Jalovcu Alojzu Bučiču posestnikovemu sinu Jožetu Novakoviču in njegovemu bratu mizarju Andreju, vsi doma Lz Sutne pri Sv Križu Obtoženi so bili da so 9 decembra lani dogovorno napadli s kamenjem Antona Hribarja ter ga tako poškodovali da je naslednji dan po zadob* jenih ooSkodhah umrl Dalje so b It obtoženi da so poško dovali s kamenjem Janeza P^šca Martina Unetlča Franceta Butarja Franca Hri barja ln M ho Zevnika. Vse te poškodb so bile lažjega značaja. Janez Jerkovič je bil pol-^j tega še obtržm. da je istega dne streljal med družbo 50 ljudi ui ? tem ogražal tuje življenj«* £agreš li so s tem kazniva dejanja po.§$ 17S'2 in 181/2 k z. lerkovič oa še po 5 167 K z v zvezi § 131 k z lz obširne obtožnice posnemamo med drugim:
Dne 9 decembra ->b 18 je Mi pri Sv Križu vodilni shod JRZ kj so se ga ude-lež li tudi možie m fantje iz okoliških va si Med n1iml je bilo tudi več takih ki so šli na shod skoz: Sutno Na shod so pa prišli tudi obtožene z namenom da bi shod razbili čeprav so shod z raznimi medklici res razhili so b It sami orisi'ien' zapustiti lokal lz kntereen so j h nnt'snili vol:lei JRZ Nato so se zbrali v StanV^evi gostilni pri Sv Križu kler so neka i časa oonlvali zatem na so se vm li domov Ustavili po se v sros'Hn Franrn Ta'ovra Okroe 21 se 1e vračalo kakih 50 fantov tn mož Iz raznih /i si 'lomov šli so mirno bi fantje <v> prepeval-' Ko so prifil5 mor^a streljaj daleč od Jalovčeve gost Ine. je
Jerkovič ustrelil lz samokrese ln krogla
! je švigni.a Unetiču m Jurmanu mimo glave, takoj nato pa se je z Lozarjevega vrta vsulo kamenje na fante Zadeta sta bila Miha Zevnik n Jože Kljun Fantje so nadaljevali pot proti domu a nanje se je znova vsulo kamenje Več fantov je bilo iaže poškodovanih težje zadet pa je bil Anton Hribar, ki mu je priletel kamen v glavo Ln se je nezavesten zgrudil Naslednji dan je zaradi dobljene poškodbe umri.
Pr; današnjem zaslišanju je Jerkovič izpovedal, da je streljal samo enkrat, da bi jih prestrašil, ker so vdrli za njimi in klicali »auf biks« Banič je izpovedal da je bil na shodu pri Sv Kr žu v Staničevi gostilni nato pa v Jalov^evi gostilni, zagovarja! pa se je da so bili Izzvani Večina obtožencev se je zagovarjala, da je bila i izzvana.
Dopoldne so b'le zaslišane Se priče, na popoldanski razpravi, ki se je začela ob 14. pa sta govorila najprej namestnik državnega tožilca Trampuž in odvetnik Veb-le k? je zastopal zasebno udeleženko Fran-čiško Hribarjevo za njima pa odvetnik dr. Drnovšek iz Brež c, ki je zagovarjal obtožence.
Ob 15 30 se je senat umaknil k posvetovanju in ob 17. je razglasil sodbo, ki se
elasi:
Vsi obtoženci so krivi da so dogovorno povzročili s kamenjem smrt Antona Hribarja tn poškodbe ostar h in so obsojeni: Jane7 Jerkovič na 3 leta in 6 mesecev stro-ge^a zaoora Frane Runlč na 5 let robiie in petletno 'zsnibo častnih pravic. Rari falovee na 8 mesecev stroresra zapora, Alojzij Bučič ter Jože in Andrej Novako-vič pa vsak na dve leti 'n 4 mesece stro-ee?a r^nora Terkovlč in Ban'č sta osta'a v za noni ostali štirje pa so hiti zni*?>«no izpuščeni Zagovornik je prijavil priziv.
V Curihu
©lov S
Cehi ss včeraj dal' našim temeljite lekcijo o pravem
hokeju na ledu
Curih. 3 februarja
Danes se je »tukaj — in istočasno tudi v Baslu — začel turnir za svetovno in evropsko prvenst v hokeju na ledu na ka u sodeluje vsega d>žav med njimi vsa najmočnejša moštva v tej panogi (Amei'ka. Češkoslovaška Angl:ja Nemčija) in tudi dva novinca — Finska in Jugoslavija
Turnir se je v obeh mestih začel že po-ie. svečana otvoritev tekmovanja pa je bila zvečer pred začetkom sporeda na prvi večer.
Prve popoldanske tekme sta Iprali v Baslu Nemčija in Finska Nemci so nastopili kot veliki favoriti in so Fince od-p-avili brez posebnih težav z 12 : 1.
ČSR : Jugoslavija 24 : 0 (12 : o, 5 : o, 7 : o)
V Curihu sta na drsališču Dolder otvo-rili turnir Češkoslovaška in Jugoslavija Cehi so že v tej tekmi dokazali, da se morajo šteti med najresnejše kandidate za naslov svetovnih mojstrov, čeprav v Ju-go lovenih ni*o imeli re=nesa nasprotnika Jugos!-veni so pokazali kopico začetn ških
slabosti in prejeli že v prvi tretjini igre
tucat golov Nekaj od teh gre tudi na račun razburjenja ob prvem nastopu proti take slavnemu partnerju V drugi tretjini je bil ;zkup'ček znosnejši, v zadnjem delu i£ c pa so Cehi spet krepko navili svoj stroj in pravili v mrežo južnih bratov še 7 golov Izid te prve tekme ki bo bržkone
tal rekord letošnjega turniria. je za Ju-gosla i jo opravičljiv, ker Jugosloveni n'so p v Svico, da bi osvoiili svetovno prvenstvo, temveč zato. da bi se učili .
Švica : Latvija 12 : 0 (5 : 0. 3 : 0, 4 : 0)
Takoj po svečani otvoritvi sta nastopili ekipi Švice in Latvije Latvijci so prav tako od vsega početka igrali precej podrejeno vlogo in so že v prvi tretjini igre morali spraviti petkrat ploščo iz mreže Tudi pozneje jim ni mnogo uspevalo in so morda dva- ali trikrat spravili domačine v zadrego, bila pa je zelo majhna Latvijci pa so bili kl;ub povprečnemu znsnju vendarle za razred ali še več boljši od Jugoslo-venov.
Jugoslavija Igra jutri zvečer ob 20 s
Svifc^. ki se seveda ti-di v tej	i
dvoštevilčnega rezultata.
Praga, 3. febr. h. Kakor znano, so bili v Bratislavi odpuščeni vsi ta mošnji profesorji, ki so bili Cehi Nad 20 teh profesorjev je bilo sedaj nameščenih na visokih in srednjih šolah v Pragi in Brna i Praga, 3 febr. h Danes se je vrnil v ! Prago madžarski poslanik grof Weck- 1 stein, ki je zapustil Prago po znanih incidentih na madžarsko-češkoslovaški maji pri Mukačevu Madžarski poslanik je zopet prevzel svoje posle, s čimer so se j normalizirali diplomatski odnošaji med j Madžarsko in Češkoslovaško Prihodnje ! dneve bo končnoveljavno urejen potniški promet na železnici Užhorod—Jašina, s čimer bo vzpostavljena direktna zveza med Češkoslovaško in Rumunijo
Paris. 3 febr h Predsednik republike Lebrun je sprejel v avdiencl podpolkovnika Alborda ki je bil imenovan za vojaškega atašeja v Pragi Kako znano je imela doslej Francija v Pragi svojo vojaško misijo, ki pa je bila po septemhr*k'h dogodkih uk,nJena Sedaj pr haja v Prago prvi francoski vojaški ataše.
Nizozemska zopet upa na prestolonaslednika
Haag, 3. febr AA Danes Je b lo objav-jeno uradno poročilo da pričakuje presto-lonasle 'niča nov vesel dogodek okoli 15. i aygusta.	i
Italijanska kritika
Rim, 3. febr. AA. Vsi 1 sti komentirajo izjave predsednika Roosevelta proti totalitarnim državam, pri čemer poudarjajo da so izz vaine ln da vsebujejo nevarne grožnje. »Messaggero« pravi, da so te izjave takšne, da morejo služiti neodgovornim bojaželjnim elementom v Evropi kot bodrilo v njihovih težnjah. Na ta način Roosevelt podpira težnje Moskve. List dalje dokazuje, da je Roosevelt prekrš 1 ustavo in da s hitrim tempom pripravlja svojo d ktaturo, na podlagi katere bi imel izključno pravico napovedovati vojno ln sklepati mir.
»Popolo di Roma« poudarja, da Je svet doslej poslušal samo tendenčne laži proti totalitarnim državam. Sedaj gre za večjo stvar, za orjaški poskus, da bi se ustvarila vojna ps hoza in da se Istočasno pripravi alibi za vsak primer. Roosevelt je. že s svojimi zadnjimi Izjavami prevzel poveljstvo nad bojevitimi demokracijami. Roosevelt skuSa na ta način odstaviti z dnevnega reda razpravo o polomu svoje notranje, zunanje in gospodarske jxilitike.
AngleSkl avtomobili za Kitajsko
Iiondon 3 febr. a A Pričakujejo, da bo v kratkem podpisana pogodba za nabav« 300 vojaških avtomobilov Kitajski za transport blaga med Burmo in Junahom. To naročilo raj bi se plačalo la angleškega kredita 500 000 funtov Šterlingov, -ki je bil odobren Ki ajski lani meseca decembra. Poročajo tudi, da so se začeli razgovori za poc'elìtev obsežnih kre'itov Kitajski .namenjenih za izpo^T-tév ' železniških in bre:ja/vnih potrebščin.
Predsedniške volitve v Franciji
Pariz, 3. febr br. Predsedstvi poslanske zbornice in senata sta se sporazumeli, da bo francoski parlament 6- aprila Izvolil novega prezddenta republike. Narodno predstavništvo, ki bo tokrat štelo 908 poslancev in senatorjev, se bo zjbralo v sejni dvorani v Versaillesu. štiri dni po izvolitvi bo novi prezident republike prevzel svoje novo mesto Za najresnejšega kandidata velja s!ej ko prej predsednik poslanske zbornice ln bivši ministrski predsednik Edouard Herriot.
Danska k?alfevska dvojica na Rivieri
Pariz 3. febr. AA. Danski kralj In kra, ljica sta prispela danes v Cannes.
Iz sodne službe
Beograd, 3. febr. p. V sodni službi so bili premeščeni kancelisti Franc Strohsack iz 2u-žembe ka v Novo mesto, Ana Košir iz Radovljice v Skofjo Loko. Irena Apatie iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo ter uradniški pripravnik Štefan Corički iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto.
Vrem-snska napoved
Zemunska: Polagoma se bo zjasnilo,
mirno in suho vreme, ponoči zmeren mraz. zjutraj megla v dolinah in kotlinah.
Dunafska: Nobena bistvena izpr?memba sedanjega vremena, v prihodnjih dvefc dneh ponoči precej mrzlo, podnevi pa nekoliko pod ničlo, v gorah ugodno vreme.
Tragedija dr. Savica in dr. Kiičerove
je zbudila splošno obžalovanje v vsej državi
Ljubljana, 3. februarja.
Tragična smrt bivšega šefa zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, najuglednejšega ftizeologa v državi, dr. Vase Saviča, in njegove asistentke dr. Marije Kučere je v vsej naši javnosti vzbudila pretresljiv odmev, saj je bil dr. Savie skoraj dve desetletji šef našega najbolj slovečega zdravilišča za jetične in je pri njem razen ti-sočev pacientov z juga iskalo utehe in pomoči tudi na stotine bolnikov iz naše ožje domovine.
Dr. Sa vič je prevzel vodstvo Topolšice poleti 1922, ko se je pravkar vrnil v domovino s specialnih študij v inozemstvu. Topolšica, ki je bila do takrat skromen sana torij, zgrajen na tradiciji starega to-polškega kopališča, je pod njegovo veščo roko v nekaj letih dosegla renome našega prvega zavoda za zdravljenje tuberkuloznih. Medtem ko je pred dr. Savi čem zmogel delo v zdravilišču en sam zdravnik, je število pacientov pod njegovim vodstvom v kratkem tako naraslo, da je zavod potreboval po štiri in po več specializiranih strokovnih moči. Z navalom bolnikov je rasel sanatorij sam, novi, moderno opremljeni paviljoni so nudili zatočišča zmerom večjim množicam zdravja potrebnim. Vsi, ki so iskali pomoči pri njem, so dr. Saviča ohranili v spominu kot najboljšega človeka in zdravnika. Z občudovanja vredno vnemo se je poglobil v vsak primer, a razen prebivalcem sanatorija je bil kot vzoren samari tan zmerom na razpolago tudi vsem okoličanom, ne da bi bil kdaj terjal račun.
Lahko se reče, da je Topolšica njegovo življenjsko delo. Nedavno je bil iz Topolšice premešče za šefa internega oddelka splošne bolnišnice v Beogradu. Po pravoslavnem božiču se je preselil v Beograd. Premestitev iz Topolšice je zanj pomenila slovo od programa, ki si ga je bil kot znanstvenik in zdravnik začrtal za življenje. Sredi januarja ga je obiskal na njegovem stanovanju v Birčaninovi ulici neki znanec trgovec, kateremu je dr. Savie potožil, da ne more več živeti. Znanec mu je svetoval, naj odloži svoje mesto v splošni bolnišnici in začne privatno prakso. Dr. Savie mu je odvrnil, da tega ne more, ker ni bil nikoli vajen, delati za denar, pa tudi sredstev mu manjka, da bi začel zasebno ordinacijo, čeprav je od kraja še upal, da se vrne v Topolšico, je zadnje dni obupal do konca. V sredo ponoči je iz svojega stanovanja skočil na trotoar, za njim pa je šla v smrt tudi njegova asistentka.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Jose-fovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl res- S. br. 19.189-35
Dr. Sa vič je bil po rodu iz Perleza, kjer se je rodil leta 1893. Gimnazijo je absol-viral v Petrovgradu, medicinske študije pa je začel v Budimpešti, nakar se je specializiral v Svici, Angliji in Ameriki za • pljučno kirurgijo. Dr. Savič je v strokovnih krogih užival velik ugled, Topolšica je pod njegovim vodstvom postala ran-devu specialistov za ftizeologijo. Napisal je celo vrsto strokovnih del in šele pred meseci je izšla njegova knjiga »Problem tu-
berkuloze in smernice njegovega reševanja v Jugoslaviji«, v kateri je podal sintezo celotnega dela za zatiranje tuberkuloze v povojnih letih pri nas.
Njegova asistentka dr. Marija Kučera je bila hčerka znanega hrvatskega fizika in astronoma. Študirala je na Dunaju in v Parizu, nato pa je vsa leta spremljala dr Saviča na poti njegove znanstvene kariere.
Ogromna množica pri slovesu
Trupli obeh pokojnikov so prepeljali v Petrovgrad
Beograd, 3. febr. o.
Ob mrtvaškem odru pokojnega prima-rija dr. Vase Saviča in njegove asistentke dr. Marije Kučerove se je davi zbrala ogromna množica ljudi, ki je obema velikima dobrotnikoma tuberkuloznih bolnikov izkazala svoje poslednje spoštovanje. Dopoldne so oba odpeljali v Petrovgrad, kjer ju bodo jutri pokopali. Z njunega doma ju je po mestu spremljala taka množica ljudi, kakršne že zlepa ni bilo pri nobenem pogrebu v prestolnici.
Nepregledna množica sveta, posebno mnogo pacientov obeh pokojnikov, ves medicinski zbor v Beogradu in nešteto študentov je prišlo k slovesu. Med pogrebci so bili najuglednejši zastopniki prestol-niške medicine. Od obeh pokojnikov se je poslovilo devet govornikov, ki so vsi z najglobljo pieteto govorili o velikem delu
pokojnega dr. Saviča in o žalosti, ki Je prevzela vso prestolnico ob izgubi enega naših najsposobnejših zdravnikov. Kot zastopnik ministrstva za socialno politiko je govoril inšpektor Mihalovič, za tovariše in sotrudnike se je od obeh pokojnikov poslovil dr. Stevan Zagorčič, v imenu Centralnega higienskega zavoda je govoril dr. Bogoljub Konstantinovic, dr. Miloš Sekulič se je poslovil kot zastopnik društva specialistov za tuberkulozo, prof. dr. Milko Minjanin kot zastopnik beograjske univerze, dr. Mile Petrovič v imenu Zdravniške zbornice in protituberkulozne lige, v imenu pacientov inženjer kemije Radi-voj Maksimovič, ki ga je pokojni ozdravil, v imenu študentov pa Pero Ničič. V imenu mater, ki jih je zdravila pokojna dr. Marija Kučera pa je toplo govorila ga. Lu-kiceva. Slovo se je vseh prisotnih globoko dojmilo.
Za 35 let službe 436 din pokojnine
Tragični veterani dela med našimi železničarji
Ljubljana, 3. februarja
Poleg starih upokojencev pri rudnikih, ki dobivajo za dolga desetletja naporne službe po nekaj dinarjev mesečne pokojnine in vseh staroupokojencev v najrazličnejših panogah državne službe, imamo tu-di v železniški stroki tragične veterane dela, ki pa so bili upokojeni po odredbah, ki spadajo v novejšo dobo in so dolga leta delali in živeli v varljivih nadah lepih obljub.
Tragedija teh veteranov dela je za laika težko razumljiva, kar pač ni čudno, ko vidimo, da je tudi mnogi železniški strokovnjaki dobro ne poznajo, in da ta problem po mnogih intervencijah in pretresljivih prošnjah še zdaj ni rešen. Za javnost, ki ne sme ostati brezbrižna pri kruti usodi velike skupine dobrih, zvestih delavcev, naj sledi v naslednjem poljuden opis čudnega problema, podprt z nekaterimi nazornimi primeri:
Država je leta 1923 prevzela železnice z vsem njenim premoženjem in osebjem. Njene fonde je likvidirala in namesto njih je bilo z zakonom določeno, da bodo prevzeti železniški uslužbenci prejemali pokojnino iz državne blagajne. L. 1923 je bila izdana prva pragmatika za državno prometno osebje, s katero so bili vsi uslužbenci zadovoljni, ker je bilo določeno, da se računajo vsa leta za stopnjo in pokojnino, ie so tako postale že pridobljene pravice v nekdanjih pokojninskih skladih odveč. Toda po treh letih se je uveljavilo o zakonu novo tolmačenje, po katerem se uslužbencem računajo samo nastavljena leta za napredovanje. Na območju ljubljanske železniške direkcije je bilo okrog 130 uslužbencev, ki so bili nastavljeni 1. 1926, degradiranih na nižjo stopnjo plač, kar po. meni, da so z 20 in celo 30 leti službe izgubili po 30 odstotkov že itak reduciranih mesečnih prejemkov.
V kolikor niso bile pravice do pokojnin po službenih letih razveljavljene s finančnimi zakoni in naredbami, so bile razveljavljene z novim zakonom o prometnem osebju 1. 1931, ki je napravil velikansko razliko med nastavljene! pred in po 1. septembru 1923. Po 1. septembru 1923 nastavljeni so avtomatično izgubili večino službenih let za pokojnino: mlajši po 10, starejši po 20, najstarejši nad 30 let, nekateri pa sploh vse.
Po 1. 1931 se upokojitve izvajajo takole: Uslužbencu, nastavljenemu pred 1. septembrom 1923, se priznavajo vsa leta ne glede na to, koliko let je bil nastavljen in koliko nenastavljen. Nekdo je bil nastavljen tik pred 1. septembrom 1923, ko je imel recimo 20 let službe. Vseh teh 20 let se mu je računalo za plačo in pokojnino. Služil je potem še deset let, nakar je bil s 30 leti skupne službe upokojen in doflbdva
kot zvaničnik n. kategorije 1400 do 1500 din netto mesečne pokojnine. To je v redu.
Drugemu uslužbencu, ki je stopil v železniško službo takrat, ali pa že prej kot prvi, a je bil nastavljen šele leta 1924, pa so pri upokojitvi 1. 1937 priznali samo 13 nastavljenih let in dobi samo okrog 600 din mesečne pokojnine, ker mu ostalih 24 in še več let niso priznali, oziroma vračunali.
Tretji uslužbenec enake kategorije, ki je bil po naključju šele 1. 1926 nastavljen, pa je dobil po 38 letih celokupne službe pri upokojitvi 1. 1937 za zadnjih 11 službenih let samo 436 din mesečne pokojnine.
Četrti primer: služitelj, ki je služboval od 1. 1899, a je bil nastavljen po naključju 1. 1928, je bil zaradi starosti 1. 1936 razrešen službe ter odpuščen brez vsake pokojnine, ker mu je manjkalo še 17 mesecev do 10 »nastavljenih« let.
Po gj>lem naključju, v prvi vrsti pa menda zaradi pomanjkanja kreditov, so biM mnogi slovenski železničarji, uslužbenci nekdanje južne železnice, tako pozno nastavljeni, da so za desetletja zveste, naporne sluŽTte izgubili velik del pokojnine aü pa sploh vse. Kakor že rečeno, so bile te tragedije povzročene z zakonom 1. 1931, in skrajni čas bi že bil, da se popravijo s primerno naredbo v zvezi s finančnim zakonom. S pritožbami na državni svet so nekateri prizadeti dosegli pravičnejše upoštevanje službenih let, kar je seveda tudi dokaz in poziv, da ne more in ne sme ostati pri sedanjem določanju pokojnin, in da se morajo krivice jJopraviti.
Vladika Strossmayer
Pred 124 leti se je rodil v Osijeku Josip Juraj Strossmayer, ki je postai veliki jugoslovenski ideolog, narodni dobrotnik in najslavnejši katoliški duhovnik med Ju-gosloveni. Svojo prvo duhovniško službo je nastopil kot kaplan v Petrovaradinu, revolucija leta 1848. pa ga je zatekla na Dunaju, kjer je predaval na vseučilišču kanonsko pravo. Konec leta 1849. je bil imenovan za škofa, 29. septembra 1. 1850, pa je bil ustoličen v Djakovu, kjer se je njegovo plodno življenje zaključilo 8. aprila l. 1905.
Vladika Strossmayer je bil pesnik duše, junak volje, glasnik resnice in pravice, apostol in pionir jugoslovenske misli. Bit je prvi Hrvat in Jugosloven, čigar ime je s spoštovanjem izgovarjala vsa Evropa, bil pa je tudi velik Slovan, velik Evropejec in — lahko bi se reklo — velik član vsega človeškega občestva. S svojim bistvom in delom je izpolnil ves 19. vek naše kulturne in politične zgodovine.
Romunski zunanji minister Grigorij Gafencn Je bil ob obiska v Beogradu dva dni gost predsednika vlade dr. Stojadinoviéa
V mladih letih se Je zavzet za ilirsko ideologijo, ki je imela za osnovni cilj narodno edinstvo, in ta misel ga je vodila skozi celo življenje. V slovanskem bogoslužju je videl najtrdnejši most k edinstvu in hudo je bil potrt, ko je spoznal, da v Rimu nimajo pravega smisla za dediščino slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Na cerkvenem koncilu l. 1878 je odločno nastopil proti papeževi nezmotljivosti ter ga je ta nastop proslavil po vsem svetu. Na vsem slovanskem jugu ni bilo narodne ustanove in pokreta, ki ne bi bit deležen njegove moralne in gmotne podpore. Za tiskarno na Cetinju je prispeval prav tako rad, kakor za kakšno slovensko sokolsko ali drugo narodno društvo. Zlasti pa je podpiral delo Jugoslovenske akademije, kateri je poklonil veliko vsoto in dragoceno zbirko slik, ter borbo za vseučilišče v Zagrebu.
Svoje misli in ideje je veliki vladika označil z naslednjemi besedami:
»Jedinstvo. sloga i ljubav našega naroda bila mi je i jest mi i sada jedina največa želja na ovome svi jet u. Ja sam za to jedinstvo, za tu slogu i ljubav vazda mislio. vazda radio, pa ma da su me mnogi krivo sudili i osudili. A za to jedinstvo naroda našega ja sam pripravan i život svoj žrtvovati. Narod naš je siromašan, biju ga teške nevolje, narod nema prijatelja, ali svemu če se pomoči, àko dodjemo do je-dinstva. I kad se budem rastajao sa svije-tom, posljednja če mi molitva biti za jedinstvo naroda moga: »Svemoguči Bože, smiluj se mome dobrom narodu i ujedini gal«
Kar je veliki vtadika storil z delom, dobroto in blago besedo, tvori trajno korist za vse Jugoslovane in ves jugoslov. narod mora ostati zvest njegovim svetim idealom jugoslovenskega bratstva.
misijonsko družbo In jeseni 1924 Je bil imenovan za škofa v Skopi ju s sedežem v Prizrenu. Med katoliškimi verniki Južne Srbije, med domačini nič manj kakor med slovenskimi rojaki, si je pridobil vse spoštovanje. Vneto je služil kulturnemu napredku mnogo preizkušene pokrajine na našem skrajnem jugu. Klic ljubezni do rodne domovine pa ga je privedel nazaj, da bo našel večni počitek v rodni grudi. Truplo počiva na mrtvaškem odru v škofijskem dvorcu, zadnjo pot pa bo nastopil zaslužni škof v ponedeljek ob 10. iz cerkve Srca Jezusovega. V zgodovini naše cerkvene hierarhije bo g. dr. Gnidov-cu trajno ohranjen časten spomin.
škof dr. Gnidovec f
Gospod škof dr. Janez Gnidovec je včeraj zjutraj ob 5. umrl v ljubljanskem Leonišču. Že precej časa je bil močno opešan. Bil je skrajni čas, da se je pred nekaj tedni zatekel iz Skoplja v nego ljubljanskih zdravnikov. Zal mu niso mogli več pomagati Izgubili smo plemenitega svečenika, čigar dobrota se najbolj kaže v tem, da za pokojnikom ni ostalo skoraj prav nič dediščine.
Po rodu Je bil lz Velikega Lipovca na Dolenjskem, gimnazijo je študiral v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani. Duše je pasel v Idriji in v Vipavi, potem pa je šel na Dunaj študirat klasično filo-logijo in je bil 1903 promoviran za doktorja filozofije, nakar je služboval na gimnaziji v Kranju. Potem je postal prvi ravnatelj škofovih zavodov v St Vidu. Po prevratu je asketski mož vstopil v
Pismo in naselbine »Abeslnije«
Sp. Dobrava, 2. februarja
Kakor se je v časopisju že pisalo, je nastala kraj Maribora ob Ptujski cesti nova delavska naselbina. Kraj se uradno imenuje Sp. Dobrava, a Mariborčani mu pravijo Abesinija. Tu so se naselili delavci po večini s Tezna in Pobrežja, ker niso zmogli tamkajšnjih visokih najemnin in da si ustanove lastni dom. Tudi se je že pisalo, da mladina iz Dobrave zahaja v šolo na Teznu, saj je šola v Hočah oddaljena dve uri, šola v Razvanju pa debelo uro dobre moške hoje, in to povečini brez pravih poti.
Iz zadevnega dopisa, ki ga je te dni pri* nesel »Slovenec«, se da sklepati, da neki gospod, ki je blizu šolskega odbora na Teznu, gleda dobravske otroke precej po strani. To je pokazala tudi božičnica, ko se je delala razlika med otroci iz Dobrave in s Tezna. Temu gospodu povemo, da so se nabirali darovi za učence tezenske šole in ne samo za tezenske otroke.
Pisec se zgraža nad otroci, ki se poti, kajo leto in dan po gozdovih, in je ves v skrbeh zavoljo njih vzgoje. Zraven omenja tuberkulozo in kriminal ter pravi, da se je na seji govorilo o nekakem zavetišču in tudi o potrebi krajevne šole. šola je prepotrebna, a tudi kaj drugega je še potrebno. Vemo pa, da bodo to še dolgo časa naše pobožne želje. Glede na tuberkulozo povem samo toliko, da je v mestih polno delavskih stanovanj, ki so hujša leg-gla jetike kakor pa barake in hiše iz blata v Dobravi. O kriminalu pa se tako malo sliši pri nas, da ni omembe vredno. Bilo }e nekaj primerov, a to so zakrivili otroci, katerih starši ne zahajajo v tvornico na delo.
Pisec dopisa v »Slovencu« naj se pomiri in ne šteje vse otroke med pokvarjene. Krivdo naj išče drugje in ne na »Abesiniji«. Tudi v »Abesiniji« so starši, ki imajo smisel za vzgojo svojih otrok, kakor so tudi na Teznu starši, ki tega nimajo. In pokvarjenih otrok ni v gozd, ampak jih je iskati vse drugje. Naj se torej dotični gospod prepriča, da nismo vsi starši onih 500 otrok brezbrižni za svoje otroke, čeprav smo delavci.
Nadalje je laž, da starši puščajo otrokom lonček kave in kos kruha zjutraj za ves dan. Ako delata oče in mati v tvorni-ci, gotovo delata zato, da bi sebi in svojim otrokom prislužila za hrano in oskrbo. Otroci tudi niso za časa odsotnosti staršev brez nadzorstva. Nanje pazijo starejši bratje ali sestre ali pa dekle.
Kakšne namere je imel dopisnik, ne vem. Ali tako mrzi otroke Iz »Abesinije«, ali pa se mu hoče zaslug, ki si jih bo prisvajal, kadar bomo dobili v Dobravi šolo in zavetišče. Rečemo mu samo. Ne poni, žuj svojega bližnjega, četudi je delavec!
i—
Vesela smučanja v Bosni
Sarajevo, 2. februarja
Smučarstvo, ki je bilo pred nekaj leti v Sarajevu le malo znano, se je v zadnjih nekaj sezonah naravnost neverjetno razmahnilo. Danes smuča v Sarajevu staro ln mlado, moško in žensko, le muslimank je še bolj malo, ki smejo svobodno ven.
Sarajevski smučarji, pa tudi vsi oni, ki se sicer postavljajo v dresu z dilcami in se širokoustijo s svojimi uspehi, dilc pa nikdar ne privežejo na noge, hodijo iz Sarajeva radi na smuk na Jahorino. Ja-horina ima dovolj res lepih terenov za smučanje, samo premalo so še znani in pa organizacija morda še ni taka kakršna bi morala biti Zimski sport se pri nas šele razvija in se mora zato boriti z raznimi često jako velikimi težkočami. Vem, da so mnogi, ki so se pred dvema letoma udeležili tekem na Jahorini, odšli razočarani, toda naj bodo pravični in naj priznajo, da je vsak začetek težak in pa da mora biti pravi športnik tudi z malim in skromnim zadovoljen. Prihodnjič bo gotovo vse drugače. Razmere se bodo izboljšale, pa tudi prireditelji bodo imeli več izkušenj v prirejanju podobnih prireditev.
Vsi oni, ki Jahorino poznajo, trde, da ima precej naravnost idealnih terišč za smuko. Ima pa še eno prednost: blizu je. Nekaj postaj z vlakom, pa smo na Palah, nekoč mali planinski vasici, ki pa postaja pravi letoviški in zimski raj. Vlaki ki vozijo ob sobotah in nedeljah na Pale, so vedno nabiti Toliko se vozi smučarjev, da skoraj ni mogoče dobiti prostora in da je človek v večni nevarnosti da pride v ne-zaželjen dotik z njihovimi smučkami To
pa prav nič ne moti veselja in dobre volje smučarjev, ki si že itak kratko vožnjo krajšajo še s šalami, smehom in petjem. Vile rastejo na Palah ko gobe po dežju. Mnogi sarajevski zdravniki so sezidali tam svoje vile in weekend-hišice, zidajo pa tudi drugi, ki potem poleti oddajajo sobe leto-viščarjem. Paljanska občina Je začela smotrno skrbeti za tujski promet in nekdo je celo sprožil idejo, da na Palah zgrade letališče, da bi se turistom, ki prihajajo od daleč, ne bilo treba stiskati po več ur v prenapolnjenih vlakih. To seveda še ne bo kmalu res, nekoč bo pa morda le tudi to dopolnjeno.
Oni, ki jim Je predaleč na Jahorino, ostanejo tudfc pozimi kar na Palah, kjer imajo dovolj priložnosti za smučanje. Po prvih pobočjih Jahorine, ki se dvigajo takoj nad Palami je zlasti ob nedeljah vse živo. Tu so oni, ki delajo v sneg pike in pomišljaje, pa tudi oni, ki prihajajo sem samo zato, da se vsaj enkrat na teden na-užijejo solnca in svežega zimskega zraka. Vsega je tu dovolj: pesmi, smeha, vriskanja in šal, tu in tam je seveda tudi kaka solza, bodisi od sramu, če je bil kdo le preneroden, ali pa od bolečine, če je bila pika kar preveč odločna
Drugi pa gredo prav na Jahorino (1913 m). »Kolika je Jahorina planina, siv je soko preletjeti ne može, a kamo 11 dobar junak na konju« — pravi narodna pesem. To je veljalo nekdaj — danes pa prav gotovo ne več, ko se celo v najhujšem snegu 1 smučarji z dilcami sprehajajo po Jahori-! ni Od Pal je dobre tri vire hoda. Pot je ' lepa, posebno zdaj, ko je vojska zgradila
.v.
S isjg&ffigf:
Observatorij na Bjelašnid v zimskem ornatu
»Indijanska glava«, ki jo je oblikovala zima
vozno pot do svojega planinskega doma na Policah pod vrhom. Nedaleč od tega doma je tudi vojaška smučarska skakalnica, zgrajena samo za manjše skoke.
Malo nad tem domom je Planinski dom prestolonaslednika Petra, last planinskega društva Romanije in sezidan leta 1934. To je že pravi planinski hotel in je navadno vedno poln. Med gosti je poleg Sarajlij zlasti mnogo Zagrebčanov in Beograjčanov. Nad tem domom je še mala planinska koča, namreč na Vukelinih vodah, pod najvišjim vrhom, Golo Jahorino. Pod njo je posebno slovito terišče za začetnike (»Idiotenwiese«).
Med obiskovalci Jahorine je, kakor povsod, mnogo takih, ki prihajajo gori res
samo zaradi smuke, še več pa je morda onih, ki hočejo biti samo moderni in prihajajo gori samo zato, da potem lahko rečejo, da so bili pozimi na Jahorini. Mnoge dame bi rade pokazale tam samo svoje športne in nesportne obleke in kostume, do smučanja pa od prevelike zaposlenosti s samimi seboj sploh ne pridejo. Dočim pravih smučarjev v hotelu skoraj ni videti ker so vedno na terišču, se drugi gostje med tem zabavajo s plesom, kartami in flirtanjem. Zlasti zvečer je v hotelu na Jahorini vedno zelo živahno in veselo.
Bosna in sarajevska okolica sta v ostalem polni dobrih terišč, samo vedeti je treba zanje in poiskati jih. Samo tri ure
hoda od Sarajeva Je Crepoljsko s tremi planinskimi domovi, ki se pri smučarjih vedno bolj uveljavlja. Na Crepoljskem so, kakor na Joharini, vsako leto društvene in tudi meddruštvene tekme sarajevskih planinskih in športnih društev. Tudi smučarski tečaji, ki so trajali po več dni, so že bili gori. Pri Crepojskem je posebno ugodno to, da izletniki niso vezani na vlak in da lahko pridejo in gredo, kadar hočejo.
Za pogumnejše pa imajo tudi daljše in naporne j še ture. Predvsem mislim Bjelaš-nico (2068 m), ki jo zmore količkaj izvež-ban turist v dveh dneh. To je v bližnji ok lici Sarajeva najnapernejša partija, je pa zato lepa in za smuko idealna. Na Bje-
I
I
Danes ob ZOM ori pie» Absolventov dri. trgovskih Sol v Ljubljani pod geslom
DEBET • KREDIT
Pod visokim pokroviteljstvom trgovinskega ministra g. ing. Nikola Kabalina
TRGOVSKI DOM
gdč Milica Polaji*ar)eva. Bežigrajski pevski oktet. Operni baletni trio.
Ronny-Jazz
Buffet.
Bar
"I
II
Domače vesti
General „Zamuda1*
Te dni je umri v lx>ndonu ameriški general Clinton Falls. Njegovo ime je zaslovelo v ZeJin jenih državah ne zaradi Rake slavne bitke, temveč zavoljo tega. ker je baje vedno prepozno prispel na bojišče. Svojo kariero je pričel L 1898 v Špansko-ameriški vojni Bil je tali rat še mlad ko-njen ški oficir. Dobi) je povelje, naj odide takoj na Kubo. Dan pred določenim odhodom je padel s kenja si zlomil nogo in ostal nekaj tednov v postelji. Ko je okreval in odpotoval na fronto, je dospel na bojišče ravno v trenutku, ko je bilo sklenjeno premirje.
Enako je zamudil rusko-jap~nsko vojno, pri kateri naj bi sodeloval ket amer Ški opazovalec. Ko se je izkrca) na Daljnem vzhodu, je pod pritiskom japonske vojske ravno padel Port Artur. Lota 1912 je prišel zopet kot ameriški opazovalec, sicer še pravočasno na balkansko bojšče, vendar pa ni prisostvoval n ti eni bitki. C>m je namreč prispel v Beograd, je hu:lo zbolel in ležal v postelji vse do premirja. Ta svojevrstna usoda ga ni zapustia n ti med svetovno vojno. Ko je prišel 10. növemöra 1918 na čelu svoje dlviz je preko Atlantika v Brest, se je ravno izkrcal pa je že bilo podpisano premirje med an tan to in Nemčijo.
Med abeslnsko vojno, katere se Je hotel udeležiti kot opazovalec Zedin jenih držav, je zopet zbolel. Sedaj je čakal na dovoljenje amerške vlade da prisostvuje kol :n:en opazovalec japonsko-kitajski vojni. Ko je bil privai no obveščen, da bo v kratkem dobil dovi'en ie za odhod na kitajsko bojišče, je pa umrl.
•	Spomin na srbski revolucionarni po-krrt leta 1804. V Valjevu bodo jutri z le. po s avnostjo obujali spomine na upor srbskega ljudstva proti turškim oblastni kom, ki bil v krvi zadušen 5 februarja leta 1805., ko je na mos;.u na Koluban Fo-čič Mehmed aga s svojim spremstvom ibiJ prvake vstaškega pokreta AJekso Nenado-viča. Ilijo Birčanina in druge. O tej vstaji ki je imela svoje središče v Valjevu je prireditveni odbor izdal obširno sp-imeni co, ki naglaša, da srbska nacionalna revolucija leta 1904 ni bila samo posledica ljudske stiske in bede. marveč da je bila izvedena tudi v želji in prizadevanju po ustanovitvi narodne države. Kakor vsi srbski osvobodilna pokreti. ta*o je imela tudi ta vstaja širši cilj jugnslovenskega Piemonta. S spominom na to požrtvovanje hoče Valjevo zdaj s svojo proslavo manifestirati za jugoslovensko ideio. Glavno torišče zgodovinske vstaje pa je tudi v svetovni vojni igralo važno ulogo, ko je znamenito kolubarsko bitko vodil vojsko, vodja živojin Mšič, sin valjevskega kralja. Zaradi tega so Valjevčani skleni'i. naj jse čimprej postavi spomenik ki bo oveko-večil stare junake Nenadoviča Birčanina in tovariše ter vojvodo Mišiča.
♦	Velika pevska prireditev v Beogradu. Jugoslovenska pevska zveza, v kateri je včlanjenih okrog 350 pevskih društev ?2 vseh krajev drže ve, prireja v 3er gradu za pravoslavne bmko'j .ne ipraznike jugnsio-vpn-ki pevski z'et, s katerem bosta združena dva pomembna jubileja — stoletnici Srbskega pevskega društva v Pančevu m kotorskega pevskega društva »Jedinstvo«. Zleta se bo udeležbo nad sto v zvezi včlanjenih drud'ev in se bo tako v Beogradu zbralo nad 10 000 pevcev iz vseh pokrajin. Pevski zlet bo vel<častna narodna ui kulturna manifestacija
♦	K°ngres Jadranske str»žc, bo kakor smo že poročali, 11.. 12 in 13 t. m v Zagret u Seja glavnega odbora bo 13 t. m. v prestorih Trgovske in industrijske zbor niče. Na seji bodo podani referati oblastnih odborov in proračun Udeleženci kongresa imajo na državnih železnicah 75 Ods otni popust za čas od 9. do 15 t m.
*	Služba zdravnika združene zdravstvo, ne občine Kostanjevice, okraj krški, je razpisana. Prošnje se naj vlože pri kr. banski upravi v Ljubljani do 20. t m
§ Danes Vel, gasilski ples
v Kranju
*	Pil okrajnem cestnem odboru v Črnomlju je razpisana služba banovinskega cestarja. Prošnje je treba vložiti do 15 f.bruarja 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Črnomlju
*	Cačak je izkazal zadnjo čast svojemu plemenitemu rojaka Nedavno je bil v Cačku pogreb, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Pokopali st. zdravnika dr Dra-gišo Mišoviča ki je izgubil življenje po trčenju policijskega avtomobila s tramvajem v Beogradu Dr Mišovič je bil med onimi, ki so jih z avtomobilom vozili na Ado Cigan.ijo O tej nesreči je bilo objavljeno uradno poročilo Dragiša Mišovič se je rodil leta 1898 v vasi Kulinovcih blizu Cačka kol sin revnega kmeta in velikega rodoljuba katerega so Avstr jci med okupacijo ustrelili ker je iz občinske hiše odstranil sliko cesarja Franca Jožefa in jo nadomestil s sliko kralja Petra Od očeta je podedoval Dragiša veliko ljubezen do nar. da svub«'de »n pravice Ko je dovršil študije v Pragi in Parizu, se je ves posvetil kulturnemu in prosvetnemu napredku svoje >žit domovine Pridobil si je sloves odličnega zdravnika, a uvrstil se je med mt- redke, ki požrtvovalno pomagaj( vedn< in oovsod kjer je pomoč potrebna ne računajoč na pl čilo Kakor zdravnik rako se je neum rno udsjstvo-val v Cačku 'n vsem okolišu tudi kot kulturni dela\e< ter je bil steber fran
oskesa Kluba in ljudske univerze v Cačku. Na zadnji poti ga je spremljala ogromna množica liudstva V sprevodu ki ga je vso pol obdajal gost špalir, so nosili 40 vem ev in kakih 20 govornikov, zastopnikov vseh stanov, se je ob grnbu ganljivo m hvaležno poslovilo od velikega pokojnika
*	C'v;!no pravt'ni postopnik, ki ga je priredil univ. prof. dr. B Sajovic Ln izdalo društvo »Pravnik« kot II zvezek zakonov je ravnokar izšel. Skrbno prirejeno delo se deli v glavnem v štiri oddelke: Uvodni zakon za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravih. Zakonik o sobnem postopku v c:vilnih pravdah Do la tek I Uredba o prilagoditvi preip sov. ki veljak) v območju apelacHsk h sodišč v Ljub'.jar.i Zagrebu in SpUttt. DointeV [I. Pogodbe o mednarodni pravni pomoči. Obširni zako-n k ki obsega 757 strani je nujno potre-bén ne le vsem pravnikom, zlasti sodni kom. advokatom, notnriem. slušateljem prava ;td. ampak je tudi važen pripomoček bankam in in-lustrfiskim podjetjem ter vsem orf-n ki imaio onravka v civ'1-nopravnih znr'evah V ntn'no vezani izvod velja din 140 v štir krstnih obrokih po din 37 pa d:n 148. Naroča se v telasn kovi
T ;jtH-i«tttq Rr^g 10 12.
•	Idrijčani in Idrijčanke! Vaš rojal' skladatelj Zorko Prelovec je nabral lepr zbirko idrijskih Ijudsk'h pesmi in jih pri redil za močki in mešani zbor v prav lah kern in pevnem slogu, ter tako ntel pozabe narodne pesmi idriiske rudarske koti ne. Zbirka, ki jo založi Rudarska zadru ga, je že v tisku in bo lična Ko izide. y takoj prejmete, če se prednaroč!te na na slov: Zorko Prelovec, Ljubljana, Dalmati nova ulica 13/1.
» Odl'čni živci, odporne miS'ce in popol no zdravie so č'ovsku potrebni v borbi zr obstoj. Za duševno delo pa ie potrebn-predvsem pravMna prehrana živčnih cel'r človek živčno izčrpan krejjča svoje živce če zauživa za zaitrk in mal'co po eno d' dve skodelici OVOMALTINE.
♦	Ugotovitev. Po poročilu iz Litiie srm 28 januarja poročali o podvigih pustolov ca Franca Gaberščka, ki je baje doma iz Kobarida in star 30 let. Tako vsaj stoji v raznih sp'sih kj jih o tem pustolovcu vo dijo policije ln orožni' ke postaje. Kakoi imajo pri vseh narodih nekatere priimk-: Cele množice, tako tudi Gab?rščkov pn na« ne manjka, nerodno naključje pa jc hotelo, da se z zas.edovanjem pustolovcem ujema po priimku po krstnem imenu, po letih starosti ir tudi po rojstnem krafu g France Gaber ?ček iz Ljubljane ki je zapos'en pri nekem podjetniku na Aleksandrovi cesti ter nas je prosil za ob javo, da n'ma razen tega nerodnega naključja ničesar skupnega z zločincem.
lašnico prideš z raznih strani; v vseh smereh so tudi p aninske koče, da turisti lahko prenoče Navadno pa gredo z Ilidže preko izvira Bosne na Igman ki ima ie pragozdove z volkovi in medvedi, potem pa preko Hra niškega stana in Velikega Polja, kjer je znana farma srebrnih lisic na observatorij na vrhu Bjelašnice V observatoriju kraljuje domala v večnem ledu in snegu (ker je le malo mesecev v letu, da na Bjelašnici ni snega) 771etni Cika Jožo, največji prijatelj vseh turistov On že več ko 20 let pošilja po svetu natančna meteorološka poročila in baje skoraj prav tako dolgo ni zapustil svojega kraljestva da bi stopil v dolino Njegov dom je pozimi prava gora ledu Sele ko prideš bliže, vidiš, da ima ta gora tudi razp ke. namreč okna in vrata O vetru, ki rogovi li gori ne bom niti govorila, saj je Se poleti tak. da Ciku Joži ni treba odpirati trojnih oken ki so leto in dan zadelana z mahovino Ce pa odore vrata, je kljub zaprlim oknom v sobi prep'h Jozln vetromer je nekoč Izdržal brzino vetra 130 km na uro, polem pa kapituliral Veter ga je prelomil in potnm zmagoslavno tuleč nadaljeval pot Stara navada je med turisti da posebno za bož'č ob;ščejo Cika Jožo da mu na sveti večer ni dolgčas. Takle obisk utegne biti včasih nevaren Prav nedavne dni so listi poročali kako so štirje smučarji zašli pod samim vrhom, največ 20 min»t le bilo od observatorija pa so zaradi go«te m ""le marali ostati vso noč v snegu in so se drugo ju-
tro ko se je zjasnilo, napol zmrzli vrnili v najbl žjo kočo V observatoriju je vedno nekaj postelj na razpolago turistom, ki ostanejo včasih gori po več dni. Za primer, kaka čuda ustvarja veter gori, prilagam sliko »indij ^nskega poglavarja«. To je bil navaden kol, na katerem je bila markacija visok približno dva in pol metra Nanj se je prijelo tol'ko ledu in ivja, da je zdaj tak, kakršnega kaže slika
To bi bile v kratkem planine v neposredni bližini Sarajeva, ki zaslužijo, da jih svet spozna in včasih tudi ob;šče. Seveda to od daleč ni vse, samo naiglavnejše V Bosni in Hercegovini je še mnogo lepih planin, o katerih naš svet nirrta pojma Mnogi naši planinci potujejo leto za letom v inozemstvo in poznajo tam vsak količkaj znan hr;b. ne vedo pa prav ničesar o planinskih lepotah svoje domov'ne Bosna ima take lepote, celo mnogo jih je. da se res izplača če jih sp znajo tudi Slovenci Za ohe. ki mislijo da smejo samo na Vrhove iznad 2.000 m, priporočam Cvrsnico in Pranj zadnjega zlasti tudi pozimi Ti dve p'anini sta sicer malo di'eč. a iz Sarajeva je zveza ugodna in kdor }e že šel tja gori. se je vrnM zadovoljen Prenj nudi p'anineem trdi prilike za plezalne ture tako da so lahk" zadovoljn' v vsakem pogledu Cvrsnica in Prenj pa Imata eno veliko pred-ost sta še povsem neoblizaria i ^d »kulture« in kd r gre tja, bo srečal samo ljudi. k; gredo v plan'"? res samò za-I radi planin. • •	Kasta Pleskovič-
*	Oblastni odbor U druženja jogontovenskih narodnih železničarjev In Vodarjev, Ljubljana, je izdaj in sa ožil bivAuro pod
naslovom »Jugoslovenske železnice v sliki, številki in besedic. Razprava vsebuje važne podatke o železniškem prometu, obsega 30 strani in en kartogram ter stane din L0 Naroča se pri Oblastnem odboru UJN2B Ljubljana Masarykova cesta 14/1
*	DruStvo Slovencev »Narodni dom« v Zagrebu vljudno vabd vse svoje člane in prijatelje na društveno čajanko s plesom, ki bo danes 4. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Berislavičeva 11. Igra prvorazredni Jazz. Pijače in Jestvin v izobilju. Pridite vsi!
*	Zahvala. Svojim učencem, prijateljem in znancem, ki so mi ob mojem vstopu v 80. leto življenja čestitali ln dodali lepih želja za bodočnost, se prav prisrčno zahvaljujem. Dr. Ivan Tertnik. profesor v p.
Ples Jadranske Straže
nocoj na Taboru SPORED.
1.	Uvod: Koncertni komadi — Igra vojaška godba,
2.	Oficielni sprejemi.
3 Otvoritev Himna Jadranske straže,
4.	Slavnostni sprevod narodnih nuš in svečano kolo Seljančica
5.	Slavnostne točke l. Češka beseda ob 75-letnici njenega obstoja. 2. Kolo Jadranske straže,
6 Ples. Po odmoru izvolitev kraljice Jadra-na in nagrajevanje narodnih noi Narod ne noše se prosijo, da pridejo zanesljivo pred pol deveto hro S'otoj se bodo vo zovi cestne železnice ustavlja'i na vogalu Vrhcrvčeve ulice, na kar občinstvo posebej opozarjamo.
*	Dva zagonetna uboja v Zagrebu. V
zagiebškem predmestju sta dva še neznana zločinca ponrči izvab la 26-letnega mostnega uslužbenca Josipa Presčkcga iz njegovega stanovanja ter ga pred hišo ustrelila. Josipova mati je sliši la ponoči glas, ki je klical: Jože, Jože! in takoj nato je sin. ki še ni legel k p či"ku, zapustil svojo sobo Mati ga je še slifala, ko je šel preko dvori?ča, nekaj minut kasneje pa sta zagrmela dva revo!ver?ka strela Naslednji dan »e je nrmereval nesrečni Jos p Presečki poročiti s svojo izvoljen-ko, 23-letno Štefko Smreka: je vo in demne vajo, da je motiv zločina ljubosumnost — V zagrebški okoMškl vasi Perjevici pa je kemik Gjuro Lukovački — Havek ufi re-il gradbenega podjetnika Ivpna GašpTo-viča, s katewim se je poprej sku-paj mud 1 oo opravkih v Zagrebu. Med potjo sta se skregala, ker jc kenrk baje sumničil sw >ega znanca, da zalezuje njegovo ženo. Orugi zatrjuje'o da je bil kemik že dol-ro časa zm^'rn in da je brez vsakega po-oda ustrelil svojega znanca.
♦	sm je ObtPžIl SVf jo mater R0t za-
irupljfNaiKo. V Senti je povzročila veliko .enzscijo ovadba, ki jo je vložil pred sodi-čem pose» nlkov s!n Andrej Sarta proti =voji materi Mladenič dolži «nrjo mater, a je zastrupila očeta ln še nekatere dru-re člane rodib'me. V za^nj'h treh letih le ilo v rozini poe<?®t.iika Andreja 3arie •tar več zagonetnih smr n"h p~im<*-ov ■lajprej je umri Andreic-v brat Pavel, po-em njegov zet za nj'm Pavlova vnuki-lia in naposled po estn>k Andrej Ba>rta. ti je živel s svojo ženo že nekaj let v nesrečnem zrkonu Zakonca sta se vedno ortp'raìa in je že-a dom rek^jkrat zatxu-^tila, a se po'em snet vrnila Nekega ve-'era je Andrejeva žena skuhala pap ikaS :a moSa ln hbpca, sama pa ni hotela večerjati. češ da ji je slabo Po ve?erji fta •bo'ela gospodar ln hlapec, pes ki je f o-iedel ostanke, pa je p'g'nil H'apeo je okreval, posestnik Andrej pa je po več-tnevni bolezni umrl Bolnika je dvakrat >biskal zdravn:k ia stari Basta je trdil da je imel po zavživanju zdravil še hujše bo-'pičine. Zdaj trdi Andrej Bart a ml., da .je bila večerja zastrupljena. Zasl'ä^li so zdravnika, ki. je zdravil pokojnega pos" t-nika. Zdravnik je prepričan, da ni bilo nobenih znakov zastrupljen ja ko je bolnika prelskal, ne Izključuje pa možnosti, da je kdo pokvaril zdravila, katera 1e b!l prertp'sal Osrmllena vdova odločno zavrača vsako krivdo ter zatrhije. da so njeni sovražniki pregovorili sina, ld j? je po krivem obdo!žil Vdova Je sama zahtevala, naj odkopljejo in preiščejo truplo njerr^a pokojnega moža, kar je sodišče že odredilo.
Iz Ljubljane
O— Simfonični orke*tet Bomo slišal) v ponedeljek na slavnostnem koncertu Glasbene Matice v pro« avo 601 e truce skladatelja Antona La jo vi ca v veliki ftlharmonič-ni dvorani Simfonični orkester, ki ga zato priliko sestavljata oelotni operni orkester m Orkestralno društvo Glasbene Matice bo popolna pravilna zasedba orkestra ki bo izvajal Lajovčev Andante in Cappriccio, 2 simfonični deli iz prve dobe skladateljevega ustvarjanja, ki sta bili obe te izvajani na različnih koncertih doma in v tujini Orkester bo vodil ravnate'j opere g. Mirko Polič poleg tega bo spremljal isti orkester še Lajovčev ženski zbor Gozdna samota. To delo se po prevratu še ni izvajalo na velikem koncertu. Poleg navedenih skladb so na sporedu Lajovčevi sa mospevi in mešani zbori Na koncert opozarjamo in vabi no. Začetek ob 20 prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Francoski institut opozarja na predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 6. t. m ob 20. url v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. Jean Lacrobt in sicer o provinci v sodobni francoski literaturi. Vabi'eni!
o— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetn'k dr. Franta Mis Poljanska cesta št. 15U. telefon št. 32 84.
Akademska Jadranska straža Ima svojo redno plesno vajo izjemoma v nedeljo 5. t. m. ob 20 v dvorani Trgovskega doma Adamič jazz, Jenko.
n— V spomin na svojega pokofnega «lina Janeza Je daroval g Josip Zupančič za Družbo sv. Cirila ln Metoda 100 din Iskrena hvala!
u— Društvo za pravno filozofijo In sociologijo in Filozofsko društvo v Ljubljani priredita danes ob 18 v predavalnici mi neraloškega instituta predavanje o temi. Veliki l udje o zgodovini Predaval bo g univ. prof dr. Nikola Vulič tz Beograda K temu predavanju so vabljeni vsi, ki se zan!majo Vstop prost.
b febr. pp,reo, Sokol HI. Valček oh Jadranu.
SOKOLSKI DOM OB TVRŠEVlcesti
u— Jadranska oba'a bo danes pričarana
v	Ljubljano na prireditvi Sokola III Poleg tega pa je vsestransut poskrbljeno za zabavo in dobro pijačo Vabljen le vsak, posebno pa še prilatelji Sokola III.
u— Šentjakobsko gledališče ponovi dre
vi	ln jutri popoldne Haškovega »Dobrega vojaka Švejka«. V današnji dobi je ta komedija pravi memento za vse one. ki so pozabil) na strašne dneve svetovne vojne in na ono, kar se dogaja na daijnem Vzho. du in v Španiji »Dobri vojak švejk« je delo, ki je močnejše kot vsak Remarqueov noman, kajti vsako odrsko delo kot vizual na komedija deluje siinele kot vsaka na pisana beseda Rezervirajte si vstopnice pri dnevni blagajni na dan piedstave od 10 do 12. in od 3. do 5.
NA PRIJETNO
D9MAČ0 VESELICO
ki bo DANES zvečer v GOSTILNI
„pri Jerici44 • „pri Perlesu"
v Prešernovi ulici 9, so vabljeni vsi. ki jim je za prijetno domačnost, izvrstno vino in dobra jedila.
u— Družabn< veörr udruž< n ja žel. uradnikov bo v nedeljo 5. t. m. ob 19. v dvorani hotela »Metropol«.
u— V počastitev spomina pok. gospe Gerde Buderjeve poklanjata Josef in Resi Behrend, Dunaj, 200 uin za slepe.
u— Dübet-Kredlt, to je geslo prireditve Društva absolventov drž. trgovsk h šol v Ljubljani pod visok'm pokroviteljstvom trgovinskega min stra g inž Nikola Kabalina, k) bo v soboto 4 t. m. ob 20.30 v v» h prostorih Trgovskega doma Pri pri-red tvi sodelujejo sam«? odi čne moči. Med prvimi naš slavček. popularna koncertna pevka gdč. Milica Polajnarjeva brez katere si že ne moremo zamisliti podobne pr raditve, nadalje Bežigrajski pevski oktet ki je za to pr re, lite v naftudiral tri krasne p srni ln končno trio ljubljanskega opernega baleta, ki to zapisal med drugimi Dvofakov slovanski p'es in Chopinov valček. 2e sam ta spored je vreden, da se ga ogle-'a. PlesožeMn se pa bodo zabavali ob zvokih priznanega Ronnv.jazza Dobro založen buffet :n pa bar bosta pripomogla da bo vsak obiskovalec kar najbolj zadovoljen odšel od te prireditve. Ker Je čisti dobiček nameni'-n za zgradbo doma. pri-ča.ku emo da boste v kar največjem Ste-vlu po-etili to pr redltev in s tem podprli mlado ter ag Ino društvo.
_ »Križ ob potoku«. V kinu Unionu predvajajo češki film po znanem romanu K Svétla »Križ ob potoku«. Nositeljica glavne vloge je J it ina Stepničkova ustali večji vlogi pa sta zasedeni po Vejražku in Eliašu. Fiim je poneven dokaz visoke umetniške stopnje češke filmske proizvodnje. razen tega pa ima toliko folklorne primesi da mu ne moremo odrekati pome« na prvorazrednega ku turnega filma, ki nas seznanja z narodnimi običaji. Prekrasni so naravni posnetki, ob katerih bo užival sleherni prijatelj fotografije Film se predvaja pod pokroviteljstvom češkoslovaškega konzula g Mifiovskega
u— Gasilska četa Ljubljana—Barje priredi Jutri, v nedeljo ob 15. uri v Gasilskem domu na Barju veseloigro »Ugrabljene Sabinke«.
u— Za kuhinjo v cukp»vrnl je podarila tvrdka I. Vidmajer na Cankarjevem nabrežju 85 kg fižola v vre<fposti 170 din. Mestno poglavarstvo se dobtotniku reve, žev najlepše zahvaljuje.
V nedeljo §. februarja vsi v štepanfo vas na sokolsko mašharado!
Blato na Pogača rjevem trgu Je res zelo nadležno — nam pišejo z magisUts.-ta — toda ta trg je makadanski ter je za^, to ob dežju in snegu moker in razmehčan. Vsak dan ga ni mogoče posuti in strganje blata vsak dan bi bilo tudi brez uspeha, zato bodo pa ljub janske gospodinje tem bolj zadovoljne, ko bo ves Poglavarjev trg ter sploh ves prostor od kresije pa do Zmajskega mosta z Vodnikovim trgom spramekstran. Ves naš živilski trg z okolico bo torej tako utrjen kakor je že sedaj utrjen večji del Vodnikovega trga, vendar pa moramo počakati trajno suhega m toplega vremena, ker drugače ni mogos če prameksirati cest 2e lani so bila ta dela v programu, vendar pa zaradi slabega vremena in zelo nujnih 1e! s cesto ob novi tramvajski progi k Sv Križu in z ureditvijo Dolenjske ter KarlovSke ceste Pagačarjev trg nj prišel na vrsto Za ureditev vse oko ice živilskega trga .potrebni kredit je zagotovljen v novem proračunu in zato se prav kmalu znebimo blata in prahu na vsem živilskem trgu
o— Skoraj do smrti so ga pobili Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 34letnega Jožeta Kocjana, hlapca pri gostilničarju Furiami v Vrbljenah pri Tonršlju pri Furiami je bila na svečnico gasilska veselica. pa se je nekaj gostov razvnelo čez mero. Dva izmed njih sta Kocijana izvlekla iz hiše in ga brez vsakega povoda tako pietep a, da bi bil najbrž mrtev obležal. če ne bi bili ljudje o pravem času prihiteli na pomoč. Zadevo ima žandarmerija v rokah.
u— Debet-kred't so abso'ventje držav, nih trgovskih šol izbrali za devizo svojega plesa kj bo drevi ob 20.30 v vseh prostorih Trgovskega doma pod pokroviteljstvom ministra za trgovino in industrijo Prireditelj' so za svoj večer izbrali nadvse pester program Med drugim sodelujejo tudi člani in članice baletnega zbora naše opere gdč Milica Buhova g. Franci Čarman m gdč. Angela šuštaršičeva ki bodo izvajali čefkl ples iz »Prodane neveste* Cho, pinov valček (naštudiral ga ie baletni mojster Go ovin) in slovaški ples.
u— Danes vil v Delavsko zbornico na l. legi'^nars'.i p'es!
u— Izgubil se je na Črno-beli majhen kromast g avniček. Najditelj naj ga odda v trgovini M. Tičar.
u— PIesno-sp>rtn| klub »Ljubljana bo ime) redni letni občni zbor jutri ob 20. v klubovem lokalu »Ka/ina« Vsi članl-ce obvezno in točno. — Odbor »PSK«.
Iz Ce'ja
e— Plan'nsko predavanje. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila v četrtek 9. t. m. ob 20. v risalnici meščanske šole v Celju zanimivo predavanje s skiop-tičnimi s ikami. Predaval bo zn3ni planinski delavec najmlajše generacije g. Uroš Zupančič z Jesenic, ki si je izbral aktualno temd: »Nazaj k naravi!«. Predavatelj bo govoril o prvih, odbjaiočih odnosih človeka do narave, o poznejših odkritjih gorskih lepot, ki so jih započeli Angleži, katerim so slediU drugi narodi. Danes, ko raste nov rod in beži pred kvarnimi vplivi mestne kulture, se je razvilo iskanje lepot v gorah, a obenem iskanje težav in nevarnosti. Lepote gora so mikavne za vsakogar; tam v neizpačeni gorski naravi se odpočije svobodni duh daražnjega človeka. Vabimo vas, da napo nite dvorano do zadnjega kot čka, ker se vam nudi večer naj-lep£ega užitka.
e— Danes vsi na prvo maškarado Sokola Celja I. v Sokolski dom v Gaberje! Konkurenca mask! Krasna darila! Prvovrsten pomožen iazz! Zabava — veselje — smeh! Vas vabi odbor.
Krajevni protituberkuloznl H gl v Celju je darova! zdravnik g dr. Drago Hočevar v Cel'u 200 din v spomin na tragično preminula dr. Vaso Saviča ln dr. Marijo Kučerovo v Beogradu.
tz Kranfa
r— Slovenska služba božja v Narodnem domu v Kranju ne bo v nedeljo S. t m.. ampak drugo nedeljo v mesecu februarju to je 12. t. m ob H. v sokolski garderobi Narodnega doma. Vstop je vsakomur prost
Iz Triiča
č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo tilm »Jo-šivara.«
Da vsakomur omogočimo obisk največjega filma sezlje
Robin H o od
smo lzposlovatl še podaljšanje ln se Isti predvaja Se danes in v nedeljo. FIlm, ki je dosedaj tudi v Ljubljani dosegel največji uspeh.
< INO MATICA ti -94
Danes ob 16., 19. In 21. uri
•qMMnMv^MMMMMnpw«^
Danes premiera" VHT^kT^T^^ KINO S'X)GA, tel. 27-30 «I	HI J
Francolse Rosay. Alberi Prejean, Charles Vanel, Llsette L:in vin.
I
ob 16.. 19 in 21. uri
Bitje ln bitje pariških nočnih lokalov v mestu ljubezni, erotike in strasti! Ljubavni trikot med moškim ln dvema ženskama: materjo ln hčerko!
Danes ob »4 80.	OtTCk IZ	JlttCStja ZNI2ANE
jutri ob 10.30 Tempi2taHaaBMBHHH|HH|BaB^MH]H CENE!
Krasen ieikl film, ftf f e prejel državno nagrado za umetnost! — Krstna predstava v Jugoslaviji bo danes v Kinu Unionu, pod pokroviteljstvom češkega konzula
Po istoimenskem romanu « « a w ■	m ■	SffŽ. StüntSlaVO
11 r m * V n n f v u _ mn-,™s»ega
vitega Miroslav. JareSa. £11 #1111 »I i! Ii Uli LepS1 OD VSEH dosle] P'«»vajan!h 8	_	lili/ Il li II i j I i II II «eškto "In™ - V glavni vlogi lepa
Rino Union - tet UH Ili i* UM |'U lk liM JUONA STEPNIČKOVA
Predstave od 16., 16. to 21. uri	KftIŽ U I OTOKA	Vlteslav Vejraška in Mirko Eliaš.
e— Na (Joiteh Je smuka najideainejša. Prekrasne planine v okolici Mozirske ko-koče so pokrite s suhim pršlčem, kakršnega si smučar vedno najbolj želi Na staro utrjeno snežno plast je pred kakim tednom zapadlo skoro pol metra takega, idealnega snega Solnce sije od jutra do večera in s svojimi žarki boža bele planja Ve Presrečen vsakdo, ki mu Je dano da naloži smučke na ramo tn te dni pohiti v ta zimski raj! Smučarjem daje Mozir-ska koča prav udobno zavetje.
e— Velik porast brezposelnosti. Pn celjski borzi dela se je od 21. do 31. januarja na novo prijavilo 390 brezposelnih (338 moških in 52 žensk), med temi okrog 120 delavcev ki so bilj dos>ej zaposleni v kam nolomu v Cezlakah pri Oplotnici ter delav. •ci iz tekstilne tovarne Bergmann in drug v Celju in lz tovarne p etenin na Polzeli Dne 1. t. m. je bdlo pri oeljski borzi dela v evidenci že 1370 brezposelnih (1191 mo-;§kih in 179 žensk) nasproti 1052 (908 moškim in. 144 ženskam) dne 20. januarja.
e— Dve hudi nesreči. V soboto je padel 33!etni posestnik Miha Stakne v Braslov-čah doma s skednja in si zlomil levo nogo. V sredo se je ponesreči 621etni posestnik O a? per Kožuh iz Jankove pri Celju pri Vo'niku. pri delu v gozdu se je zvalil nanj težek hlod in mu zlomil d*sno nogo nad kolenom. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Nepremagljiva s kolska postojanka
je Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 2e skozi 30 let vrši svetolenarški Sokol svojo pumembno nacionalno in sokolsko po Klan^tvo. 8 sokolskih čet je danes tesno povezanih z matičnim svetolenarškim društvom V smislu poročil funkcionarjev bo fivetolenarški Sckol zgradil v okviru so-kolske Petrove petletke svoja kopališče Navzlic raznim oviram na.ašča število članstva Ob svoji 301etnici je izdalo društvo posebno spomenico Uprava je dobile pri volitvah svoje sijajno zadoščenje Ka kor pred 30 leti. tako je bil tudi na sedanj :m občnem zboru izvoljen za starosto br. dr Milan Gorišek, za načelnika pa br. Davorin Polič
a— Sokolsko društvo Pobrežje bo predvajalo danes ob 15 v kinu Pobrežje za de-co ln ob 20.30 za odrasle zvočni film »Oj letni, letni sivi Sokole!« Ker je film kras ne vseb ne. vabimo vse članstvo in prijatelje sokolstva k ob Ini ud-ležbi. Zdravo: a— Iz gledališča. Drevi bo prva ponovitev Štimčeve dramske reportaž? »Avto-melcdy« za vrstni red B Jutri v nedeljo popo'dan bo »Aida«, da bodo deležni užitka veličastne Verdijeve opere tudi okoličani. Jutri zvečer zadnjič pr~d gostovanjem mariborske drame v Ljubljani Cankarjev »Kralj na Betajnovi«
a— Pri Senjorjevcm domu bo v ne-de jo ob 7. maša za smučarje.
a— Občni zbor SK železničarja bo drevi ob 19. v dvorani tribune na stadionu Clan', prijatelji ln simpatizerji kluba so vljudno vabljeni.
a— Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je posetilo Maribor 1.495 tujcev s 4.282 n čninami. Iz Nemčija jih je bilo 238, iz Madžarske 51 Italij- 42.
a — Rekordno število mrličev je bilo te Ini na mariborskem mestnem pokopališču Na Svečnico jih je bilo 12. Te?ni prostori mrtvašnic so bili tako polni, da so morali celo neko ubogo žensko, ki se ji ni nikdar v življenju sanjalo, da bo na mrtvaškem odru v kapelici, prenesli tjakaj, kei drugod ni bilo prostora.
a— Dolgi prsti. Natakarju Viktorju Scbru lz Koroške ceste 10 so odnesli črno zimsko suknjo, vredno 2.200 din Zaseb-nici Gizeli Cernicki iz dr Rosinove 9 je ukradel drzen zlikovec dragocen mui iz parzij ke kože, vreden okoli 1.000 din Andreju R škarju, trgovcu iz Fochove 13 je izginilo kolo znamke »Styria« z evid ilt 227 642; trgovski pomočnici Ivanki Beribak pa žensko kolo znamke »Nero« z «vid. št. 136.000.
a— Vsak dan nezgode. 371etni zasebnik Jože Haber lz Radvanja se je spravljal k počitku na skedenj. Padel ja z lestve in se potolkel po obrazu — Pri padcu v sobi si je zlomila levico 311etna Frida Praprotnik iz Kamniške ulice 2. — Desnico si je zlomila pri padcu s stola 12-letna posestnikova hčerka Alojzija Pišek iz Gornjega Dupleka. — Na spolzkih tleh je padla 371etna Marija Šmi.maul iz Do-goš in si zlomila levo nogo. — Preko stopnic je treščila 551etna p sestnica Jožefa Kos lz Stanovskega pri Poljčan^h Zlomila si je levo nogo — Pri igri je doletela nesreča 61etnega Branka Lešn ka iz Pobrežja. Priletel je na tla tako nesrečno, da si je pregrizel jezik in se poškodoval po obrazu. — Vsi se zdravijo v bolnišnei.
a— 3fikrat kaznovan. Brusač Friderik C., ki potuje iz kraja v kraj, je pr:šel k Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Preko dne je brusil, ponoči pa se je splazil v kurnik posestnika Krajnca in mu odnesel naibolj pitane k"k"ške Z-nrli so fra v sto'enarške zapore. Friderik C. je bil že 36krat kaznovan.
Na Dolenjskem je mleko po 90 par liter
Stična, 3. februarja Zadnje čase posvečajo listi veliko pozor nost vprašanju, kako bi se zboljšala živi noreja, kako bi se povečala rodovitnost zemlje in kako bi dosegel naš revni, od vseh nadlog stiskani krnel večje cene polj skim pridelkom, zlasti pa se obravnava, kako bi se dosegle za mleko višje cene. Na Gorenjskem se javljajo zahteve po ceni din 250 za liter.
Kaj pa naj rečemo mi Dolenjci, zlasti Stičani. ki moramo da iati mleko liter po 80 ali 90 par? Splošno je znano, kjer m konkurence, se cene postavljajo, kakor pač pri ja odjemalcem. Pri nas konkurence ni. zato ni čudno, da moramo dajati mleko skoraj xaslonj. Da, pri nas je bilo pred ne kaj leti boljše tudi g led? c en trleka Mie karska zadruga v Ljubljani je plačevala mleko po 2 din liter m še nakupovalec je dobival od litra 25 par. Kol-kokrat Se spra šujemo zakaj je mlekarska zadruga pre nehala? Radi bi od oblastva pojasnila kan naj se obrnemo, da dosežemo vsaj ceni; 1.50 din za liter mleka.
Na Gorenjskem imajo pašnike in plani ne in s tem manjše izdatke za krmo. Tam so tovarne in delavci kupujejo mleko. M pa smo navezani samo na mlekarno Ceni »tiškega čajnega masla ln sita je pa kiju! razliki cen pri m'eku in paši enaka cenar »oren 'skih mlečnih izdeV ov. če ni »slo ne koliko višja.	Prizadeti kmetje.
(lospodaritvo
lega zaklada Angleške banke
Zlate rezerve Angleike banke ln intervencijskega fonda znašajo 660 milijonov
fantov ali 170 milijard din
V zadnjem času so v Angliji dozoren važni sklepi na področju valutnega vprašanja Nedavno je Angleška banka izročila angleškemu valutnemu intervencijske, mu fondu za nonunainih 200 milijonov zlata (v dejanski vrednosti skoro 350 milijonov funtov). S tem ukrepom je Anglija demonsti iraJa pred svetom svojo pripravljenost. žrtvovati tudi tako ogromne zneske, če bl se špekulacija hotela polastiti funta. Angleški zakladni urad. ki določa smernice angleške valutne politike, je trdno odločen držati sedanji tečaj funta nasproti dolarju.
Sedaj poročajo lz Londona o novem ko, raku za utrditev zaupanja v angleški funt. Angleška vlada je predložila v spodnji zbornici zakonski načrt, da se zlate rezerve angleške banke valorizirajo. Po tem zakonskem načrtu se bo zlato Angleške banke knjiž:lo vsak teden po povprečni tržni vrednosti z'ata na londonski borzi. Cena zlatu znaša sedaj 148 do 149 šilingov za unčo čistega zlata, medtem ko knjiži Angleška banka svoje zlato po start paritetni ceni 85 šilingov za unčo.
Načrt zakona o valorizaciji zlatih rezerv Angleške ba~ke predstavlja ukrep ki ga le angleški zakladni urad že dolgo pripravljal Za angleške razmere ie v toliko revo'uc'onaren, ker razveljavlja skoro '-i00 let veljavno določbo, da se zlate rezerve Angleške banke kni"ž;io po ceni 85 šilin; gov za unčo. Zlate rezeive Angleške banke zna*aio s°daj. ko 1e Angleška ba^ka odstopila znaten del zlata valutnemu izravnanemu fondu. 124 6 milijona funtov, po cenj zlatu na londonski borzi oa je resnična vrednost te z"ate rezerve 221 milijonov funtov t. j. za 74 več nego znaša sedanja nonrnalna vrednost. V bodoče bodo zlate rezerve An^'e'ke banke vsak té-den p^e-fi^u^ane v fnnte no certi zlata. kt bo zabPležena vsako sredo v tednu. Tud! ostale "''rt-'ve emisilskega oddelka Angle, ške banke bodo preračunane po tržni vred. nosti.
Ker se z v^l-rizacijo v^d^o^t zlate rezerve Angleške banke znatno poveča, bo
z novim zakonom oni del denarnega obtoka, ki ni krit z zlatom, temveč le z državnimi papirji in je bil v januarju povišan od 230 na 400 milijonov funtov, zopet znižan na 300 milijonov funtov Tako bo morala lemetl Angleška banka v bodoče za ves obtok bankovcev preko 300 milijonov funtov stoodstotno zlato kritje. Sedaj znaša obtok bankovcev 464 milijonov funtov. Presežek zlate rezerve, ki se bo pokazala na podlagi tedenskega obračuna. bo Angleška banka prenesla na valutni izravnalni fond, ki bo obratno kril tudi eventuelni primanjkljaj do popolnega zlatega kritja onega dela obtoka bankovcev, ki presega 300 milijonov funtov.
Korak angleškega zakladnega urada predstavlja novo poglavje v angleški valutni zgodov'ni in pomeni praktično, da , angleški merodajni krogi ne mislijo na kako okrepitev mednarodne vrednosti funta preko sedanjega stanja, kajti taka okrepitev bi pomenila zmanjšanje tržne vrednosti zlatih rezerv, kar psihološko ne b! ugodno vplivalo. Valorizacija zlatih rezerv pomeni tudi, da Anglija Se ne misli na končno stabilizacijo funta nasproti zlato ln da Je sistem nia-nipnlirane valute smatrati za trajno ureditev. S pomočjo va'utne?a izravnalnega fonda bo Anglija sicer skrbela za taktično stabilnost funta, ne pa za stabilnost funta nasproti zlatu. Čas za stabilizacijo funta nasproti zlatu po mnenju Anel'je še ni pr" 1 Povoi z» vp'oHz?"*'<o oa ie *e1ia angleškeea raWadneea urada, da tudi na zuna^ pokaže in demonstrira ugodno stanje zlat'h rezerv Z valorizacijo se poviša odsotna zlato k^'Hp celotne?» obtoka od sedanüh 27 na 47% To ie ugodno razmer-
da le sedal večji dèi an^e'k'h zlatih wwv v rokah valut ppfjj	fonda in «e ne računa
v krit*e Zlate r^nre va'utne<»a izravnalnega foda se sedal c«»nHo na rkroe 440 r^'iMp^ov fi">tnv. v««» z'atn A""1"'1^ banVp in va'nfnf»"a ivrpvrnpinppa fonda pa na 660 M"Hpnnv fnn+nv n»i obtoku, ki znaša le 464 milijonov funtov.
rmlh terjatev v kliringu z Italijo je skoro likvidiran
Narodna banka je pravkar izdala izkaz o stanju klirinških računov z Inozemstvom na dan 31. januarja. V tem izkazu je najzanimivejša sprememba v Klirinškem računu z Italijo. Na tem računu je lani spomladi saldo naših terjatev narasel na skoro 200 milijonov din, potem pa je pričel polagoma popuščati in je zna" al ob koncu lanskega 'età le še 33.1 milijona din. V teku januarja je saldo nadalje naglo nazadoval in se je samo v zadnji četrtini januarja skrčil za 9.8 milijona din, tako da je ob koncu januarja padel na 2.4 milijona din. S tem je saldo skoro likvldi. ran in tli izkliučero da bo prihodnji izkaz že pokazal aktivni presežek. Ta okolnost je važna zaradi tega, ker nam likvidacija salda sedaj omogoča boljše izkori"čanje kontingentov za izvoz našega b'aga v Ita lijo. Naša izvozna statistika nam je že v zadnjih mesecih pokazala malenkostno povečanje izvoza v Italijo. V septembru smo izvozili v Italijo za 20 2 milijona din, v oktobru za 24.5, v novembru za 28.5. v decembru pa za 32.5 milijona din; seveda pa je treba upoštevati, da je znašal naš izvoz v decembru prejšnjega leta 63.6 milijona din in je bil torej izvoz v lanskem decembru skoro za polov* oo manjši nego v istem mesecu prejfnjega leta. Po klirin-
gu z Italijo je Narodna ba"ka 2. t. m. lz-p'ačala klirinške nakaznice do štev. 649 od 21. januarja t. 1.
Ostali klirtngl
V kliringu z Nemčijo smo v zadnji četrtini januarja zabeležili malenkostno zmanjšanje salda naših terjatev, in sicer za 0.24 na 23.11 milijona mark. Saldo naših ter atev v Turčiji je lè nebistveno nazado, vaf za 0.2 na 18.3 milijona din, saldo na ših terjatev v Pol'ski pa se je nebistveno povečal na 5.8 milijona din. Sado v kliringu z Bolgarijo je ostal skoro nespremenjen na višini 1.8 milijona din.
Med pas vnfmi kl ri^gi zaznamuje k'i rinški račun s Češkoslovaško prav obSut no zmanjšanje salla nagega drtga, In si cer za 21.6 na 114.5 milijona Kč. To zmanjšanje je očitno posledica obračuna terjatev, ki odpadejo na sudetsko nemške ozemlje. Saldo nafega dolga v Madžarski se je zmanjša1 za 1.1 na 15.8 milijona din. sai, do našega dolga v Rumuniji pa za 1.8 na 12.1 mil'iona din Likvidacijski kliring s ftvfco i7kan''e zrv^n'Sanie salda nagega dolga za 0.30 na 2.8 milijona švicarskih frankov Hkvidae^'ski ki'ring z Wel«1fo na malenkostno povečanje za 0.03, na 2.36 nrlijona belg.
Stragi kontrolni prepisi za izvoz kon)
Kakor smo na kratko po.očali, je trgov dlaki mitLiclih na obnovi ta*.ona o organizaciji in Konu OU 1ZVU.OI z* vrne .zual uattuuo o kouuuu izvoza Konj.
Ta naicaua U0i0*.a, ua je uva konj brez uzira ua izvozno arcavo pouvuxn Kontroli Zavuua za pospeševanje zuuan.e trgov' j. Za odob^enje izvorne koi.cine in vrsto konj bo zavoa izdajal izvozna ove- i renja, brez katerih se posujke konj, namenjene izvozu, ne bodo ameie nato v or iti niti izvoziti pieko meje. Pred na^aca-njem konj za izvoz v inozemstvo bo dr-žavn. veterinar zahteval od stianke izvozno overenje zavoda in izjavo o kupni ceni za vsakega konja po posebnem obrazcu Nato bo izdal uradno poiočilo o pre-<?' iu konj v triplikatu in oveienje o izvoru.
Z izvozom konj se lahko bavijo samo one osebe in cigan zacije, ki bodo v ta namen registrirane pri zavodu v smislu pravilnika. o kontroli izvoza živine Kot izvozniki pa se lahko registrirajo oni izvozniki, ki so kot taki sodno protokolirani in pred'o^jo poob'a-tilo po obrtnem zakonu, potrdilo o sodni protokolaciji in potrdilo o plačanih davk h. Nadalje se lahko kot izvozniki registrirajo kmetijske zadružne zveze kot predstavnice kmetijskih in živinorejskih zadrug, kadar izvajajo prozvode zadružnikov (predViti morajo potrdilo o registraciji, pravila zveze in seznam čTpnov zveze) Krnčno se lahko re- . gistrirajo kot izvomiki tudi konjere'ci, 1 kadar sami ali v ta namen Združeni 'Zva-žaio živali svo^e lastne prireie (predlo'lti morajo potrdilo občine da so kotili ki jfh ho" i. izvo7iti. nfhova 'a*t in ki mo-a biti ootrjeno od sre'Wa veterinarja, kakor Hidi davčno potrdil).	i
Izvozn'k mora v prijavi za registracijo irnačiti ali se je že prej bavil z izvozom •toni al« ne V prvem primem tnoTa pred-' ožiti dok**? o tem. da Je od leta 1920 na-orej i?va*al konje vsai neoret^oma tri >ta 'n v?ai tri va^onp na leto To lahko ^okP*e s ca^nririTtfi d^Va^ac^ami ali po-^ripr>lm izv^kom iz rs^n-Vh k»"'!», g^-•ečih se na n'e^o^o	T»ki i*"frn«k'
•<? bodo rP«*Mrirali v sk"t>'"o sta-'h izvo*-';kov. ost»1' pa prid«ìo v sknn'no no"*h 'voz'kov. Sk"t)'na st^'h ìzvozf'Vov bo -»delovala v izvn-*n s 70^ <,ki"x,i»J) nov'b vozn'Vnv oa s 3ft"*> V* '-arije Je treba prilagodi novim predp-'
Registrirani izvozniki bodo prijavljali
zavodu število kon„, ki jih želijo zvoziti v roku uo.očcntm ou zavoda Pnjave bo zavod dostavljal veterinarskemu oddeiku vojnega ministrstva v izjavo Potem bo prijave reševal ožji strokovni odbor za živino in živ.nske pio-zvode pn zavodu, v katerega bo vojno ministrstvo delegiralo svojega predstavnika Sklepe ožjega strokovnega odboia bo potrdil plenum strokovnega odbora.
Zavod bo nato izdal interesentu izvozno dovoljenje, ki se bo glasilo na njegovo ime in bo neprenosljivo izvoz pa se bo mo:ai zvršiti v določenem roku Po izvršenem izvozu je izvoznik dol an dostaviti zavodu raiune in druge podatke o izvrSe-nem izvozu zaradi evidence Ce izvoznik ne bo mogel v določenem reku Izvoziti dovolje aga števila konj, bo moral o tem obvestiti zavod vrniti oveien.e in opravičiti, zakaj dovoljenja ni izkoristil. Izvozniki, ki ne bodo izvozili konj, za katere so dobili dovoljenje, n ne bodo dali opra-vičila, zakaj niso izvršili izvoza, izgube deloma ali v celoti kavcijo pri zavodu. Od očbe o kami izda trgovinski minister na predlog zavoda po zaslišanju interesenta in po nvšljenju zainteresirane strokovne organizacije.
Zavod bo pobiral pri izdajanju Izvoznih dovoljenj specialno takso, katere višino bo dò'ocil trgovinski minister v soglas:u s firančnim ministrrm Dohodki od taksnih znarrk služ!jo v smislu uredbe o or-gar aciii Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za kritje stroškov pri kontroli izvoza.
Kot jamstvo za pravilno Izvrševanje
.-ledn'eov te nared» e morajo izvotnlkl položiti pri zavodu kavcijo v vižini 25.000
din v gotov'ni ali v državnih papirjih po dnevnem tečaju ali v garancijskem p'smu denarnega za /oda. registriranega pri finančnem min'strstvu.
Naredba ie bPa ob^avUena v »Shi*benih novinph« 2 t. m in ie s tem dnem stopila v vel avo Istoča^o 1e izanbMa veljavo navedba n izvozu konj v Nemčijo od 11 julija 1934.
Go«oo4a*ske vest!
= P a5evanje poslovnega In luksuznega davka pri uvozu. Finančni minister je :7dal odi'-k da se bo v bodoče pri plačevanju davka na poslovni promet in luk numera davka kakor tudi pri plačevaniu carine »ad valorem« za blago, ki se uvaža
S. Vv nNN V \ Nikar se ne bojte

s
Rolo Vam krutem 1a* ! ?Jntn me V* m nI tT*b* -IM nn«*1"	"»•"'•''fl
«tt «t n«*»** «um»»*»" 9	7«kal
Vi?v»«»«»««» ir»»c*rft
stvo n kolo.
K/
iz Amerike ali lz drugih držav, a je fakturirano v ameriških dolarjih, ameriški dolar preračunaval v dinarje po uradnem tečaju, ki ga finančno ministrstvo predpisuje vsak mesec. (Uradne tečaje za februar smo včeraj objavili.)
= Anketa o obrtniškem starostnem zavarovanju. Zbornica za TOI je sklicala v
prostorih okrožnega odbora obrtniškega združenja v Mariboru anketo o obrtniškem starostnem zavarovanju, katere se je udeležilo 38 zastopnikov obrtniških organizacij O osnutku uredbe za obrtniško starostno zavarovanje je izčrpno poročal tajnik Zbornice za TOI dr Josip Pretnar Ko je posamezne določbe osnutka t^me ijito obrazložil, se je razvila živahna debata. Navzcči zastrpniki obrtn'stva so izrazili svoje pomisleke glede viš!ne zavarovalnega fonda in starostne meje. Iz-• azili so se proti centralizaciji zavarova nja. V sm'slu sklepa morajo vsa obrtni ška združenja sporočiti te dni Zbornici za TOI svoje pred'oge k osnutku, ki bodo v februarju predloženi ministrstvu. Mariborsko obrtništvo ne odklanja načrta o nbrtn'Skem starostnem zavarovanju, gre le za to. da bi se to zavarovanje izvršilo tako. da bi bili obrtniki čim manj obremenjeni in imeli od njega čim več koristi
= Občni zbor Narodne banke bo 5. marca t l. ob 9. v poslopju Narodne banke v Beogradu. Na dnevnem redu je med drugim vo itev enega člana upravnega odbora in dveh članov nadzorstvenega odbora.
moralne kvalifikacije osebja, ki mu je poverjeno izvrševanje devizno valutnih po-S slov. Za4o bodo centrale denarnih zavodov spričo zahtevane izjave predložile prošnje tudi za pooblastila posameznih podružnic.
Salterske devize diplomatskih uradnikov
Narodna banka je obvestila vse poobla-. ščene denarne zavede, da jim ni treba od ' Salterskih deviz diplomatskih uradnikov inozemskih predstavništev v naši državi nuditi ene tretjine na odkup Narodni banki po specialnem tečaju To pa velja samo tedaj, če bo te devize ponudilo v prodajo danarnemu zavodu ono tuje predstavništvo (poslaništvo ali konzulat) v naši državi, pri katerem je nameščen uradnik, čigar devize se nudijo na odkuo Diplomatski uradniki tujih predstavništev bodo z ž5rom prenesli čeke na poslaništva odnosno konzulate, ki b~do potem te čeke oism°no pcnud'li pt>oblaščenim denarnim zavodom na odkup.
Bjlaacfranfe vrednostnih papirjev zavarovalnic
Na osnovi uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami in v apo azuniu s finančnim ministrstvom Je trgovinski minister predpi «a* pravilnik o načinu hilunsiranje vredno stnih papirjev matematične rezerve Uredba pravi:
Ce ima kako zavarovalno podjetje vrednostne papirje, v katere so po § 8. točka '/» uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji vložene matematične rezerve, ne bo nastalih razlik vknjtžilo preko računa izgube ln dobička temveč preko rezerve za pokritje tečajnih izgub pn vrednostnih papirjih. matematične rezerve.
V kolikor rezerva za k ri'je tečajnih izgub pri vrednostnih papirj:h matematične rezerve ni zadostna za kritje razlike na sta ie zaradi tega ker so papirji v bilanci izkazani v manjši vrednosti kot v prejšnji bilanci, se bo ta razlika knjižila preko dru gih rezerv za kritje tečajnih izgub; če pa niti te rezerve ne bi bile zadostne, se bo kr tje doseglo v celotnem poslovanju za to it to. V primeru, da sc razlika ne more pokriti niti s poslovnim čistim dobitkom za to leto. se bodo vrednostni panrji matematične rezerve v bilanci izkazovali pc te "a ju. ki ustreza zmanjšanju razlike na račun rezerv »n čistega dobička.
Vrednostni panirji. v katere so po § 8.. odst. 1., to3. a, b in i, g uredbe o nadzorstvu nad zavarova'nimi podjetji, vložene matematične rezerve, ae v nobenem primeru ne morejo v b:Urci izkaratf z vrednostjo. ki bi presegala njihovo nominalno vred-j nost
Objjaaje deviznih predpisov za inozemce
V zadnjih mesecih je Narodna banka anatro pooslrLa prepise v primerih, čj inozemù, ki Ima j j pri nas svoja podjetja, kupujejo aevi^e ^a plačilo uvoženega blaga Ti preepisi so povzročali tvrdkam, ki so last Ino.emcev, precejšnje težkoče. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo Narodna bai.ka v kratk.m izdala nove predpise, po katerih bodo taka podjetja lahko do-bivaia devize za p.ačilo uvoženega blaga, enako k^kor čisto domača podjetja. Te tvrdka bodo lahko kupile devize za žo uvož.n j b ajo, v bjuoča pa bodo im le pravico do nakupa djviz za uvoz, kakor domača tvrdke, teda po predhodnem dovoljenju Narodne banke. Prav tako bodj v bodoče lahka dobili inozemci, ki stalno bivajo pri nas, na podlagi potnega lista, tuja plačilna sredstva za potovanje v inozemstvo, kakor naši državljani.
Dovoljenja za poslovanje • devicami podaljšana do SI. marea
Pred dnevi smo porečali, da je Narodna banka na intervencijo organizacij denarnih zavodov omilila pogoje, ki ae tičejo zahtevane garancije od strani upravnega odbora za poslovanje svojih nameščencev v devizno valutnih poslih Sedaj je Narodna banka izdala tudi odlok s katerim se podaljša veljavnost dosrd r jih pooblastil n poslovanje i devizami Ia valutami do 31. marca t L
Glede garancije bančnih upravnih odborov ze svojo nameščence je Narodna banka izdala okrožnico, ki se glasi: V zvezi t našim cirkularjam Dev. br. 7 od 14. t. tn se obveščajo vsi pooblaščeni zavodi, da morajo v prošnjah, naslovljenih na Narcdno banko, za nova pooblastila za noslovanje z devizami ln valu+-mv navest-tudi lzrečno izjavo, da bo np va vsakega poedinega savoda najstrožje upoštevala
Borze
3. februarja
Na ljubljanski borzi je bilo danes povpraševanje v nemških klirinških čekih po 13 80, v Beogradu m Zagrebu pa je bil promet po 13.80, ln vrhu tega za 15. april v Zagrebu po 13.6750 In za konec aprila po 13.6050. Tečaj angleškega funta je ostal nespremenjen in znaša specialni tečaj 238, svobodni tečaj pa 258. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 37, v Beogradu pa po 37.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci notirala
472	denar (v Beogradu je bil promet po
473	_ 473.50). Zaključki pa so bili zabe5 leženi v 8% Blairovem posojilu po 99 v Sečem ni Osijek po 75 in v Trboveljski 187
—	190.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2366 — 2404,
Berlin 1767.32 — 1785.08, Bruselj 742 25 — 754 25 Curih 995 — 1005. London 205.60
—	208.80, New York 4377.37 — 4437.37, Pariz 115.95 — 118.25, Praga 150.75 — 152.25, Trst 231.45 — 234.55.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.71, London 20.721.25, New York 442.8750, Bruselj 74.8250, Milan 23.30 Amsterdam 238.50, Berlin 177.80, Stockholm 106.80, Oslo 104.10, Köbenhavn 92.50, Praga 15.15, Varšava 83.65. Budimpešta 87, Atene 3.80, Bukarešta 3.40.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 472 den., 4 % agrarne 60.75 den. 4•/• severne agrarne 60 — 61, 6«/. begluške 89.50 — 90.25, 6% dalm. agrarne 89.25 — 90, 7«/o stabillz. 97.50 den., 7% Invest D9.50 den., 7% Seligmann 99 den., 7% Blair 92.50 — 93, 8% Blair 98 — 99: delnice: Narodna banka 7700 den., PAB 224 den. Trboveljska 187 — 190 Gutmann 35 — 43, šečerana Osijek 75 — 77.50, Jadranska 320 den.
Beograi. Vojna škoda 473 — 473.25 (473 _ 473.50), za mare — april — (472). 4% agrarne 60.75 — 61.50, 4% severne agrarne 60 — 60.50, 6% begluške 90 — 90.25, 6% dalm. agrarne 89-75 — 90 (89.75), 7% invest. 100 — 100.50 (100 50), 7% Seligman 100.25 den.. 7% Blair 91.75
—	92 ?5 ?% Blair 98.50 — 99, Narodna banka 7750 — 7800, PAB 231 den.
Blagovna tržišča
2 ITO
-f Novosadska blagovna borza (3. t. m). Ten 'enea nespremenjena. Promet srednji, m oh^kh «remska tn slavo-isKa "8
—	79 kilogram 154 — 156. Rž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški in sremski, 64 /65 kg 152 50 — 155. jari. 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 165 — 167 50. Koruza: baška pariteta Indjija in Vršac 98 — 99; baška, pati
•»t Indija in Vrfac sufena 112 — 113 Moka: ba'ka ir banatska »0g« ir >0ggc 245 - 255; »2« 225 - 235: »5« 205 — 215; »7« 155 - 165. »8« 112.50 - 115. Fižol: haSk? in sremski beli brez vreč 2*7 50 — 292.50 otrobi; baški, sremski ir h -- «ki 95 — 100.
Roparski napad
na Franko?« » &m
Celje, 3. februarja.
Davi okrog treh sta vdrla dva mask rana r;pa.ja skozi kuhinjsko okno v hišo gostilničarja, poeeatn ka in bivfiega fran-koLJtega župana g. Karla žerovnika na Frankoiovem. Zaradi ropota, M s a ga povzročila roparja, se je g. Ži.^/vnik zbudil. Stopil je iz spalnice in ncéel oba roparja v hiši. Neznanca sta ga takoj napadla.
izmed rj'ih je naperil na g. Žercvnl-ka samokres ln pritisnil na pe elina, k sreči pa se samok es nI sprožil. Gosp. že-rovnik se je začel z napadalcema ruvati. Na pomoč mu j« priskočila tudi njegova žena Obema se je posrečilo aneti roparjema krinki in čepici, vendar pa nista mogla roparjev spoznati. Pri ruvanju z napadalcema sta dobila g. žereivnik in jegova že--	poš'" R?zb^in'ka
ta konf.no	'i in	"la, v ioč.
Drofiništvo jc«" i ia < , tiiiskavo in je ropanjema že na sledu.
Spanski begunci izstopajo na polju v Mauresqueu pri Perplgnanu iz kamiona,
namenjeni v gostoljubno Francijo
Nenavaden kuhar
Kuharji se morajo običajno pokoriti volji svojih gospodarjev. Največji kitajski kuhar Huang Čing Lin, ki je pravkar umrl v 64. letu svoje dobe, pa je delal obratno. Kuha'1 je samo za takšne goste, ki so se zadovoljevali z njegovim jedilnikom. Za svoje pojedine je sam določil uro, Število in vrstni red jedi, na koncu pa ceno. Di-néja, ki ga je pripravljal, so se smele udeležiti sanio osebe, ki so mu bile povšečL
Nov mraz iz Rusije
Iz Rusije je vdrl v Evropo nov val mraza. V Leningradu so imeli te dni 10 stopenj pod ničlo, v Irkutsku pa celo 45 do 50 stopenj mraza.
ANEKDOTA
Johann Strauss, skladatelj »Netopirja«^ se je nekoč razgovarjal o neskladnostih V zakonskem življenju in je navajal za primer doživljaje iz lastne prakse. Na koncu je dejal:
»V tem pogledu nič ne pomaga. Pri nas imamo n. pr. vedno prepir zaradi kosila. Jaz bi rad jedel ob dveh popoldne, moja žena pa ob eni. In tako se dogaja, da jo kosilo vedno ob pol dveh, tako da se jeziva zaradi tega vsak dan oba: jaz Ln moja žena. ..«
VSAK DAN ENA
Vulkanski izbruh v Belgijskem Kongu
Na mejni postaji
Ribe se izogibajo Rokavskega preliva
Proučevanje vsakoletnih ribjih Vlakov iz Atlantskega oceana v Severno morje Je pokazalo nenavadno stvar, čeprav bi bila ribam najnaravnejša in najkrajša pot skozi Rokavski preliv, si izbirajo vedno dosti daljšo pot mimo zapadne Irske ter severne im vzhodne škotske obale.
To razlagajo s tam, da si ribe nagonsko izbirajo še vedno tisto pot, po katerih so romali vlaki njih prednikov v času, ko je bila Angleška že zvezana z evropsko celino in ni bilo današnjega Rokavskega preliva.
Filmska diva v kopalni obleki
Železo v Egiptu
Najbogatejša ležišča na svetu ?
Joana Crawfordova na peščini v Kaliforniji
200 rudarjev ubitih
Novi potresni sunki v čilu — Coronel uničen — Star
vulkan zopet bruha
Preko Buenos Aires* poročajo, da so novi potresni sunki v Čilu razrušili naselbino Coronel, središče čilskega premogovnega revirja. V nekem rudniku je bilo ob času potresa dvesto delavcev na poslu. Vseh dvesto so ubile zemeljske plasti. Največji potresni sunek je ob tej priliki valoval cele tri minute.
Kakor javljajo dalje, je čilska vlada odredila mobilizacijo vseh moških od 18. do 45. leta, in sicer zategadelj, da bodo pomagali pri obnovitvenih delih v razdejanem ozemlju. Izšla je tudi odredba, ki prepoveduje vsakomur, ki je v potresnem ozemlju ostal živ in zdrav, preselitev drugam. Mnogo mrličev leži še zdaj nepokopanih pod razvalinami in jih je treba čim prej odstraniti.
Poslanci čilskega parlamenta so se te dni sestali in storili nekatere sklepe glede pomoči uničenim krajem V prvi vrsti so se pobrigali za usodo sirot, ki jih je potresna nesreča oropala roditeljev. Sklenjeno je bi-
lo, da prevzame skrb za te sirote do nJJ-
hove polnoletnosti država.
Mesti Chillan in Cauquen,nes sta popolnoma porušeni in ju bo treba nanovo pozidati. Vse industrijske naprave so razdejane. Čilska vlada je proglasila moratorij za banke in denarne zavode, ki ne morejo ustreči navalu vlagateljev. Ognjenik Antu-co. ki je miroval že dve sto let in so g« smatrali sploh za ugaslega, je nenadoma zopet obnovil svoje delovanje.
Čilska vlada nastopa z vso strogostjo proti izkoriščevalcem sedanjega položaja. Nekega mesarja, ki je špekuliral z mesom in dražil živilske potrebščine, je daLa ustreliti po prekem sodu, nekemu trgovcu, ki je ve-rižil s špecerijo, pa so jih vojaki naložili pet in dvajset z volovsko žilo po zadnji plati.
Na begu iz domovine
Odmor republikanskih vojakov, ld jih je zajela Francova vojska pri svojih operacijah na katalonskem bojišču
L. 1917. so v asuanskem ozemlju, kjer so imeli že stari Egipčani železne rudnike, odkrili zaloge hematita, sedaj pa je egipt-
Na konju pred poročnim uradnikom
Celo za ameriške razmere nenavaden .primer se je zgodil v mestu Birminghamu v državi Alabami. Tam s.a prišla neki moški in mlado dekle na poročni urad in uradnik naj bi jima takoj izdal p-ročno listino. Uradnik pa se Je branil, ker je dvojica prijahala na konju in 9e je branila odjahati celo za poročno ceremonijo. Nazadnje je moški uradnika oplazil z bičem in je z zaročenko odjezdil. Pa ne daleč, kajti policija je šla brž za njima in Ju aretirala.
ska vlada odredila metodično raziskavo asuanske province, da bi se odkrila nova ležišča dragocene rude. Izkoriščanje nekaterih novih ležišč se je že pričelo, vendar so transportne težave še tako velike, da se to ne more dogajati v večji meri.
Po nekem poročilu egiptskega ministrstva za trgovino in industrijo je ceniti zaloge železne rude v Asuanu na 6 milijard ton. Če je to res, tedaj bi bila to najbogatejša ležišča železa na svetu. Za primerjavo je treba vedeti, da vsebujejo nemška ležišča komaj 1,1 milijarde ton, švedska pa 500 milijonov ton.
Spominjajte se v mrzli zimi molih pevcev !
Tožbe preti Sueškemu filmu zavrnjene
ASera zaradi namigavanja na razmerje med Lessepsotm
in eesarico Evgen'ja
Opica s topim nosom
V londonski zoo so spravili prvič nenavadno opičjo vrsto z gozdnatih gričev v zapadni Kitajski. To je opica s topim nosom, rinopitekus.
Nenavadnost te živali je, kakor pove že ime, v njenemu nosu, ki je tako dvignjen, da dela njegova sprednja stran kot 45 stopinj z navpičnico. Nosnice molijo zato ven in imajo okrogle robove, čudno pa je to, da so baš te opice zelo bližnje sorod-niče rilčaste opice.
Pariško okrožno sodišče je zavrnilo dve tožbi proti filmu Foxove družbe »Suez«, v katerem igrata Annabella in Tyrone Power glavni ulogi. Tožitelja sta nastopila proti napačnemu podajanju zgodovinskih dejstev v tem filmu.
V prvem primeru je tožil marki de Casa Fuerte Foxovo družbo, ker zbuja film hoté vtis, da je bilo med graditeljem Sueškega
prekopa in cesarico Evgenijo nekakšno ljubezensko razmerje. V drugem primeru se je Paul de Lesseps, sin graditelja, pritožil, da predstavlja film Ferdinanda de Lessepsa v času gradnje kot mladega moža, med tem ko je bil tedaj v resnici že starec.
Sodišče je svojo zavrnitev utemeljilo s tem, da je film sicer inostran proizvod, a vendar proslavlja delo . francoskega državljana. Res je, da se precej oddaljuje od zgodovinske resnice, a tudi ne zahteva, da bi ga ocenjevali kot zgodovinski ali literarni dokument. Čeprav vsebuje napake, ki mu jih očitata tožitelja, ni mogoče reči, da bi resnico hoté zavijal na žaljiv način. Tudi razmerje med zgraditeljem prekopa in cesarico Evgenijo ne predstavlja na hudoben ali netakten način.
Ujeti republikanci
»Kaj pač je rojilo amaterskemu fotografu po glavi, ko je pod to sliko zapisal: Kadar mislim na svojo taščo. . . «
.(»Tidens Tegn<$
Britska admiraliteta je na tihem odkupila patent za pripravo, ki jo je zgradil znani izumitelj televizije in ji dal ime >nootc<vizor«. ime samo pove, kakšnemu namenu rabi ta priprava: gledanju ponoči, v temi.
Noctovizor temelji na uporabi infrardečih žarkov, ki so našim očem, kakor znano, nevidni, čim pa zadenejo ti žarki na ploskev ali predmet, postane ta viden. V smer žarkov je treba postaviti le daljnogled, ki je opremljen s fosforescirajočo ploskvijo. Na tej ploskvi je viden z vso
Jasnostjo predmet, ki ga zadevajo Infrardeči žarki.
Praktična uporaba tega izuma Ima ogromen pomen za vojno mornarico. Vojna ladja, ki preiskuje ponoči z noetovi-zorjem sistematično vse obzorje, odkrije bližajočega se sovražnika davno prej, preden prične sovražna vojna ladja uporabljati sveje žaromete. Prav tako so mogoči napadi vojnih ladij na določene obalne točke, ne da bi jim bilo treba v dosig obalnih žarometov. Slika na ìoctovizorju je popolnoma točna in meritev na to sliko je navadna računska zadeva.
Branltelj Przemysla umrl
79 letni Seldmaršallajtnant Arpad v. Tamassy
Španske žene ln otroci čakajo na postaji Boulou, da jih odpelje vlak v notranjost
Francije
„Noctovisor"
Priprava za gledanje v temi
Ognjenik Njamlagina v Belgijskem Kongu je začel spet bruhati. Popolnoma nepričakovano je izbruhnil in spremenil tisoče hektarjev obdelane zemlje v puščavo. Mnogi nasadi, ki so bili pod evropskim vodstvom, so postali žrtev ognja in lavnega toka. V Kivutsu je uničena katoliška cerkev in misijonska šola. Tok žareče lave se je zlil v Kivuško morje, pri čemer so nastali velikanski oblaki dima in pare. N* površini vode je plavalo na sto tisoče rib, ki jih je bila vrela voda dobesedno «kuhala. Na nekaterih mestih je ogenj obkoli! črede slonov. Med tem prihajajo s potniškimi letali angleški turisti, da bi občudovali ognjenik, ki še vedno razsaja^
Ne bo več sekal glav
V Budimpešti je te dni pobrala smrt 79
let starega feldma šailajtna.nta Arpada v. Tamas vyja, enega najbolj znanih oficirjev bivše avstro-ogrske vojske v svetovni vojni. Tamassy je bil namreč branitelj Prze-mvsla.
Ko so začeli Rusi oblegati trdnjavo, o kateri se je trdilo v Avstriji, da je neza-vzetna. je imel Tamasny pod svojim poveljstvom narodnostno zelo pisane vojaške čete. med kateimi so s 60 odstotki prevladovali Madžari. Ko je trdnjava ziašla v stisko in je kazalo, da je ne bo mogoče oteti pred ruskimi navali, je podvzel Tamassy osemnajst izpadov. Osemkrat se je teh operacij udeležil tudi osebno, ven-dar brez uspeha. Odpor vojaške posadke je postajal iz dneva v dan slabejši in na koncu je bil poveljnik Kusmanek prisiljen izročiti trdnjavo ruski vojski.
General Artamanov je bil tisti ruski oficir, ki je izsilil preda io. Ko je trdnjava kapitulirala, so odpeljali ujetnike v notranjost ogromne Rusije. Tamassy se je ob revoluciji 1917. vrnil iz ruskega ujetništva ■domov, kjer je živel do svoje smrti osamljen in popolnoma odmaknjen zunanjemu svetu.
Pariški krvnik Deibler, »monsieur de Paris« je umrl. Ker se ta obrt v Franciji oddaja pod posebnimi pogoji, je bilo za Delblerjevo nasledstvo že zadnja leta izredno veliko število interesentov
no stekleno oko
„Mrtvec14 se je osvestil v mrtvašnici
V neki Luški beznici v San Franciscu je prišlo do krvavega pretepa. Med pre e-pom je neki Wandall Brabham padel one-sveščen na tla Pozvali so takoj zòravai-j ka, ki ga je proglasil za mKvega, kajti
CM strahu pred smrtjo je umrl
Usoda švedskega pro£escr|a matematike
Neki znani štockholmski profesor matematike je dalj časa trpel za nespečn>s jo, tako da je začel malo preobilno uporabljati razna pomirila in uspavila. V eni izmed zadnjih noči mu je njegova žena v raztresnosti dala namesto običajnega uspavila tableto kloramina, močnega razkužila, ki je sicer namenjeno le za zunanjo rabo, pa nikakor ni strupeno in bi ne moglo škodovati.
Komaj je opazila svojo zmoto, jo je sporočila možu, ki je bil že legel. V naj-
večjem strahu je ta planil iz postelje, se hitro oblekel in stekel k nekemu prijatelju zdravniku. Ta ga je poskusil pomiriti in je izjavil, da ni nobene nevarnosti, toda njegova zagotovila profesorja niso mogla pomiriti. Vrnil se je domov, spst legel in začel tožiti, da se počuti zelo slabo. In res je prestrašeni mož nekoliko ur pozneje umrl. Kakor so ugotovili zdravniki, ga je ubila srčna kap, ki jo je povzročilo razburjenje in mneinje, da je bil použil hud strup.
oko ni pokazalo nobenega refleksnega giba, ko mu je dvignil veke.
Brahbama so spravili nato v mrtvašnico, da bi njegovo truplo naslednje jutro obducirali, ker so hoteli ugotoviti pravi vzrok njegove smrii. Kako so se pa zdravniki in pazniki začudili, ka so stopili zjutraj v mrtvašnico in so zagledali »mrtveca«. kako je stopal sem in tja med pravimi mrtveci! Ko se je Brahbam malo zbral, je povedal, da se je pred nekoliko minutami z bolno glavo, toda popolnoma živ zbudil in se znašel v ledeni mrtvašnici. Ob njegovi nogi je bil že listek, iz katerega je lahko zvedel, da se je bil prejšnji večer v neki gos ilni pretepal.
Kako to, da so ga živega spravil v mrtvašnico, pa se je dalo razložiti šele tedaj. ko so pozvali zdravnika, ki ga je bil preglasil za mrtvega. Ta je povedal, da je »mrtvecu«, kakor običajno, dvignil veke in da ni cko pokazalo nobenega refleksa. Sedaj pa je Brabham izjavil, da seveda ni mogla biti refleksnega gibanja, ko pa ima stekleno oko ...
»JUTRO« št. 30
Za svetovno prvenstvo v drsanju v parih, ki bo jutr» in v ponedeljek, so prijavljen. Štirje neandki pari, dva rumunaka ter pe eden madžarski, poljski in jugoslovenski (dr. Schwab — Paanetova). Borba bo zelo huda in Čaka našo dvojico zelo težka naloga.
Kako bodo igrali v H. ligi
Kakor znano, je bil na zadnjem občnem zboru JNS sprejet predlog osiješkega nogometnega podsaveza o ustanovitvi II. nogometne l.ge. ki se glasi takole:
Po odigranih kvalifikacijskih tekmah za vstop v prvo ligo po obstoječih proporeij ah se avtomatično ustanovi druga liga. V to i.go vstopijo prvo in drugo plasirani klubi vseh podsavezov. rasen splitskega, sarajevskega ,n cetinjskega, ki daje v drugo Lgo samo po en klub. Klubi druge lige bodo razdeljeni v tri pasove, ln sicer v južni pas a klubi iz skopljanskega, n-Skega in kragujevskega podsaveza z dvema kluboma iz vsakega, v severni iz klubov petro-grajskega, novosadskega, subot škega in osiješkega podsaveza s po dvema kluboma iz vsakega, ter zuimdni iz klubov zagrebškega, ljubljanskega in banjaluškega podsaveza s po dvema ter Iz klubov splitskega in sarajevskega podsaveza s po enim klubom. Prvak cetinjskega podsaveza lahko igra kvalifikacijsko tekmo s prvakom SaNP in se tako kvalificira za tekmovanje v zapadnem pasu kot deveti klub. o čemer pa bo šele dokončno odločil upravni odbor JNS. Iz vsakega pasa se Izloči prvo plasirani klub, ki igra s prvakom beograjskega podsaveza po dvojnem sistemu na točke tekme za prvenstvo druge lige. Prvo-plasirani klub te lige avtomat čno preide v prvo ligo namesto zadnje plas ir anega kluba te 1 ge, drugoplasirani klub druge lige pa igra kvalifikacijske tekme s predzadnjim klubom prve lige. Pri podsave-zih ki dajejo po dva kluba v drugo ligo, mora vsak klub, ki je konec športnega leta slabše plas ran od svojega tovariša v drugi ligi Igrati kvalifikacijsko tekmo a prvakom svojega podsaveza, zmagovalec te tekme pa preide odnosno ostane v drugi ligi. Izjema sta zadnjeplasirana kluba v vsakem pasu, ki ne Igrata tekem, temveč avtomatično izpadeta v podsavez, podsa-vezni prvak pa avtomatično preide v drugo I go. (Podobne določbe veljajo tudi za podsaveze, ki pošljejo samo en klub v drugo ligo.) To so glavni obrisi novega načina tekmovanja v H. nogometni ligi.
Na praznik sta v Ljubljani dve garnituri SK Ljubljane igrali prijateljsko tekmo, ki se je končala neodločeno 3 :3.
Ker je zagrebški Gradjanski dokončno odklonil, da bi v semifinalu za zimski pokal igral s sarajevsko Slavijo, bo jutri v tej konkurenci samo ena tekma, in sicer v Beogradu med BSK in Jugoslavi jo. V! Zagrebu pa bodo namesto pokalne prireditve igrala moštva Gradjanskega. Hašk a, Concordije in varaždinske Slavije brzi turnir.
Minister za telesno vzgojo v Ljubljani
Ljubljana, 3. februarja. AA. Snoči ob 20.20 je prispel v Ljubljano minister za telesno vzgojo Ante Maštrovič v spremstvu svojega šefa kabineta Stefana Celar-ja tn šefa strokovnega odseka Draga Ula-ge. Na kolodvoru so minestra sprejeli in pozdravili pomočnik bana dr. Stanko Majcen in predstavniki ljubljanskih športnih društev in ustanov.
Danes ob 9. dopoldne je m'nister Ma-štrOvlč obiskal v prostorih banske palače podbana dr. Majcena, ki zastopa odsotnega bana dr. Marka Natlačena ter se z njim razgovarjal o športnih razmerah v dravski banovini. Ob 10.30 je minister Mar štrovič obiskal ljubljanskega župana dr. Adlešiča, popoldne pa si je ogledal prostore vseh važnejš h športnih organizacij. Zvečer se je vrnil v Beograd.
Tekma v slalomu za prvenstvo Junlor-
jev in naraščaja, določena za jutri pri Celjski koči, se odpoveduje za primer, da danes ne bo zapadlo tudi v nižjih legah nekaj novega snega
Banovin'.ko prvenstvo v Stafetnem toku 4 X "0 km, ki bi moralo biti v nedeljo 5. februarja v okolici Ribnice na Pohorju so zaradi državnega prvenstva preložili na dan 19. februarja.
SK Mars. Drevi ob 20. strogo obvezni sestanek vseh i.<rt~Ocev na običajnem me--^radi nedeljske tekme.
STK Moste. Redni letni občni zbor bo V nedeljo 5. t. m. ob 9. v gostilni g. Bajca z običajnim dnevnim redom. Ce ob napovedanem času občni zbor zaradi majhnega -!,a udeležencev ne bi bil sklepčen, bo občni zbor pol ure kasnele na istem me-
u z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih. Glasovalno pravico imajo samo člani s poravnano članarino.
uprizorili Wagnerjevega »Lohengrina«. predstava, ki je potekla pri razprodanem gledališču, je imela popoln uspeh. Stro, kovno poročilo smo zaradi pomanjkanja prostora odložili za prihodnje dni. — Prav tako Je pri razprodanem gledališču po tekla četrtkova premiera Cankarjevih »Hlapcev«. Delo je imelo Izreden uspeh in je vzbujalo na mnogih mestih aplavz ob odprti scenL Tudi poročilo o tej premieri objavimo v prihodnjih dneh.
Karel Capok je bil najresnej&i kandidat za Nobelovo nagrado 19S9. Skandinavski listi bo priobčili obsežne nekrologe Karlu čapku in izpričali, kako znatno in priljubljeno je bilo čapkovo delo v severnih deželah. Kakor poročajo »Lidové Noviny« dne 2. L m., so skandinavski listi omenjali ob tej pri'ikl, da Je bil Karel čapek naj-resnejši kandidat za Nobelovo literarno nagrado L 1939. Tako je treba njegovo smrt tembolj obžalovati, ker bi bil Čapek prvi in za daljšo dobo edini Čeh, ki bi bil dosegel to največje svetovno literarno priznanje. Z nJim bi bdla hkrati priznana pred vsem svetom vrednost češke literature ln z njo celotne češke kulture. Izmed še živečih čeških pisateljev nima noben toliko verjetnosti, da bi uspel z morebitno kandidaturo, kakor je imel Karel čapek.
MajniSke glasbene slavnostl v Florencl. Od 27. aprila do 8. junija bodo v Florencl prirejene slavnostl »petega florentinskega glasbenega tedna«. Ob tej priliki bo tudi četrti mednarodni glasbeni kongres. Program florentinskih slavnostl bo obsegal predstave Verdijevega »Trubadurja«, pre-miero nove opere Vida Frazzija »Kralj Lear«. Rossinljevega »Vilhelma Tel'a«, Respighijevo predelavo Cimarosovih »Le Astuzie femminili«. Ravelovo »L' enfant et les sortilèges«, Wagnerjevega »Blodnega Holandca« (v nemškem jeziku) in Bachovega »Pasiona sv Mateja« Zbor in orkester rimskega Augustea bosta izvajala Beethovnovo »Deveto simfonijo«. Pe-rosijevo »Vstajenje«, Verdijev »Requiem«. Stravinskega »Persefono« i. t d. Pod milim nebom nameravajo Izvajati Grassini-jevo opero »La Strega« in v bobolskem vrtu Torquata Tassa » Amyntas« z Gluc-kovo glasbo. Spored obsega tudi celo vrt sto drugih koncertnih prireditev.
Sedemnajsti festival Mednarodne družbe za sodobno glasbo bo aprila v Varšavi. Program festivala obsega pet koncertov, na katerih bo češko-Slovaška zastopana s štirimi. Poljska s štirimi. Jugoslavija, Anglija. Holandska in Belgija s tremi. Španija tn Francija z dvema Danska. Italija, švedska. Japonska, Egipt in Švica pa vsaka s po enim skladateljem in delom Izmed Jugoslovenov navaja program varšavskih koncertov Slavka Oster ca s passacaglio in koralom za orkester M R i s t i č a Četrttonsko suito za Stiri pozavne ln D. 2 e b r e t a Tri skladbe za gosli ln klavir.
Odmevi slavja ljubljanske drame In Ivana Cankarja. Beograjska »Pravda« Je priobčila v številki z dne 3. t. m. dva daljša članka svojega ljubljanskega dopisnika g. Milana Rakovičeviča »Proslava dva. desotogodišnjice ljublianskog Narodnog pozorišta« ln » Sta Je Cankar dao slove-načkoj književnosti«. V isti številki beograjskega dnevnika ki posveča hva*e vredno pozornost slovenski kulturi, je Iz, šel še nekivprispevek g Rakovičeviča ln sicer pod naslovom: »Senzacionalni škandali u sloveriačkoj kulturno! javnosti Su-kob kritičara i vodečih pozorišnih fakto-ra u Ljubljani.«
I menila v ozadju Sest mogočnih stebrov
1 z neorgansko nalepljenimi simboličnimi figurami Značilno za vse odkupe je dejstvo, da je predstavljen vedno kralj na konju, Iz tega je očitna zahteva po spomeniku iezdeca, kar ie zdavnaj ni več sodobna rešitev Kipar Vanja Radauš iz Zagreba je predstavil kralja ki izroča ljudstvu svoj testament Da je to stoni ravno s konja lepi zamisli samo škodi Fran Co ta, kipar in slikar Omer Mu-jadžič iz Zagreba sta predstavila stereotipno figuro kralja-vojaka na konju. Boris Kalin je postavil ns ozek podstavek jezdeca ob stran pa prosto stoječe simbolične skupine, ki so izumetničeno povezane s centralno figuro in bi spomenik razvile v razpostavljeno širino Zdenko Kalin m Karol Putrih sta obenem s tehn Ivanom Kugličem postavila na snop treh, formalno nerazvitih stebrov, stoječo figuro kralja
Neuspeh naie plastične umetnosti?
Ostali nenagrajeni osnutki se pač po kvaliteti ne razlikujejo mnogo od nekaterih odkupov. Tudi med njimi srečamo mnogo znancev in moremo opaziti mnogo neznanja. Posebno anatomija konja je večini neznana, še bolj pa ne umejo zvezati jezdeca s konjem; večinoma sta delana vsak zase in ne tvorita novega plastičnega telesa. Zopet pri drugi skupini pa se nam vzbudi spomin na plastiko F Rude-a Nekateri osnutki pa očitujejo tako malo kiparskega znanja in tako malo umetniške invencije. da je dobro, da je konkurenca anonimna.
Ce splošno pregledamo razstavo ln če naj nam razstava predstavlja nivö naše skulpture, stojimo naenkrat pred poraznim dejstvom, da se kvalitetno in umetnostno ne nahajamo na visoki stopnji Skoroda podpovprečen je splošen prerez skozi razstavo. Da mladi niso uspeli, je še opravičljivo, ker stoje pač prvič pred tako nalogo, da pa so odpovedali tudi starejši, je kar značilno, ker kaže, kako malo se naši kiparji bavijo s problemom monumentalne figure ln da vedno izdelujejo samo plastike majhnih dimenzij
Tako je prva faza borb okoli spomenika končana in pri poeledu na te osnutke lahko razmišljamo, koliko le imel prvotni predlog zase. Neuspeh te razstave lahko pripišemo tudi spremenjenim okoliščinam glede na kraj spomenika	F. K. Kos
Kulturni p re gled
Pred gostovanjem mariborske drame
Razgovor z režiserjem J. Kovičem
i - ' . <1
»Poudariti je treba na splošno: v vse naše kulturno življenje so zorane Že precej globoke brazde, vendar nam bo treba še krepko prijeti za naš plùg Ce primerjamo, kaj vse so žrtvovali ln še žrtvujejo mnogi večji narodi za svoje umetnostne ustanove, posebno v obmejnih krajih, moramo z žalostjo ugotoviti, da imamo v tem pogledu roke še vedno prekrižane Zavedajmo se tega, odprimo oči, poglejmo vase in odpadel bo vprašaj o vprašanju mariborskega gledališča.«
Rezultat dvajsetletnega obstoja mariborskega gledališča je pa vendarle viden?
»V tem kratkem času je mariborsko gledališče ustvarilo toliko, da si danes Maribora bréz gledališča ne moremo predstavljati. Seveda je ta ustvaritev samo podlaga za ustvarjanje tistih vrednot, ki jih je dolžno vsako gledališče, če hoče služiti svojemu pravemu namenu«
Kakšen vtis imate pa o mariborski publiki?
»Danes mariborska publika gledališče že ljubi in ker ga ljubi, ga je vredna in ga mora imeti.«
Brez dvoma bo zanimiva Izmenjava gostovanj med Ljubljano ln Mariborom. Kaj si obetate Vi od tega?
»Ne ljubljansko ne mariborsko gledališče si ne obetata materialnih d brin Ce pa je kulturno izpopolnjevanje vrednota — o čemer ne dvomimo — smo prepričani. da bo seme. ki bo sedai prvič zaorano v brazdo, nedvomno rodilo sadove, s katerimi se bo naše kulturno življenje po-svežilo.«
Na mariborskem odru ima Cankar že precejšnjo tradicijo, kajne?
»Res se Cankar na našem odru od leta do leta bolj uveljavlja Danes si sploh ne moremo misliti, da bi Cankar ne bil stalno na repertoarju mariborskega gledališča. To je jasen dokaz kulturnega razvoja. Zato je treba nuditi slovenskemu, obmejnemu Mariboru vse pogoje za njegov čim večji in uspešnejši kulturni razvoj in razmah V tem nai bo prvi pomen izmeničnih gostovanj m»d edinima poklicnima slovenskima gledališčema — m^d Ljubljano in Mariborom.«	S. T.
Gospod Jože Kovič — duša mariborske drame — ni samo v Mariboru ena najbolj znanih osebnosti Tudi po ljubljanskih ulicah ima dosti znancev saj je po rodu Siškar, in čeprav deluje v Mariboru z veliko ljubeznijo že svojih 18 let. je vendar čutiti, da bo več kakor samo s potrebnim ponosom pripeljal svojo dru-žinico na gostovanje v rodno mesto V naglici smo ga ujeli za kratek razgovor, ki bi se mu bil izprva že rad izmaknil, češ:
»Intervju — Izpraševanje vesti, to Je
sitna reč. Sitna iz marsikaterih razlogov Pri vsakem izpraševanju je človek lahko neroden Neroden, ker se zaveda, da se pri takem razgovoru marsikatera beseda pravilno in pošteno misli pa je vendarle temu in onemu nerazumljiva Razumljivo je, da je nerazumljiva, ker z eno besedo ne moreš povedati tega, za kar bi bila potrebna včasih cela razprava ali vsaj daljša razlaga.«
O pomenu mariborskega gledališča se je že dosti govorilo in pisalo. Zdi se. da so se v zadnjem času razmere le nekoliko izboljšale. Kako sodite Vi o tem, gospod režiser?
Zapiski
Jarmlla Novotna bo nastopila v Ljubljani. Kakor smo Izvedeli, bo znamenita češka pevka Jarmlla Novotna gostovala tudi v Ljubljani in sicer takoj po zagrebških nastopih, torej Se v prvi polovici tega meseca.
»Dom ha svet« v novi redakciji Katoliška literarna revija »»Dom in svet«, ki je bila zadnje dve leti v krizi zaradi znanega spora med tedanjo redakcijo odnosno nekaterimi sodelavci in založnico (Katol. tiskovnim društvom), Je dobila nov konzorcij, ki je poveril urejevanje 51 letnika svojemu članu, kulturnemu uredniku»Slo, venca« dr. Tinetu Debeljaku. Pravkar iz-iS'a 1—2 Številka je že izSlavnovi redakciji. Med njenimi sotrudniki pa Se ni opaziti prejšnjih »seoeslonistov«, kar bi kazalo. da znani \spor Se'iii poravnan.
Popoln uspeh' iVatfnerjevega »Lohengrina« v ljubljanski operi. V sredo so v ljubljanski operi po daljšem presledku zopet
Razstava osnutkov za kraljev spomenik
tam, kjer se poslužujejo arhitekturnih sredstev za ozadje spomeniku Nepovezanost spomenika z zamišljeno arhitekturo ozadja je povsod (št 22 št 2) frapantno evidentna in takoj občutna.
Drugo, kar smo mogli opaziti, je nesposobnost komponirati več figur v celoto, kajti v celoti je vsak del potreben in utemeljen Tako imamo predloge pri katerih lahko predstavljajo posamezne figure same zase čisto dobre skulpture. * • osrednjim spomenikom pa «o le rahlo zve zane idejno, formalno pa nič (št 11)
Pojmovanje figure same očituje mnogokrat neoriginalnost marsikaj tega smo že videli v starejših izdajah Najbolj običajna je figura jezdeca na visokem po-stamentu, saj je to bilo včasi pravilo za spomenike monarhom Figura konja ie večinoma predstavljena v mirnem hodu. kar je morda značilno za današnje pojmovanje statike v skulpturi ali pa posledica neznanja in neobvladanja anatomije konja Zanimive so tudi predstavljene vloge, ki so jih dodelili pokojnemu kralju nekatere naivne (št. 18) in neustrezajoče fšt 16).
Končno ne moremo preko portreta kraljeve glave Po pravilih ie namreč .bilo potrebno izdelati njegovo glavo v zamišljeni pravi velikosti Koliko različnih glav ene same osebnosti lahko tu občudujemo: od portretov znancev . preko profesorskega tipa do napoleonovske glave Ta ( razlika nam priča o različnosti gl°dani in nazorov, pa tudi o pomanjkanju poglobitve.
Odkupljeni osnutki
Od razstavljenih del so imenoma znani samo avtorji nagrajenih in odkupljenih del. Prvo nagrado je prejel Tine Kos in ne brez vzroka. Njegovo delo je med vsemi po zasnutku gotovo najbolj originalno Okrogel, na vaiju tekoč relief oseb predstavlja posamezne poklice, panoge in muze povezane v neprekinjen prstan, v državo s kialjem na čelu Njegov načrt tudi po obliki in dimenzijah mogoče najbolj sodi v to okolico in je tudi arhitektonsko dobro rešen (arhitekturo mu je delal arh Mirko Kos) Uresničenje tega načrta bi predstavljalo originalno rešitev Formalno je ostal zvest svoji maniri voluminozno-sti teles, ki je kot dekorativen način nedvomno primerna za spomenik Kvaliteta dela, globoka idejna utemeljenost originalna zasnova izvršitev plastičnega spomenika, ki pa vendar ustreza sosednim arhitekturam, odražanje od ostalih, večinoma enakih povprečnih del so lastnosti, ki so mu morale nakloniti prvo nagrado. Razsodba žirije pa je določila za izvršitev spomenika drugo nagrajeno delo kiparja Lojzeta Dolinarja Njegov načrt predstavlja kralja na konju na podolgovatem ovalnem podstavku, z vdalanima dvema reliefoma na vsaki strani Konj je v graciozni hoji dobro izdelan in skica priča o veliki kulturi plnstike. njegov načrt bo povprečno ugajal Spekulativno raziskovanje možnosti mu je naklonilo še tretjo nagrado za spomenik s stoječim kraljem na valjastem podstavku, na ka-'erem so reliefi s simboli (Anonimnost ionkurence ne more veljati za izgovor. Jejstvu da sta bili dve nagradi dodeljeni jnerau in moremo ta pojav, posebno ob fako veliki udeležbi, označiti polea čisto imetnostnih vidikov še za asocialen.
Odkupa je b i deležen Petei Loboda zà voje delo originalno po zamisli, globoko itemeljeno in poleg tega edino, kMe zelo blizu monumentalnosti Gotovo bi moral biti deležen večje nagrade posebno ko ie mal združiti idejo kralja Uediniteija ,s slovensko narodno pripovedko . ;
Plastično zelo dobro izdelana In učinkovita je skica Ivana Mirkoviča iz Splita, oosebno mu fe uspe'o povezati jezdeca in konja v eno figurp. čeprav pregib je?dec:àk »e poznamo s" Còne' nijevega' spomeo'ka ' Benetkah Fra^c ^merd" ln Stan^Ore--nelj st» ozkemu m pr i m^T-n^mp^ ped stavku, na katerem je kralj na konju, na-
Na poti v Švico
Naša hokejska reprezentanca je v četrtek zjutraj srečno prispela v Curih — Za trening je malo priložnosti in
tudi — časa
Curih. 3. februarja
Po lepi vožnji skozi avskr-jske Alpe smo dav'j prispeli v Curih.
V	Ljubljani smo dob 11 v družbo Se tri tovariše iz Zagreba, in sicer Stipetica, Berghauserja in Belaka, z njimi pa sta prišla tudi savezna funkcionarja gg. Su-put in Penkala. Popov č je zaradi tega ker še ni Imel urejenih potn h listin, ostal še v Zagrebu in ga tukaj pričakujemo v teku popoldneva.
V	Beljaku smo prevzeli za Ilirijo naročeno hokejsko opremo in se obenem dogovorili za tekmo na povratku. V krasnem zimskem vremenu smo nato nadaljevali pot preko Visok h Tur ter v hudem mrazu v Schwarzachu čakali na zvezo za Ino-most. *
Najbolj prijetno Je bilo pa potem na tem delu vožnje. Dvojica Oti in Luce — s kitaro ln orgljicami — sta nam zaigrala marsikatero melodijo :'n razgibala vagon tako, da so se nam kmalu pridružili še ostali potniki, še celo sprevodnik ie poza-b'l na svoje do'žnosti ln Je kmalu tudi »jodlal« ob naši k'tari. Za prijazno sprem-ljevanje smo mu ponudi1 i nekaj kapljic našega, ki ga je imenoval kar na splošno «Dalmatiner«...
Tudi v Tr>nmo«itn smo Imeli precej po-
~nka in smo se dog3vor'll za tekmo na pevratku. Pot'm 1e pr š1© zadni'h 5 ur vožnje do Curiha. kjer pa smo bili že pre-
cej utrujeni. Pa vendar se nam ni dalo zaspati. ker je bil Oti še zmerom živahen.
V	Curihu so nas pričakovali udobni taksiji, ki nam jih Je poslal na kolodvor prireditveni odbor. Spravili so nas v hotel »City Excelsior«. ki ]e prav bi zu kolodvo-
i. Po prepotrebnem okrepčilu smo odšli v sobe, pa tudi tamkaj nI bilo m ru. Na cesti je namreč ropotal kompresor, s katerim so rezali beton kakor da bi kopali zak'.one za bodočo vojno.
V	Cur hu so kmalu izvedeli za naš prihod. med prvimi tudi naš generalni konzul. Za trening je drsališče močno zasedeno, in bomo 'p*ko Drvič poskusili šele
i večeru. Skoda je. da Je ta ploskev tako daleč izven mesta, tako da bomo morda začeli na ledu šele jutri dopoldne. V popoldansk h urah je nekaj važnih sestankov za zeleno m zo za nas pa je glavno, da bomo danes dobro prespali noč ker nas že jutri popoldne čaka vel ki »trening« — prvi nastop proti bratom čehoslova-kom. Vse bi bilo dobro, toda vsi se zavedamo, da spadalo med najmočnejše hokejiste na svetu, in to se lahko na jutrišnll tekmi pokaže v mar s kateri obliki V.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 3. IL 1939 Rateče Planica 870 ra: —15, sončno, «0 cm snega, pršič, skakalnice uporabne pianica-Siatna 950 m: —13, sončno, 60
cm snega pršič, drsališče uporabno Planica-Tamar 1108 m: —13, sončno, 70
cm snega, pršič Peč,PeteUnjek 1440 ms —11, sončno, 70
cm snega, pršič Dovje Mojstrana 650 m; —12, sončno, 30
cm snega, srež Pokljuka 1870 m: —17: sončno, 90 cm
Snega, pršič Bohinj »Zlatorog 530 m: —6, delno ob>
lačno, 51 cm snega, osrenjen Dom na Komni 1520 m: —8, sončno, 185 cm snega, na senčni strani pršič, na sončni osrenjen Vogel 1540 m: —6, senčno, 180 cm snega, pršič
Gdrjuše 1000 ra: —5. delno oblačno, 60 cm
snega, pršič Radovljica: —4, sončno. 6 cm snega, osrenjen; na Jelovci 80 cm snega, pr-šlč
Senjorjev dom 1522 m: —10, sončno, SO
cm snega srež. Ribnica na P°horju, 715 m: —5, delno Oblačno, 12 cm snega, osrenjen, Peca, 1654 m: - & delno oblačno, 75 cm
anega osrenjen. Rimski vrelec, 530 m:—6, oblačno, 17 cm
snega pršič Koča na Mrzlici I i 19 m: —8, sončno, 30 cm snega, prSlč
(PoroSila o današnjih tekmah za svetovno prvenstvo v hokefu na ledu v Cu-rihu In Baslu so objavljena na 2. strani. Op. ur.)
V nekaj vrstah
Kako je v Zakopanem ?
Skrb za sneg je minila. Snega je v Zakopanem zapadlo toliko, da so pr.reditelji objavili, da bo spored nemoteno izvedljiv na prvotno določenih progah. Temperatura je 8 stopinj pod ničlo, na Kasprowiem werchu pa Se 10 stopinj manj. Za tek je proga močno zasnežena in računajo, da se bo sneg Se pravočasno usedel. Za slalom v Suhem žlebu na Kalatowkach je proga že izgažena ter tren;rajo dnevno tamkaj tudi tujci. Prav tako zadovoljiva je. proga za smuk. Velika skakalnica v Krokwi je pripravljena in dnevno trenirajo na njej. Stanislav Maruszarsz je dosegel doslej najdaljši škOk — 70 m. Pri tej pril ki: Poljaki že VeČ let delijo najuspešnejšemu poljskemu tekmovalcu posebno nagrado.' ki je najvišje priznanje sa športnika in sicer upoštevajoč uspehe v vseh športnih panogah Letps je bila ta nagrada prvič priznana smučarju, in sicer Jo J* tik pred svetovn'm prvenstvom prelel Stan's'av Maruszarsz o katerem gojijo Poljaki In Nemci tiho nado. da bo v skokih vsaj letos. ko ni četrtega <z d'na^tHe Ruudov. njemu ali Bradlu pripadlo prvo mesto.
Domača prijateljska tekma
Jutri ob 15.30 Ljubljana—Hermes, ob 14. predtekma Ljubljana komb.—Mars Jutri v nedeljo bo Ljubljana odigrala pr jateljsko nogometno tekmo a Herme-som Moštvi tej» dveh klubov se v zadnjih letih prav redko sestajata na zelenem polju. zato bo njihov nastop jutri za športno pubi ko gotovo privlačen. Obe moštvi bosta nastopili v svojih najboljših postavah.
šiškar ji. ki se o njih trdi da Igrajo lepo kombinacijsko Jgro. so prepričani o dobrem izidu jutrišnjega srečanja s tovariši iz lige. Pokazat» hočejo, da zaostajajo prav malo ali prav nič za ligaško ena j. storico Vso zimo so redno trenirali v telovadnici ln bodo delno strenlrani in spočiti nastopili v tel prijateljski tekmi Obeta se torel prav zaninvva tekma.
Pričetek tekme bo ob 15.80 ob 14. pa bo predtekma iped komb. enajstor'eo Ljubljane in Marsa. Obe tekmi bosta na Igrišču ob TyrSevi ceati
' SK Ljubljana. Jutri Igrata prijateljski tekmi lisraško in rezervno moitvo. Postave na običajnem mestu!
P. G.
51
Strel u grajski talilnici
Roman
Meredith se je obotavljal z odgovorom; nato se je s težavo premagal in odvrnil: »Fawcett, dal sem se pregovoriti — čeprav močno proti svojemu prepričanju — da so vas po nedolžnem obsodili.«
»Kaj?«
»Juanita je vsa iz sebe, nekaj zaradi vas, še bolj pa zaradi Pamele. Obljubil sem storiti vse, kar le morem, da dokažem vašo nedolžnost — to je, če ste res nedolžni.«
»Ha, ta je lepa! Za Boga, človek, čez tri tedne me vendar obesijo!«
»Če ste nedolžni, vas ne bodo obesili,« je mirno odvrnil Meredith.
Nekaj časa je minilo, preden je Fawcett vzdignil oči in zelo tiho dejal: »Veste, Meredith, stvar je namreč ta, da sem res nedolžen.«
Višji nadzornik je držal Fawcetta za oči, nato se je nasmehnil in ga prijel za komolec: »Vrag naj me... Zdi se mi, da govorite resnico.«
»Da. Samo — ali niste že kar predolgo odlagali? In pred vsem, če nisem jaz, kdo je potem — ?« Mahoma je obmolknil, in oči so se mu razširile. Ali je to pomenilo strah, sum ali presenečenje? Ne, strah, zgolj strah.
Detektiv je uganil, kaj se godi v mladem človeku. »Saj želite, da nadaljujem svoje prizadevanje, kaj ne?«
Fawcett je spet pomolčal. »Ne... ne vem. Jaz —«
»Bojite se, da ne bi bila Pamela Colchestrska?«
je brezobzirno dopolnil Meredith.
»Za Boga, ne! Kako vam je prišlo to na misel?«
»Deloma ste me sami spraviil na to. Vedite sicer: tudi jaz ne verjamem, da bi bila ona storilka; če se pa naj oklenem domneve, da ste nedolžni, tedaj potrebujem nekoga drugega, da ga osumim.«
»Pameli tega ne smete podtakniti. Ona ne bi bila zmožna takšnega dejanja. Nečesa si morava biti v svesti, Meredith — siliti vas seveda ne morem, a rad bi, da bi mi storili uslugo in sklenili z menoj nekakšen dogovor na moško besedo — nečesa se morate zavedati: rajši se dam obesiti — ne, pa nikar ne mislite, da igram junaka! — kakor da bi Pamelo obtožili umora. Nevarnost sicer ni velika, a vendar bi rad, da pustite vso reč pri miru, če bi morda izbrskali kaj obremenilnega zoper njo. Tega ne bi prenesel, da bi... Rajši naj me obesijo!«
»Veste kaj, Fawcett,« je počasi rekel Meredith, »moških, ki doprinašajo za Pamelo plemenita dejanja, že kar mrgoli.«
»Ali je čudo?« je izzivalno vprašal mladi mož.
»Ne, ker je dražestno bitje. Sicer pa, ali veste, da vas ima še vedno rada?«
»Mislim... mislim... da se motite.«
»Kako to?« je začudeno vprašal Meredith.
»Zato, ker ni niti besedice črhnila o tistem listku. To mi je že ves čas nerazumljivo. Razumem, da ga je hotela izprva prikriti, a pozneje, ko je prišlo najino razmerje na beli dan, bi bila lahko povedala, in v tem primeru bi bil vsaj važen del mojih navedb potrjen.«
»Počasi, počasi! O čem govorite? Kakšen listek mislite?«
»Pisala mi je listek, naj jo ob četrt na pet pričakujem v vrtni hišici.«
»Kaj?«
»Vraga, Meredith, saj vendar izprevidite, da ne bi bil šel v gozdič in potem tajil, da sem bil tam, ako ne bi bilo zelo prepričevalnega razloga.«
»Oh, mislil sem, da imate tudi tako dober vzrok«, je detektiv suho odvrnil.
»Seveda Pozabil sem, da ste me imeli za krivca. Meredith, to je prekleta istorija!«
»Prosim, zdaj ni časa za opombe na robu! Povejte mi natanko, kako je bilo s tistim listkom.«
»Zgodba je kratka. V petek zjutraj, tisti dan, ko je bil lopov — ne zamerite, drugače ga ne morem imenovati — ustreljen, sem našel, ko sem vstal, na tleh svoje sobe listek. Bil je v ovoju brez naslova, in vse je kazalo, da ga je moral nekdo pod vrati poriniti v sobo. Na listku je bilo zapisano, da me Pam ob četrt na pet pričakuje v vrtni hišici.«
»Ali ga še imate?«
»Ne, sežgal sem ga, ker se ml je zdelo bolj previdno.«
»Zakaj? Saj ni nič tako strašnega, če se dva sni-deta v vrtni hišici.«
»To ne, ali — « Pomolčal je. »Veste... nu, vam pač lahko povem: prejšnji večer sem jo bil poljubil.«
»Razumem. In zdaj ste razumeli njen listek tako, da bi se rada dala znova poljubiti? Počasi, počasi! Nič žaljivega nisem hotel reči. Iz vsega srca sočuvstvujem z vama. Ta reč z listkom je silno čudna. Pamela ga ni imenila niti z besedico. Kar nerazumljivo mi je. Tak zato ste bili v gozdiču? Koliko časa ste ostali tam?«
»Ne zelo dolgo. Šofer se je pokazal — saj veste, tisti, ki je kot priča izpovedal pred kronskim sod-
nikom. Ker me je videl, nisem hotel, da bi videl tudi Pamelo, in sem se vrnil v hišo. Upal sem da jo spotoma srečam, a zaman. Sel sem v svojo sobo in sedel, da bi premišljeval, docela tako, kakor sem vam povedal. Moj namen je bil, govoriti z njo in jo pripraviti, da bi skupaj nalila Colchestru čistega vina.«
»Zato, da bi se dal ločiti od nje in bi mogla postati vaša žena?«
»Da, tako sem mislil.«
»Kaj pa bi njen oče s svojim bolnim srcem?«
Na obsojenčevem licu in v njegovih besedah se je prvič pokazala sled humorja. »Upal sem, da bo ta udarec zanj prehud in da jo odkuri, grdoba s tel rs.*
»A kaj, če bi se bil Colchester uprl sporazumni ločitvi in predložil ločitev po njeni krivdi? Ne pozabite, da bi bil v tem primeru prisodili otroka njemu!«
»Čeprav! Deček je ljubezniv, a kaj meni mar?«
»Govedo!« je surovo rekel John. »Mar ne veste, da je vaš sin?«
»K-kaj?«
Murr Fawcett je tako burno poskočil, da se je stol prevrnil pod njim. »Ali veste to zanesljivo, Meredith?«
Višji nadzornik je pokimal.
»Moj Bog!« Mladi človek si je pokril obraz z dlanmi. Čez nekaj časa je pogledal kvišku in rekel mirno, čeprav se mu je glas še vedno krhal: »Tako vesel sem Zdaj — zdaj mi ni več tolikanj hudo, da je omožena.«
John Meredith je vstal in mu podal roko. »Iti moram, Fawcett. Pokoncu glavo! Vse, kar je v tem kratkem času le mogoče, se bo zgodilo. Obveščal vas bom sproti. Do svidenja, fant!«
OGLAS
Uprava zrakoplovno-tehničnega zavoda
v Kraljeva
sprejme večje število orodničarjev (Werkzeugmeister) strugarjev, rezkarjev (frezerjev) in enega galvanizerja.
Prošnje, taksirane s 10 dinarji, dostaviti osebno ali po pošti. Dnevnica se določi po zaključenem poskusnem delu 15 dni in po dosedanjem delu po sposobnostih.
Iz pisarne tehničnega oddelka zrakoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu, T. br. 718 od 30. januarja, 1939 1.
MALI OGLASI
Kam pa,kam ?
Beseda 1 din davefe i din za šltro ali dajanj«-naslova 5 din Najmanj $1 znesek 17 din
Grafično pomožno
delavstvo
priredi danes ob 8. uri v hotelu »Lloyd« zabavni večer s plesom. Vstop prost.
2208-18
Gostilna Putrich
priredi danes in jutri domačo zabavo s plesom. Izbor na vina in jedila. Vljudno vabljeni.
2205-18
Službo dobi
Beseda 1 din, davek a din, za ŠUro aH dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din.
Natakarica
mlada, poštena, čedne zunanjosti, z nekaj kavcije, dobi stalno nameščenje. — Predstaviti se v ponedeliek od 1.—3. pop. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2171-1
Brivskega
pomočnika
res dobrega in hitrega delavca, sprejmem takoj ali po dogovoru. — Salon »Breskvar«, Domžale.
2161-1
Velik hotel
išče prvovrstnega šefa sale za vodstvo velike restavracije in kavarne, sposobnega za sestavljanje najfinejših banketov z znanjem jezikov iri finega obnašanja. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Ia moč«.
2147-1
I)ve perfektni
frizerki
sprejmem v stalno službo tjikoj ali pozneje. Koman, frizer. Poljanska 13.
2207-1
INSERIRÀ JTE
V »JUTRU« !
/sa&a beseda 50 pai da vek 3 din za šifre ali dajanje naslova & din najmanjši znesek 12 din
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z dolgolet
nimi spričevali želi preme niti službo v večjo trgovino ali tovarno. Sposoben tudi za poslovodio ali skladiščnika. Po potrebi vložim večjo kavcijo v gotovini ali garancijskem pismu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsestransko zanesljiv«.
2175-2
Manufakturist
31 leten, samski, z večletno prakso, bi premeni! mesto Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reference prima«. __1984-2
Dekle
17 let, začetnica, i šle službe k otrokom ali v kuhinjo. Nastopi takoj. Ponudbe na Trezka Orešnik, Žerjav, črna, p. Prevalje.
2145-2
Potniki
Besed8 1 din. davek i din. za šliro ali daianje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din.
Potujem
z lastnim avtom po vsej banovini in vzamem dobro sozastopstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Dobro vpeljan v dravski«.
2162-5
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Obla i ila
Beseda 1 din, davek din, za šifro an dajanje aaslova 5 din Najmanj ŠJ znesek 17 din.
Maske
oddam. Salon Kuclar, Knafljeva 4-II.
2156-13
G. rh. Kotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
A nazadnje sta se vendar dogovorila. Kapitan je dobil dvajset črncev, oskrbljenih s potrebnimi živili. Letalo so postavili na opičji voz in ga čvrsto privezali. Naši trije svetovni potniki so sedli v letalo, črnci so potegnili in karavana je krenila na pot.
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Foto aparat
10 X 15 na plošče s Heliar-iem kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2204-7
Adì o, motoi
Beseda 1 din. davek • din za Suro ali daianjf naslova 5 din Najmani ši znesek 17 din
Kupim motor
Puch ali BMW 250—350 ccm, novejše tipe. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod Št. 1910«.
2141-10
Besedf 1 din dav-»s din za šifro au dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din
Velika kavarna
v neposredni bližini središča Liubljane, se odda 1. julija z vsem inventarjem kavcije zmožnemu reflektantu v najem Poiasnila daje Kmetijska družba.	2210-19
Velike pisarne
za večji urad, sedem velikih sob, celo drugo nadstropje na Novem trgu 3 odda za maj Kmetijska družba v Ljubljani,
1967-19
Posest
beseda 1 din davek s itn za šltro au dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din
Stavbišče
na najlepšem mestu Hrvat. Primorja ob morju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1153-20
tanovanje
Bf seda i din. davek > din za šifre aH dajanje
naslova 5 din Najmani šl znesek 17 din
4-sobno stanovanje
komfortno, oddam. Poizve se Vošnjakova 10 pri hišniku.	2178-21
Stanovanje
sobe, kuhinje, kabineta in predsobe, oddam 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2146-21
Enosob. stanovanje
parketirano z jedilno shrambo, oddam za 1 maj na Cesti 29. oktobra štev. 23 (Rimski cesti).
2185-21
Beseda 1 din. davek a din. za ŠUro aH dajanje
oslova 5 diD Najmani ši znesek 17 din
4 ali 5 sobno
stanovanje
v centru ali v vili ob Tivoliju išče stalna in solidna stranka brez otrok za maj Nujne ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Komfortno«.	2009-21a
Točna plačnica
išče za maj enosobno stanovanje vNredini mesta, ako mogoče na ulico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ulično stanovanje«.
2176-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, išče dvočlanska stranka za mesec junij v bližini centra in tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ing • junij«.
2190-21a
ItfllTTTVS
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje. Poizve se Cesta 29. oktobra štev. 1 v pekarni.
2177-23 Opremljeno sobo
za takoj išče gospod. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 300—350«.
2187-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in vhodom iz veže takoj oddam. Rožna ulica 19.
2203-23
Lepo solnčno sobo
v vili pri Sv Jožefu, soupo raba kopalnice, poseben vhod event i dobro doma čo hrano oddam samo go spodom, najrajši starejše mu vpokojencu 15 februar ja Spreimem tudi v lepo veliko sobo sostanovalko ? istimi udobnostmi P Mar tin. Kumanovska ul. 21. ob Streliški št. 30
2000-23
r/J/___
Beseda i din davek a din za šltro au dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče uradnik. Ponudbe pod »22« na ogl. odd. Jutra.
2157-23a
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Pozabljena
je bila na »Lovskem plesu« na Taboru temnomodra pletena ženska lop-ra. Pošten na,—telj se naproša, da |0 vrne v ogl. odd. Jutra.
2129-28
L
vsaka beseda 2 din. da vek 3 din za dajanje naslova S din. najmanj ši znesek 20 din
»vignite » oglasnen oddelku dospele ponudbe«
Akademik, Agilen zastopnik, Agilen potnik, Bodočnost 97, Brežice 100, Brezhiben, Boljša uradnica, Center Ljubljane, Čistokrvni pes. Delovna in zanesljiva, D. D. 9139, Dom 1, Dobro idoča 229, Donosno 997. Dobra eksistenca 78, Dober promet, Dobre reference, Fiksum in provizija, Frizerka 1938, Gostilne vajena, Gotovina 987, Jordan, industrijski kraj, Januar 1939, Inteligenten, Kontoar, Kr-"»- '■rotei. Kuharica, Kapital, Lepa lega, Ljubav in dom, Lastnoročno pisano, Mladost, Mirna lega 50.000 Nedelja, Neodvisna, Nesrečna, Potnik 15, Pekarna, Pisarniške potrebščine, Prostor za delavnico, Počitniški dom • gotovina, Perfektna, Pridna, Promet, Plačam v gotovini do 500.000, Prilika 1939, Promet Ljubljana, Perfekten, Redno plačujem, Resen in pošten šofer, Resno 787, Radio, Samostojna dobra moč. Stalna služba, Sigurno, Skupno delo najvišja ljubezen, Stalnost, sigurnost, Severe, Srčna odločitev 1939, Sreča 48, Sigurna naložba. Soliden ponudnik, Stalna soba. Soba, Samostojna 33 5, Srčna kultura, Stalna eksistenca. Stara hiša. Sigurna bodočnost 10.000, Trikratna garancija, Takojšnja dobava. Točen plačnik. Točna plač nika Temperamentna, Tudi koncesija, Traien prijatelj. Tuiski promet, Udoben dom, Ugodna prilika 200, Ugodno 1939, Udoben miren dom, Vpeljan, Vila go-
tovina, Večkratna praksa, Vitka, Vdovec. Veselje do trgovine. Ves dan odsoten, Ženitev ni izključena, Zavarovalnica, Z dobrimi referencami, Zaslužek 1939, Življenjska eksistenca, Zanesljiv uradnik, Začetnica, Železninar, 777, 600, 5. I. 1939, 1. I. 1939, 28139.
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
POT DO SREČE
knjigo in ostale infornaci je dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega grafologa Karmaha, Žalec.
81-37
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, snha drva nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59.
POCENILI
smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-tuse. perilo Itd
Presker,
LJl'BUANA, Sv. Petra c. 14
CONTINENTAL
mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
MARIBOR, Vetrinjska 30.
INDIO
spravi vse s denar.
Kupi in sprejme v komisijsko prodajo kolesa, Šivalne ln pisalne stroje, otroške vozičke, kovine, pohištvo. Celovška c. 67. Telefon 40-76.
Hed mestom In deželo
»osrednje »Jutro» mali oglasnik
Od prvega koraka
do
poslednjega
za masažo
DIANA -
- t FRANCOSKO ŽGANJE
JEKLENITE ŽIVCE,
in VI boste ponovno postali energični ln dela-sposobni. »KA-LE-FLUI D« regulira izločevalno delovanje vseh žlez, krepi ves organizem ln pa uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet aktiven v življenju tn delasposoben. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič, »KA-LE-FLUID« se dobiva v lekarnah. S. br. 10.537-33

PRECIZIJSKI MEHANIKI
. IN
IZDELOVALCI ORODJA
za skrajno komplicirane aparate in male stroje proti visokemu zaslužku
DOBE ZAPOSLITEV V HOLANDI JI
(Nizozemska). V poštev pridejo samo taki kompe-tenti ki so zmožni samostojno brezhibno vršiti mikrometerska dela ln težavne montaže. Ponudbe drugih vrst se ne bodo vpoštevale. Reflektan-tl morajo razumeti holandš<Mno ali pa nemščino. Ponudbe s prepisi spričeval pod »XXXX AMA 201« na N. V. Rudolf Mosse, Amsterdam C.
Namesto psov je padel medved
»Jutro« je nedavno poročalo, da so ovčarji trgali sme na Gorenjskem. Zdaj se je doznalo, da so se enake živalske tragedije zgodile tudi v kočevskih gozdovih. To so opazili po6ebno v državnem lovišču, ki je bilo prej last kneza Auersperga in ga ima zdaj v zakupu ravnatelj Ivan Zupan iz Ljubljane. Državni gozdarski uslužbenci so se posvetovali, kako bi najlažje prišli hudim gozdnim škodljivcem do živega. Odločili so se za pogon, na katerega so povabili tudi nekaj domačinov. Na lovu — o katerem niso bili obvestili zakupnika lovišča, kar bi se sicer moralo zgoditi čeprav so lovili le škodljive pse — pa so se baje dogovorili, da bodo streljali tudi divje prašiče. In to je postalo usodno.
Med pogonom se je namreč dvignil tudi triletni medved Prvi ga je opazil državni gozdar. V skrbi, da bi utegnil kdo medveda obstreliti, je gozdar hitel k lovcem svareč: »Ne streljajte na medveda!« Ali prav tisti trenutek se je že zgodilo, — že je počil strel. Streljal je neki domačin, seveda kar s šibrami. Eno zrno je pogodilo kosmatinca v tilnik, drugo pa v pleča. To je zadostovalo, da je medvedek obležal. Niti šu-marjev kletvice, niti skrb, kdo bo to zagovarjal in plačal za ustrelitev medveda predpisano globo desetih tisočakov. — nič ni zbudilo medveda k življenju »Srečni« lovec sicer trdi. da je streljal nanj le po pomoti, misleč, da meri na divjega prašiča, in se zagovarja, da je spoznal veliko pomoto šele takrat, ko je bila divjad že mrtva. Tak zagovor pa je precej piškav. Prva dolžnost vsakega strelca je, da vidi kaj strelja. Da bi bil strelec to lahko ugotovil, dokazuje dejstvo da je streljal iz neposredne bližine, saj sicer b' šibre ne bile medveda smrtno ranile. Kaj pa če bi bil priskakljal namesto medveda gonjač? Ali bi to tudi bilo samo »črnorjavo«? Podoben primer se je zgodil preteklo jesen v Gorjah na Gorenjskem, kjer je postal žrtev vročekrvnega strelca mlad fant. Brez krivde tudi niso tisti, ki so priredili lov, ne tLa bi bili prej obvestili zakupnika. Za odstranitev podivjanih psov so še drugi, učinkovitejši pripomočki, kakor veliki pogoni, pri katerih se vznemirja ves gozd in so nanje povabljeni pomočniki, ki po navadi ne znajo niti puške držati, kaj še, da bi vedeli, kaj in kdaj se strelja. Čudno je, da je pri pogostih pogonih na divje prašiče tako malo nesreč. Da pa taki pogoni niso umestni dokazuje dejstvo, da so po večini neuspešni in da je najlepše od vsega in tudi edini kronan z uspehom »zadnji pogon«. Posebno za lov na divje prašiče so potrebni dobri, previdni in posebno izurjeni lovci Posvečati morajo vso pozornost edino divjim prašičem in se ne smejo pustiti motiti od druge divjadi, ki kaj rada prihaja pred divjimi prašiči k strelcem. Najmanjše neprevidno ravnanje pa zmede ves pogon.
Na pogonu, kjer je izdihni! medvedek, je z njegovo usitrelitvijo nastala taka zmeda, ■da so volčjaki brez nadaljnjega lahko odnesli zdravo kožo in bodo, če jim bo usoda še nadalje tako naklonjena, še dolgo morili preplašeno srnjad. Ob priliki medved-kove nezgode je bilo povedano, da bodo medvedje še nadalje zaščiteni in da jih šumska uprava pridno krmi. V teku leta so jim položili 45 mrtvih konjev, ki so jih kosmatinci vse pospravili. Stalež medvedov v Sloveniji je približno še vedno tak, kakor je bilo o njem že poročano: v naših gozdovih živi 40 do 50 medvedov, ki pa ne hodijo po poljih in gručah, marveč se po večini skrivajo v temnih gozdovih. — s.
!z življenja na deželi
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Hči Drakule« Med dodatki tudi Paramountov zvočnj tednik in domač kulturni film »Od ovce do sukna«. Sledi »Nezaželeni 6in«.
Sokolsko društvo — ponovi v nedeljo 5. t. m. ob 15. uri pop. opereto
„ERIKO"
Pridite. — železniške zveze ngodne.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes in jutri ob običajnih urah film po Ganghoferjevem romanu »Na prepove, dani stezi«. Za dodatek Paramountov zvoč. ni tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi in jutri popoldne ter zvečer film »Svet kliče«. (Benjamino Gigli).
Naše gledališče
D B A M A
Sobota, 4.: Veronika Deseniška. Izven.
Znižane cene od 20. din navzdol. Nedelja, 5 ob 15 : Dobrudža Izven. Zni-žane cene od 20. din navzdol. Ob 20. Potopljeni svet. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6. ob 15. Snegulčica. Brezplačna mladinska predstava. Torek, 7.: Krali na Betajnovi. Gostovanje ansambla Narodnega gledališča lz Ma» ribora. Izven. Sreda, 8.: potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma. »Veronika Deseniška«, znamenito delo pesnika Otona Župančiča se bo uprizorilo drevi v okviru slavnostnega tedna drame. Naslovno vlogo bo igrala Mira Danilova, Hermana Levar, Friderika Gregorin, Jeli* savo Marija Vera, viteza Jošta Kralj, de-seniškega gospoda Cesar.
OPERA
Sobota, 4.: Frasquita Red A. Nedelja 5. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20. Evgemj Onjegin. Znižane cene od 30 din navzdoL Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Zaprto.
Gledališče ln balet »Devi Dja« z Jave bo nastopil v našem gledališču v petek 10. t. m. Skupina »Devi Dja« tvori 35 članov, ki so vsi domačini z otoka Jave ter prikazujejo svoje plese in običaje. Balet uživa svetovni sloves ter bo zaključil te dni izredno uspešna gostovanja v Italiji Trenutno je balet v Milanu. Vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni v operi.
Svetovno znana pevka in umetnica J armi la Novotna bo gostovala v naši operi. Na izredni dogodek v naši operi že danea opozarjamo.
6ENTJ AKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 4. ob 20.15: Dobri vojak švejk. Nedelja, 5. ob 15.15: Dobri vojak švejk.
Ob 20.15: :Peč. Torek, 7. ob 20.15.: Dobri vojak Švejk.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 4. ob 20.: Avtomelody. B Nedelja, 5. ob 15.: Aida Ob 20. Kralj na Betajnovi. Znižane cene.
Sobota 4. februarja Ljubljana 12: Plošče. _ 12 45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in Gašperček. — 17.50: Pregled sporeda — 18: Za delo-pust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). _ 20.30: Bučar: »Smuk — smuk«, veseloigra z godbo in petjem (člani rad. igr. družine in Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, 5. januarja Ljubljana. 8: Golobič Rudolf igra na harmoniko, vmes citraške točke na ploščah. — 9: Napovedi, poročila — 9.15: Radijski šramel. — 10: Verski govor (dr. G. Rant). — 10.15: Cerkvena glasba. — 11: Vojaška godba (plošče). — 11.30: Koncert s sodelovanjem zbora Grafike in Radijskega orkestra — 13: Napovedi — 13.20: Operne speve poje g. M. Rus. pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30: Ljudska igra »Revček An-drejček«. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Samospevi g. Toneta Petrovčiča, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za ples in dobro voljo (plošče).
Beograd. 16.40: Narodna glasba in plošče. — 20: Vojaška godba — 21: Narodne pesmi. — 22.10: Lahka godba ln ples.
- Zagreb: 16.45: Tamburaški zbor. — 20: Klarinet. — 20.30: Recitacije. — 21: Lahka in plesna muzika. — Praga. 19.20: Vojaška godba. — 20.30: Koncert orkestra in zbora — 21.10: Lahka godba in ples. — Varšava. 21: Mešani program. — Sofija. 18: Vesela muzika — 19.30: Beethovnova glasba. — 20: DvospevL — 20.55: Lahka in operetna muzika. — Dunaj. 12: Wag-nerjev slavnostni koncert — 16: Vesela muzika. — 19: Italijanska komorna glasba. — 20.10: Ljubezenske melodije. — 22.40: Sobotni ples. — Berlin. 19.20: Italijanska glasba. — 20.10: Koncert velikega orkestra in solistov. — 22.30: Lahka godba in ples. — München. 18.30: Koncert po željah. — 20.10: Večer italijanske opere. — 22.30: Godba za ples. — Pariz. 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Viol nski koncert — 21.15: Mešan program. — 23.45: Plošče in plesi — Rim 17: Veselo opoldne. — 21: Komorne skladbe. — 21.50: Zvočna igra. — 23.15: Ples.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tekamo d. d. kot tiskarnarja Fran J e ran. — Za Inseratni dei je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani.