236
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Ustavovercem v Avstriji in Magja-rom na Ogerakem so se začele oči odpirati, da brez Slovanov v Avstriji je „rajtenga brez birta". Nova „Presse", „Fremdenbl.", „D. Zeit.", „P. L!oyd" in dr. pisarijo o „slaviache Frage" in že jim stoji grof H oh e n-wart s ,,fundamental-artikelniu kot grozen strah pred očmi! Slišali so namreč iz Prage, da je minister L as ser 13. dne t. m. poklical k sebi v toplice Wartenberg cesarskega namestnika Češkega barona Weberja in Češkega deželnega zapovednika barona Filipoviča v razgovor, in da je isti čas dr. Rechbauer, predsednik zbornice poslancev, obiskal dr. Riegerja v Pragi. O tej konferenciji se po poročilu „Pest. Llovda" samo to vć, da je Rechbauer obljubil sklicati nekoliko zaupnih mož Čeških, dr. Rieger pa daje rekel, da se Cehi nikdar ne bodo dogovarjali zministrom Auerspergom in da je odbil vstop Čehov v ta rajhsrat. O oni konferenciji ministra Lasserja s civilnim in vojnim glavarjem Češkim je tudi to gotovo, da se razpravlja zdaj sprava (pogodba) s Čehi. Al kakor je danes položaj monarhije naše, nikakor ni upati, da bi se sprava dognala, in to tem manj, ker so jo v roke vzeli taki možje, ki so jo dozdaj najbolj odbijali.
— Vzhodno vprašanje je prišlo že v razgovor v treh parlamentih: v Angleškem, Laškem in Francoskem. Francoski minister vnanjih zadev ni dal prav jasnega odgovora, ampak le rekel, da bo Francoska postopala vzajemno z drugimi vladami. V Angleškem parlamentu je Forster izrekel, da je sramota za vsacega^ Angleža, če svet misli, da je Angleška pokroviteljica nečloveških Turkov, ki tako grozno ravnajo s kristijani. Prvi lord mu na to ni vedel dru-zega odgovoriti, kakor to, da mu uradno o Turških grozovitostih še ni nič znano. Enako je odgovarjal ali izgovarjal se v Laškem parlamentu minister vnanjih zadev, ki pa je pristavil, da brž ko mu bo oficijelno znano o turških grozovitostih, bo rad pripravljen k vsakemu posredovanju, da se zabranijo. — Iz tega je razvidno, da vlada in narod je dvoje — ne le v Avstriji, ampak tudi v druzih deželah; drugače misli narod, drugače vlada.
—   O vnanji politiki Avstrijski se pripoveduje zdaj prav za gotovo, da je ne vodi več grof Andrassv, ampak nadvojvoda Albreht. Bog daj, da je to resnica! Ni pa ta misel s trte zvita po poročilih, da je grof Andrassv ves bled in potrt se povračal iz shoda iz Reichs3tadta.
—  Cesar Franc Jožef se danes (19. julija) snide z nemškim cesarjem v Išlu.
Cesko. Iz Prage. — Tretja volitev župana je bila 12. t. m. Izvoljen je bil fabrikant g. E. Skramlik 8 54 glasovi izmed 73. Ali bo pa tudi potrjen?
Iz Tirolov. — Vladno inspirirani časniki pišejo, da se deželni zbor Tirolski, zadnjič po enem dnevu „wegen pflichtwidrigen Benehmens" ustavljen, sredi meseca avgusta zopet skliče. Je li res Auersperg napete strune tako odpel? Lejte no!
Saksonsko. — Dr. Ivan Jordan, velecenjeni Slovan iz Lužice, bivši vrednik Dunajske „Zukunft", je 1. dne t. m. v Blankenseeu umrl. Bodi mu zemljica lahka!
v
Iz Turškega bojišča. — Čedalje jasneje postaja, da so Turška poročila o vojski do malega vsa lažnjiva, kajti ko bi bilo le pol resničnih, bili bi že Turki na Cetinji in v Belgradu. Sicer tudi mi nimamo natančnih in popolnoma zanesljivih poročil, vendar je gotovo to, da Srbi prodirajo v Bosni in Bulgariji, Črnogorci pa v Hercegovini. Glavne, odločilne bitve še ni bilo, pričakuje pa se okoli Niša, kjer stoji Čer-najev in ima glavno cesto do Pirota zaprto, ali pa pri Vi dinu, kjer Lešjanin srečno operira. Tudi oddelki Alimpiča, Antiča in Zacha se drže v svojih pozicijah, katere so bili Turkom prvi hip vzeli. Jtfovi Pazar je obkoljen in se je najbrže že podal. — Črnogorska vojska pod vodstvom kneza Ni kite je vzela Gačko, potem vso Glavsko planjavo, Neve-sinje in stoji zdaj pred Mostarom. Tudi Klek je v rokah Črnogorcev pod poveljstvom Peko Pavloviča, pri katerem je tudi veliko Hercegovinskih ustajnikov. Ker je Avstrija zaprla luko ob Kleku, so Turki v Hercegovini odrezani od Carigrada. — V Bulgariji in Bosni je čedalje več ustajnikov, dan na dan prihajajo k Srbom čete po 600 do 800 mož, ki se vvrstujejo v Srbsko vojsko. Važno je tudi to, da je Rum unij a nastavila ob meji proti Vidinu 15.000 moz, vrh tega pa je še kamora sklenila sklicati vso stalno armado in re-servo, sploh vojsko postaviti na bojne noge; za šalo bi tega ne storila, ker stane sila denarja.
Turki spravljajo glavne moči proti Nišu in Vidinu. S kristijani ravnajo prav nečloveško, posebno Čer-kesi, ki povsod, kjer se prikažejo, le more in ropajo7 tako, da že samim Turkom presedajo. Resnica je pa vendar tudi to, da so Turki vse vjete Srbske vojake do zdaj še poklali. Zato se je knez Milan obrnil do Ruskega cara, naj bi on posredoval, da bo vojska vsaj človeška, ne zverinska. Sultan Murad V. je že v začetku vojske kneza Milana odstavil od vladarstva in ga razglasil za puntarja; za to se pa knez toliko briga kot za lanski sneg. — Mikavna reč je tudi ta, da so — kakor poroča „Pol." — Srbi v Belini našli med ubitimi, vjetimi in ranjenci veliko v obleko Turških ni-zamov preoblečenih Magjarov (kaj ko morebiti tudi preoblečenega „Tagblattovca"?). Knez Milan je dal to reč preiskavati, in če se skaže , da je resnica, bo sitna za Andrassva, ker bo njegovo nepristranost v prečuden svit postavila. — General Stratimirovič je bil iz Srbije iztiran, ker je neki Černajeve načrte dopisnikom časnikov izdajal. Ko je prišel v Zemun, ga je Ogerska vlada prijela in zaprla. — Turki so pričeli prav vni-čevalen boj zoper kristijane. Kakor pred 200 leti pomore in pokoljejo vse, kar jim v pest pride. Otroke mečejo kviško in jih potem na bodala in sablje love> Kako dolgo bo še to trpelo v Evropi!