THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER . IN UNITED. STATES OF, AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage t
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 207.
chicago, ill., Četrtek, 24. oktobra — Thursday, october 24, 1929.
LETNIK XXXIII.
Skrajna predrznost Mussolinija-Kanacla in tuji wljeii
wi—...... m ..........................
MUSSOLINI POSLAL JUGOSLOVANSKI VLADI NOTO, V KATERI JO POZIVA NA ODGOVOR ZARADI NEDAVNIH DEMONSTRACIJ. — NESRAMNO PISANJE ITALIJANSKIH LISTOV.
KANADA PROTI NEANGLEŠKIM
NASELJENCEM
Angleži v strahu, da bi ne izgubili Kanade, zato pospešujejo naseljevanje svojih lastnih ljudi in se branijo tujcev.
Belgrad, Jugoslavija.—"Odločno si pripovedujem, da bi se še kdaj kaj takega dogajalo v Jugoslaviji, kakor se je zadnje dni." V takem tonu je bila spisana nota, ki jo je poslal Mussolini jugoslovanski vladi na zadnje demonstracije, ki so bile vprizorjene pred par dnevi v jugoslovanskih mestih proti Italiji ob priliki, ko je i-talijansko sodišče obsodilo na smrt slovenskega dijaka Gor-tona. Noto je Mussolini izročil po italijanskem poslaniku v Belgradu, Carlo Galli. Zahtevano je v njej, da jugoslovanske oblasti nemudoma uvedejo temeljito preiskavo in da kaznujejo povzročitelje. Mussolini je tudi izvolil pokazati svojo skrajno ogorčenost nad jugoslovanskimi listi, ki kažejo v svojem pisanju vse prej, kakor ljubezen do sosede Italije.
Mussolini jeva nota meji že na skrajnost in je ne moremo označiti drugače, kako>- Models blazne domišljavosti. Kaj neki on misli o Jugoslaviji? Kakor se razvidi, jo smatra za ital. kolonijo, kajti drugače bi si ne upal pisati vladi suverene države v tako gospodujo-čem tonu. Prepričani smo, da se bo jugoslovanska vlada naj-energičnejše postavila za čast svoje države, da bo pokazala, da je na svoji zemlji svoj gospod in da bo na nesramnost fašističnega naduteža primerno odgovorila.
Ne samo Mussolini, ampak tudi njegov tisk je pokazal najvišjo mero predrznosti. List "Impero" imenuje zadnje demonstracije "jugoslovanske božjastne krče", in pravi, da stoje Italijani preveč visoko, da bi se za nje zmenili. "Pač pa", kakor nadalje piše, "so pokazali, da se je jugoslovan ska diktatura pokazala zelo slabotno, da jih ni mogla pre prečiti." — V zmoti si. italijanski pisec; Jugoslavija ima dovolj moči, da bi z lahkoto izgrede preprečila, a vlada je brezdvoma simpatizirala z demonstracijami in jih je dopustila, dasi je formalno nastopila proti njim.
NOVOSTI IZ LETALSKEGA JVETA
Novi orjaški nemški aeroplan. — Družba za redni preko-atlantski zračni promet u-stanovljena. — Avijatik na poletu v Evropo.
Regina, Sask, — "Pred nekaj leti se je vseljevanje iz o-srednje in južne Evrope vršilo v takem obsegu, da se je že odkrito pojavil strah, če se ne bo tega preprečilo, da bo cela zapadna Kanada naseljena kmalu skoraj izključno z ne-angleškim ljudstvom."
Tako se je pred kratkim izrazil kanadski imigracijski minister, Robert Forke. Dalje je pa tudi pripomnil, da se je potrebno ukrenilo, da se je zavrlo to naseljevanje tujcev, tako, da danes-Število naseljencev iz Britanije presega število iz drugih dežel. Dala pa so se tudi navodila železniškim' in parobrodnim družbam, da naj čimbolj mogoče pospešujejo priseljevanje iz Anglije.
Kanada je dežela, ki je ima sicer svojo lastno upravo, a stoji pod angleško oblastjo. Ni čudno torej, da se boji, da bi z naselitvijo pretežne večine ne-angleškega ljudstva dežela ne izgubila svojega angleškega lica. To bi se prej ali slej prav gotovo zgodilo; in zgodilo bi se pa še več, nami-eč, da bi prevladajoči neangleški element sčasoma se otresel popolnoma angleškega gospod-stva in oklical samostojnost Kanade. V tem tiči glavni strah Anglije, in to je vzrok, da na vse kriplje pospešuje izseljevanje svojega lastnega ljudstva v Kanado in da obenem zavira vseljevanje iz drugih dežela.
-o-
REKORD V POŽREŠNOSTI
Berlin, Nemčija. — Do zdaj se je neki Amerikanec Wilson postavil, da je najbolj požrešen človek na svetu, a pred par dnevi ga je premagal in mu vzel "čast" Nemec Max Hinel. Fant je star šele 22 let, a se je tako izkazal, da je tekom' 10 minut in pol požrl 75 jajc. Premagal je torej Ame-rikanca za eno jajce in 90 sekund.
ZASLEDOVANJE NEPAZLJIVIH VOZNIKOV
Chicago, 111. — Policijski komisar Russel je pričel strogo zasledovanje za nepazljivimi vozniki, zlasti za tistimi, ki se ne brigajo za prometna znamenja in se ne ustavijo na križiščih pri rdeči luči. Za to zasledovanje je odločil posebno četo 400 policistov.
-0-
— Mexico City, Mehika. — Sedem pripadnikov P. O. Ru-bio, kandidata za predsedniško mesto na listi narodne revolucionarne stranke, je bilo ranjenih, ko je množica pristašev nasprotne stranke napadla hotel v katerem so stanovali.
Berlin, Nemčija. — Višek uspeha na polju letalstva se je dosegel v ponedeljek, ko se je dvignilo v zrak na svoj prvi po-' let velikansko nemško letalo DO-X. Po svojih zmožnostih daleko prekaša celo zrakoplov "Graf Zeppelin". Dočim je ta zrakoplov mogel voziti seboj le 80 oseb, je imelo letalo DO-X dovolj prostora za 169 oseb, med katerimi je bilo 150 potnikov. Za udobnost potnikov je pa poskrbljeno v najvišji meri, in se vozijo podobno, kakor bi se nahajali na ladji. Ima 12 motorjev s skupno močjo 6360 konjskih sil. Povprečna hitrost na prvem polenu je bila 106 milj na uro, a trdi se, da jih z lahkoto doseže 138. Izdelava letala je stala pol milijona dolarjev. Dor-nier kompanija pa, ki ga je izdelala, jih namerava izdelovati na debelo in se bo na ta način cena znatno znižala in bodo torej lahko služili potniškemu prometu po zmernih cenah.
New York. — Končni korak V ustanovitvi redne prekooce-anske zrakoplovne potniške službe je bil izveden, ko je bila ustanovljena in inkorpori-rana močna finančna družba, ki si je dala ime "International Zeppelin Transport Co." Družba si je stavjla program, da bo v najkrajšem času otvorila redno zračno vožnjo preko atlantskega oceana.
Harbor Grace, N. F. — Ne
da bi o svoji nameri komu črh-nil besedico, se je v torek o-poldne ob 12:15 dvignil v zrak s svojim aeroplanom mlad a-meriški letalec iz Colorado. Šele iz pisma, ki ga je pustil na svoji mizi, so razvideli, da ima namen, preleteti z letalom Atlantik, in da je London njegov cilj. Upajmo, da bo srečen. —.—o-

STAROSTA SLOV. DUHOVNIKOV PREMINUL.
St. Cloud, Minn. — Danes, dne 20. oktobra, je umrl v St. Cloudski bolnici preč. g. Vincent Schiffrer, O.S.B. Bil je 86 let star, toraj starosta slov. duhovnikov v Ameriki.
Pogreb se je vršil v torek ob 9. uri na pokopališče sv. Janeza, kjer bo počival in čakal vstajenja ob grobu svojega bratranca, pok. opata Bernarda Ločnilcarja. Naj v miru
počiva!
-Rev.
* *
Trobec.
Pokojni preč. g. V. Schiffrer, O.S.B., se je rodil dne 80. novembra 1848 v Bitnjah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel 28. julija 1867, kjer je vstopil v benediktinski red. Novici j at je dovršil v o-aptiji St. Vincent, Pa. Nato se je vrnil v Minnesoto in je v benediktinskem zavodu v Collegeville dovršil bogoslovje. V maš-nika je bil posvečen dne 22. decembra 1872 v St. Paulu, Minn. Potem je deloval kot profesor na univerzi sv. Janeza in v Collegeville, Minn., deloma pa kot župnik in misijonar po raznih krajih Min-nesote. Več let je oskrboval tudi Slovence v Stearn Countyju. Zadnja leta je živel v pokoju.
R.I.P.!
Ob zaključku lista smo prejeli telefonično obvestilo, da je preminul Rev. Marko Pakiž, slovenski župnik v Milwaukee, West Allis, Wis.
Podrobnejše poročilo sledi jutri.
USTANOVITEV FARMARSKE K0RP0RACUE
Združitev vseh živinorejskih organizacij v korporacijo z obratnim kapitalom 20 mi-ljonov dolarjev. — Konkurenca odpade.
Chicago, III. — V tukajšnjem mestu so se zbrali zastopniki farmarskih družb z namenom, da ustanovijo eno enotno družbo živinorejcev, kateri bi se priključile vse druge manjše organizacije. Obratni kapital te zveze je določen na $20,-000,000. To korporacijo sma trajo, da bo bolj močna, kakor so sedanje avtomobilske, jeklene in druge industrijske korporacije.
Povod za to ustanovitev je
Iz Jugoslavije
V SARAJEVU IN BANJALUKI VLADA ZADOVOLJSTVO VSLED USTANOVLJENIH BANOVIN.— ODMEVI TU-JUZEMSKEGA TISKA. — RAZNQVRSTNF nREir.F. ZANIMIVE VESTI IZ DOMOVINE.
Zadoščenje v Banjaluki in Sarajevu.
Beograd, 4. oktobra Po poročilih, ki so prispela iz mnogih krajev države, je bil novi zakon o nazivu naše kraljevine in o novi razdelitvi države na upravna področja sprejet povsod z velikim navdušenjem. Nj. Vel. kralj je sprejel številne brzojavne čestitke. Sedanja vlada je s tem zakonom privedla načelo dekon-centracije oblasti do popolne zmage. V Splitu so se sinoči vršile velike manifestacije za Jugoslavijo in kralja. Tudi sarajevski listi ugotavljajo soglasno, da se otvarja z zakonom o novem nazivu in razdelitvi države na banska upravna področja nova doba in da je s tem zakonom vzpostavljena absolutna veljava načela
dala predvsem konkurenca do zdaj obstoječih organizacij j med seboj, ki so imele vse isto vrsto trgovine, a so si pri tem nasprotovale, izpodbijale dru-fra drugo in si s tem škodovale. Skupni nastop bo ojačal moč posameznih farmarjev, kakor tudi celokupnega farmarstva, oziroma živinorejstva.
-o-
Magovac, stara 61 let. — V celjski bolnici je umrl 32 let star France Škobrne.
-o-
Velika avtomobilska • nesreča pri Sarajevu.
Blizu Sarajeva se je pripetila velika avtomobilska nesreča. Šofer Franjo Pušič se je s svojim avtomobilom vračal iz Kalinovka proti Sarajevu, blizu vasi Javorskega pa je v globini 7 metrov pod cesto o-pazil strašen prizor. Pred njim se je neki tovorni avto prevrnil s ceste in pokopal pod seboj dva šoferja, ki sta obležala s težkimi poškodbami. Ustavil je svoj avto in odšel po strmini navzdol. V šoferjih je spoznal Radoslava Dašiča, ki 'je bil že mrtev in Gjorgja Sa-mardžiča, ki je bil težko ranjen. Šoferju Pušiču se je s te-
VARUJTE SE PRED LAŽI ZDRAVNIKI
Chicago, 111. — Polno jih je v našem mestu teh takozvanih "doktorjev", ki s kričečimi o-glasi obljubljajo vse mogoče in nemogoče trpečim bolnikom. Zal, da dosti lahkovernežev u-ijamejo na svoj lin?. Najmanjša nesreča, ki se takim žrtvam pripeti, je, da jih mazači osku-bijo za lepe svote denarja; po magajo bolnikom seveda ne| nič, ker sami nič ne znajo, pač j pa jim mnogokrat škodijo, dai j^ postalo njih mazanje usode-polno za marsikoga. — Ena izmed takih žrtev je bila 22 let stara Sara Landman, ki se je zaupala takemu "zdravniku", 'da ji bo izlepšal obraz. S svojim "zdravljenjem" pa ji je obraz tako spačil, da je morala iti po pomoč k resničnemu zdravniku, ki je dognal za-strupljenje. Deklica je zdaj proti mazaču vložila tožbo za 'odškodnino v znesku 10 tisoč 1 dolarjev.
!	—o—
I V KALIFORNIJI SE POTIJO
Los Angeles, Calif. — V ponedeljek ob 2. uri popoldne je dosegla temperatura v tem mestu 100 stopinj, najvišja temperatura v tem letnem času v zadnjih 44 letih. — Kar neverjetno se sliši ta novica nam na vzhodu, ko nas je ravno ob istem času nadlegoval neprijeten moker mraz.
KRIŽEMSVETA
-L Milan, Ohio. — To jej rojstno mesto velikega iznajdi-, telja Edisona. Ob priliki seda-' nje proslave njegovega izuma,j električne luči, se je to mesto nad vse izkazalo, v kako časti si šteje, da je Edison njegov otrok. Prirejenega banketa se| je udeležilo več sto ljudi; okna' skoraj vsake hiše pa krasil smehljajoča slika Edisonova. j
— Rim, Italija. — Italijansko prebivalstvo se množi. V letu 1928 se je samo z rojstvi zvišalo število italijanskega prebivalstva za 406 tisoč, tako, da Italija šteje zdaj 41 milj. ljudi. Ugotovili so, da je nad en milijon in pol italijanskih družin, ki štejejo vsaj se-'dem otrok.
narodnega in državnega edin-stva.
Banjaluka, 4. oktobra. Pozno sinoči je dospela semkaj prva vest o novem zakonu o razdelitvi države. Vdjst se je po mestu hitro razširila ter je vzbudila veliko navdušenje. Davi so bili vsi listi, ki so do-šli iz Zagreba, Beograda ter Sarajeva, takoj razprodani. Razpoloženje med meščanstvom zaradi velikega zgodovinskega dogodka je izredno navdušeno in to tem bolj, ker je postala Banjaluka sedež bana.
-o-
Francoski odmevi.
Pariz, 3. oktobra. Francoski j tisk tudi danes ponovno poveličuje administrativne reforme v Jugoslaviji ter odločno in odlično kretnjo kralja Aleksandra. Pred vsem povdarjajo važnost tega koraka za kralje-
PRITOŽBE PROTI PONARE JANJU PREPROG.
Washington, D. C. — Perzijska vlada je v Washingtonu vložila protest proti ameriškim tovarnarjem preprog, češ, da izrabljajo perzijsko, oziroma orientalsko ime pri izdelovanju svojega blaga. Perzijske preproge so delane na roko, a a-meriško delo, izvršeno s strojem, je tako dober posnetek tega ročnega dela, da ga še celo izvedenec težko razloči.
vino Jugoslavijo listi "Jurnal" "Avenir" "Petit Parisien" "Temps" "Journal des Debats" in 'Ere Nouvelle". Vsi listi se strinjajo v tem, da bodo vsi Jugosloveni hvaležni sivojemu kralju za njegov ukrep.
-o-
Železniška nesreča v Zagorju
Vabilo na FILMSKO PREDSTAVO *
ki jo prirede
KRAJEVNA DRUŠTVA K. S. K. J.
v soboto, 26. okt. 1929 v So. Side Turn dvorani
Začetek posebne predstave *a mladino ob 2. uri popoldne, zvečer ob pol 8. uri predstava za vse. — PO PREDSTAVI PROSTA ZABAVA IN PLES.
SLOVENCI, SLOVENKE! — Oglejte si ta velezanimiv in prvi samo-slovenski film, ki ga je ob priliki Vseslovenskega katoliškega shoda v Le-montu naročila in izdala K. S. K. J. V njem se prikazujejo prizori iz našega slovenskega ameriškega življenja, pa tudi oni iz naše stare domovine, ki Vam bodo vzbujali prelepe snomine na Vaša mlada leta v domači koči. Predvajanju bo prisostvoval tudi naš zaslužni glavni predsednik K. S. K. J. Mr. Anton Grdina iz Clevelanda.
Zato Vas še enkrat najuljudneje vabimo za Pripravljalni Odbor
JOSEPH WINDISHMAN.
VSTOPNINA: ZA ODRASLE 40c, — ZA MLADINO 10c.
ob Savi.
Zagorje ob Savi, 6. okt. Na tukajšnji* postaji se je zaletel zbiralni lokalni tovorni vlak v redni jutranji tovorni vlak, ki je stal na progi ravno pripravljen na odhod proti Ljubljani. Razbilo se je pri tem več vagonov in bil je zelo mučen položaj. Mukala je prestrašena živina v živinskih vozovih, katerih se je več poškodovalo. Človeških žrtev ravno ni, a ustavljen je bil za radi tega več ur promet in materi-jalna škoda vsled razbitih vo-jzov je velika.
-o-
Smrtna kosa.
V Trnovcih pri Mariboru je umrl posestnik Martin Pihler.
—	V Hrašah pri Smledniku je umrl posestnik Anton Jerala, star 70 let. — V Podplatu pri Rogaški Slatini je preminula Terezija Kupnik, stara 83 let.
—	Na Krki je umrla Karolina
žavo posrečilo izvleči svoja tovariša izpod avtomobila, ju posadil v svoj avtomobil in odpeljal v državno bolnišnico. Tam so ranjenemu SamardžiČu dali zdravniško pomoč, vendar je njegovo stanje zelo teižko. Kakor pripoveduje Samardžič, je nesreča nastala na ta način, ker je na nevarnem ovinku izgubil njegov mrtvi tovariš prisotnost duha, nakar se je avtomobil prevrnil v prepad. Avtomobil, ki je vozil drva, je popolnoma razbit.
-o-
Zasledovan vlomilec.
V Drenovcu pri Št. Rupertu na Dolenjskem je bil izvršen 80. septembra popoldne v stanovanje kočarja Josipa Zgon-ca drzen vlom. Izvršil je vlom 47 letni Anton Adamič, po poklicu čevljarski pomočnik, ki je po vlomu izginil iz tamoš-njega kraja. Tat si je prisvojil črno moško obleko, baržunast klobuk, nikljasto moško uro z verižico, 1400 Din gotovine ter nekaj drugih predmetov. Skupno je tat napravil nad 2600 Din škode. Adamiča zasledujejo orožniki, vendar brez uspeha.
--o-
Delavec se zastrupil s plinom.
Dne 5. oktobra ob pol 10
dopoldne je bil ljubljanski reševalni avto klican v mestno plinarno, kjer se je z uhajajo-čim plinom zastrupil v kurilnici 19-letni delavec Ivan Ku-helj. Med vožnjo v bolnico je v avto ponesrečenec padel v nezavest. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč z vdihavanjem kisika, nakar je Kuhelj kmalu prišel k sebi.
-o-
Ljudsko gibanje v Novem mestu.
V zadnjih treh mesecih, to je julija, avgusta in septembra je bilo rojenih v Novem mestu 6 otrok, v ženski javni bolnici 12 in eno dete na vlaku v Bršljinu. Umrle pa so v tem času 4 osebe, v ženski javni bolnici pa 9.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 24. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
i,. — PfH in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-
list ▼ Ameriki.	nian Newspaper in America
' ' Ustanovljen let« 1MX. J	Established 1891.
Ishaja vsak dan razun nedelj, pon- T«isued daily, except Sunday. Mon-
leljkov in dnevov po praznikih.	d■*/ and the day alter holidays.
,	V;-	-
Izdaja in tiska	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. , ... Telefon: CANAL 0098 _ ^	Phone: CANAL 0098
Naročnin«!	Subscription:
5:« celo leto —-$5.00	For one year--------$5.00
'U pol leta_____2.50	For half a year------------2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
?.a celo leto___$6-00	For one year---------$6.00
La pol leta____________3.00	For half a year-------------3.00
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagat« listu.__________
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu s čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov iredništvo ne vrača.______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879._______
Najbolje je opravil Henderson. Temu se ni čuditi. Predvsem je Henderson na moč simpatična oseba, ki si je v Haagu in v Ženevi pridobil splošno upoštevanje in ugled in ki je skušal s svojo taktnostjo in pomirljivostjo ublažiti neugodni dojeni Snowdenove grčavosti. Svoj uspeh pa ima predvsem zahvaliti dejstvu, da se je delavska vlada doslej še najbolj živahno udejstvovala na polju zunanje politike in tudi dosegla nekatere pozitivne rezultate, ki odgovarjajo željam delavskih množic. Sporazum z Egiptom, podpis fakultativne klavzule v haaškem mednai*odnem sodišču, priznanje Rusije in sedaj MacDonaldova razorožitvena pogajanja v Washingtonu, vse to je na moč prijalo Hendersonovim poslušalcem v Brightonu. Ker Thomas še ne more pokazati uspehov, je moral zunanji minister dvigniti glas, da prepriča volilce, da je z nastopom 1 delavske vlade napočil nov čas za britski imperij in ves svet. I V Brightonu so mu verjeli in priredili prisrčne ovacije. Nje-' gov govor je največ vplival-, da se je vse srečno izteklo.
Zdaj čaka Anglija, kako bo opravil MacDonaid v Ameriki. Ni skoi*o dvomiti, da tam pride clo sporazuma o omejitvi oboroževanja pomorskih sil. Drugo vprašanje pa je, če bo s tem najden pravi temelj za splošno znižanje pomorske oborožitve in sprejemljivo izhodišče za svetovno razorožitveno konferenco. Tu bo MacDonaldova vlada imela priliko pokazati, al je sposobna izpolniti nade, ki so jih v njo stavile angleške delavske množice.
Po kongresu angleške delavske stranke
Na kongresu Labour Party v Brightonu je bilo odobreno delo MacDonaldove vlade. Izkazalo pa se je na kongresu večkrat, da mora sedanji režim v Angliji resno računati z levičarsko strujo v lastnih vrstah, ki je toliko močna, da ji lahko včasi pripravi precejšnje težave. Tako ni mnogo manjkalo, pa bi bil minister Thomas doživel na kongresu sklep, ki bi bil na las enak nezaupnici.
In 'ravno Thomas opravlja izmed vseh delavskih ministrov morda najvažnejšo funkcijo! Temeljni problem, ki mu nobena povojna vlada v Angliji ni mogla priti v oltom, je še vedno vprašanje brezposelnosti. Prva MacDonaldova vlada ga ni mogla rešiti. Brez moči je stal proti njemu Baldwinov konservativni režim. Tudi druga MacDonaldova vlada ni doslej mogla ničesar učinkovitega ukreniti proti zlu, ki korenito izsesava britske javne finance. Pri zadnjih volitvah pa je dosegla delavska stranka velikanske uspehe baš s tem, da je očitala konservativcem nesposobnost rešiti Anglijo brezposelnosti. Obljubljala je' volilcem, da se bo z vsemi silami lotila te težke zadeve in ji posvetila glavno pozornost. Ko je prejela zaupanje volilcev in je dobila državno krmilo v roke, je zato z odpravljanjem brezposelnosti poverila eno svojih priznano najbistrejših glav, velikega strokovnega organizatorja Thomasa.
Nihče ne more očitati Thomasu, da si ni pošteno zavihal rokavov jn se vrgel na delo. Ves državni aparat mu je bil na razpolago, on se ga je tudi poslužil in razvil živahno aktivnost. Občinam je naklonil državne kredite, da so začele z javnimi deli, kjer se zaposlujejo brezposelni. Skliceval je ankete, odpeljal se je celo čez Atlantski ocean, da pripravi Kanado do tega, da postane boljši odjemalec angleških proizvodov, zlasti premoga. Vrnil se je z lepimi obljubami in napovedal, da se bo prihodnje leto brezposelnost zmanjšala. Vendar pri močnem delu kongresistov ni dobro naletel, ker jim gre vse prepočasi in izgubljajo vero, da bi sedanja vlada imela kaj več sreče in uspehov pri reševanju vprašanja brezposelnosti kakor Baldwinova. Thomas sicer hoče, toda Thomas ne more. Opraviti ima z istimi činjenicami, ki jim konservativci niso bili kos. Nerodno je pa vendar, da se je brezposelnost pod delavskim režimom zaenkrat le še povečala in da morajo milijoni volilcev na izpolnitev volilnih obljub še čakati, kdo ve, koliko časa. Od tod velika nevolja delavskega kongresa proti Thomasu.
Bolje od Thomasa so na kongresu odrezali drugi delavski ministri. Zakladni kancelar Snowden živi še od svojega uspeha v Haagu, ki ga je dosegel s svojo shylokovsko nepopustlji-vostjo. Postal je nekak angleški narodni junak, ki je priboril svoji deželi nekaj milijonov funtov šterlingov — za angleško blagajno je to malo, denar pa je le — in si izvojeval slavospe-ve tudi tam, kjer ne ljubijo delavske stranke in njihovih voditeljev. Kakor je v Haagu trdovratno postavljal svoje teze in ni dopuščal diskusije o svojih trditvah, tako je nastopal apo-diktično tudi v Brightonu in tudi tam ni pripuščal ugovora. Snowden pozna ljudsko dušo in ve, kako se poceni pride do uspeha. Tako so kongresisti mirno sprejeli dejstvo, da je Angleška banka dvignila obrestno mero. Angleška deviza je o-pešala, Snowden pa je povedal, da je tako moralo biti in da je ukrep Angleške banke zdrav in umesten. To bo že res, vendar je malo sitno, da se je to moralo zgoditi baš tedaj, ko je on kot delavski zaupnik finančni minister.

KAJ MISLITE CHICAŽANI?
Chicago, 111.
Pod tem naslovom poziv zadnji teden v A. S. jo vreden, da bi se vsaki Slovene v Chi-cagi zanimal, en lep odmev je že prišel izpod peresa Mr. L. Jurjevec-a, ker je ideja zelo važna za napredek slovenskega naroda v Chicago v gospodarskem oziru, podam svoje skromne misli o Slovenski Banki v Chicago.
Slovenska Banka v Chicago. Prvo vprašanje se vsakemu rodi: Ali je to mogoče? Zakaj pa ne? Ali nismo mi vsi prišli v to novo domovino z praznim žepom praznim želodcem, nevešči jezika, pridne roke in skrb za bodočnost je vse, kar smo prinesli seboj in to dvoje nam je dalo povod do napredka tako da se sedaj lahko merimo z tu rojenimi državljani v gospodarskem oziru.
Poglemo Dr. "Slovenski Dom" (Slov. Bldg. Loan Ass.), kako lepo napreduje, koliko koristi, je to za Slovence v Chicagi? Ako pomislimo nazaj približno dvajset let kakšen začetek, pok. Rev. A. Sojar ga nam je tako rekoč vsilil, pripeljal je dva tujca lajika v dvorano, da sta nam dala vzpodbudo do vstanovitve društva in ko je bilo društvo vsta-novljeno bi ne bil nobeden stavil $5.00, da bo obstalo eno leto, še manj bi bil kedo mislil da bo po dvajsetih letih tako mogočno drevo.
Zgoraj omenjeno društvo ne more brez banke poslovat, i-mamo razna društva, trgovine, podjetja in kedo ve koliko posameznikov, ki se morajo posluževati tujih bank ker svoje nimamo.
Ako vpoštevamo vse to vidimo, da je Slovenska Banka v Chicago pred vsem mogoča,
potrebna bila bi koristna in častna, pridobila bi nam ugled pred splošno javnostjo in ako znam prav soditi tudi nekak ponos naši mladini.
Who is next?
Joseph Jenškcvec.
-O-:-
DOPIS IZ DETROIT A-WEST SIDE.
Detroit, Mich.
Tole je menda prvi dopis v tem listu iz slovenske naselbine na zapadni strani velikega detroitskega mesta. Po domače pravimo: na West Side. Tu je jako mnogo Slovencev in so dosti bolj skupaj naseljeni nego v drugih delih mesta. Seveda pa tudi niso ravno popolnoma skupaj, saj jih je mnogo še zunaj Detroita v predmestjih kakor • River Rouge, Ecors, Dearborn, Ford-'son in tako dalje.
Tem Slovencem je naša cerkev Sv. Janeza v Highland Parku mnogo preveč od rok. Zato je že prvi detroitski slovenski župnik, Fr. Bernard, i dolgo mislil na to, kako bi za-'gotovil tej naselbini posebno j službo božjo tam kje v njihovi /sredi. Preden je odšel iz Detroita pred nekako enem mesecem dni, je po najboljših močeh pripravil pot meni, spodaj podpisanemu, in je objavil celo v- tem listu, da sem jaz prišel v Detroit z namenom, da poskrbim službo božjo Slovencem na "West Side." Naznanil je, da se bo začela že 20. oktobra služba božja v slovaški cerkvici na Crossley. Res, tako je bilo takrat vse lepo dogovorjeno in na videz urejeno.
Takoj po mojem prihodu so se pa pojavile težave glede naše službe božje v slovaški cerkvi. Zato sem nastopil novo pot in po dogovoru s škofom sem našel' prav čeden prostor pri Ogrih, to je pri cerkvi Sv
Križa (Holy Cross Hungarian Church). Ta velika in lepa cerkev z dvema mogočnima zvonikoma ni daleč proč od o-ne, kjer je bilo sprva namenjeno, da se bo vršila naša služba božja. Natančen naslov je: 8423 South Str. Dobil sem na razpolago šolsko dvorano, kjer bo sveta maša prvikrat na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo 27. oktobra ob poi desetih (9:30 A. M.) Ni težko najti šole, pa bomo imeli tam koga, ki bo pokazal pot, da ne bo treba nikomur preveč iskati.
Tako, dragi Slovenci rojaki, to je moje prvo naznanilo vam vsem. Zelo veselo znamenje je, da se je verska misel med de-troitskimi Slovenci že tako razmahnila. Pred tremi leti ob. tem času so mnogi mislili, da se bo vsak poizkus v tem oziru v prav kratkem času razbil. Pa se ni, hvala Bogu! Trdno stoji Sveti Janez in po kratkih ,treh letih misli na podružnico. To je res veselje gledati. Prepričan sem, da se boste tudi ljubljeni rojaki na zapadni strani radi odzvali povabilu in v obilnem številu prihajali odslej vsako nedeljo k svoji posebni službi božji. To je začasna ureditev, pozneje bomo pa 'že videli, kaj in kako se bo dalo urediti nadalje. Naš škof zelo zaupa Slovencem in nam bo vedno stal krepko ob strani. Kličem vas torej vse na vzajemno sodelovanje. Na svidenje v nedeljo! Tam vam bom povedal več, za sedaj pa prav iskreno pozdravljeni!
Rev. Kerubin Begelj, OFM.
386 Geneva Ave., H. P. . -o——
OBISKOVANJE NASELBIN,
FILM K.S.K.J. IN DRUGO.
La Salle, 111.
Kakih 100 milj zapadno od Chicage, ob potuhnjeni široki reki "Illinois" leži prijazno mesto La Salle. S tem mestom je sklenjeno drugo malo manjše mesto Peru, na južni strani reke Illinois, kake 3 ali 4 milje južno pa je malo mestece Oglesby. Ker so ta tri mesta tako blizu skupaj, nazivajo navadno La Salle z ostalima mestoma: "Three-Cities". So to res nekaki "trojčki" in središče njih je kajpada La Salle.
Ni ga lepšega kraja n. pr. za izlete iz Chicage, kakor je ravno ta kraj. Z avtomobilom ste v La Šalle približno v treh urah. Cesta je vseskozi lepa, cementirana in auto drči po ravnini, kakor bi drčal po rav-) nem zamrznjenem morju, Pokrajine, skozi katere se voziš, so prijazne, zanimive in ti nudijo kar najboljši užitek. Tu vidiš obširna lepa polja, ki bogato rodijo, pelješ se skozi več prijaznih farmarskih mest, tako da imaš od vožnje res lep užitek.
Slovenska naselbina v La Salle je bila že večkrat opisana v raznih listih. Je to ena iz-1 med pijonirskih slovenskih i naselbin v Ameriki z zanimi-
vo zgodovino slovenskih izseljencev, ki si po teh krajih služijo svoj kruh in bore na različne načine za svoj obstanek v življenju. Prvi rojaki so dospeli v te kraje med letom 1880 in 1890.'Eden izmed prvih naših pijonirjev, če ni naj-prvi, bo gotovo rojak Pire; za njim 30 prihajali drugi, kot rojaki Oberstar, Frank Kobal, "John Culjan, Okleščen, Urba-nija, Mišjak, Bizal, Komp, Bergač in mnogi drugi. Eno izmed najprvih in najstarejših slovenskih društev v naselbini je društvo sv. Družine št. 5 KSKJ. Za tem so se ustanovila druga: društvo sv. Barbare, dr. Triglav in pozneje številna druga društva. V La Salle imajo Slovenci krasno slovensko cerkev, lastno farno dvorano in šolo. Lansko leto je naselbina slavila srebrni jubilej u-stanovitve slovenske fare sv. Roka. Ako človek gleda z lepega parka na slovensko cerkev sv. Roka, vidi tam delo in žrtve naših slovenskih ljudi — delavcev. Tu imaš lepo, skoro najlepšo cerkev v celem mestu, za njo stoji stara cerkev, ki je predelana v šolo in zgoraj v prostrano lepo farno dvorano, zraven cerkve župnišče. Ves lepi-vogal na na 6. in Cro-sat cesti je slovenski. Ta-lepa poslopja na tem prijaznem slovenskem hribčku pričajo o vernosti našega naroda, pa tudi o njegovi požrtvovalnosti, kajti vse to si je spravil skupaj v teku 25 let.
Naši ljudje si povečini služijo kruh v cementarnah; cin-kovnah in prernogorovih. — Pred leti so naši rojaki večinoma delali v premogorovih in so tudi tam najbolje zaslužili. Zadnja leta, zlasti po zadnji stavki, pa je pi-emogarska industrija bolj zaostala. Nekateri rovi še obratujejo in se tudi še dobro zasluži. Je pa težava v tem, da se je ustanovila nova unija in tako delajo v nekaterih rovih člani stare linije, v drugih zopet člani nove unije, katere pa ne priznajo člani stare U.M.W. of America organizacije. V Peru, na zapadni strani mesta, je velika tovarna, v kateri izdelujejo ure. Tu dela več tisoč delavcev. Delo tu je pri strojih, zahteva se znanje jezika in pa gibčnih mladih ljudi, da se hitro prilagodijo delu. Zato tu dobivajo največ delo mlada dekleta in fantje. V tem oziru so marsikatere družine na dobrem, ker njih dekleta in fantje imajo v tej tovarni delo in prilični zaslužek. Ostali slov. delavci pa so zaposleni po cementarnah in činkovnah. — Zaslužek je srednji Na uro' plačujejo navadne delavce od 35 do 60c. kakor je menda pač delo. Rokodelci pa tudi v tovarnah dobijo več. Bolj slabo obratuje Leheigh Cement Co na. Oglesby. Rojaki so mi pripovedovali, da so poleti en čas delali slabo in so odpustili veliko delavcev. Zdaj kaže
(Dalje na 5. strani.)

V-P, tO .-2»
Lep svetopisemski izrek. Neki duhovnik se je peljal po železnici. V kupeju je bila tudi neka gosposka ženska, ki je kar naprej z neslanimi opombami zasmehovala vero in duhovne. Duhovnik je molče gledal skozi okno. Ker se ni nič zmenil, ga je zbodla: "No, gospod župnik, to vas mora vendar zanimati, pa čisto nič ne rečete?" — Duhovnik ji pa odvrne: "Ne utegnem, sem ravno mislil na lep svetopisemski izrek v četrti knjigi Moze-sovi 22. vrsti." — Dama radovedna: "In kako se ta rek glasi, če smem vprašati?" — Duhovnik: "Ko je oslica govorila, je prerok molčal." Velik krohot med poslušalci in ženska je izginila v drug kupe.
Moč navade. Znano je, da Tirolec nikogar ne viče. Tirol-ci v avstrijski armadi niso mogli razumeti, zakaj ne bi tudi tam vsakogar tikali. Nekoč se je eden izmed častnikov ravno pripravljal, da bo sedel v travo, a v tem stopi preden vojak in reče: "Ti, slišiš . . — Oficir: "Kolikokrat še bom moral ponavljati, da svojega predpostavljenega ni dovoljeno tikati in da mora nižji vsak nagovor pričeti s: 'Pokorno javljam'." — Vojak je znova pričel: "Gospod nadpofočnik, ti se boš ..." — "Ni prav! Gospod nadporočnik, pokorno javljam, da se bodete . . ." je popravil častnik ter se vsedel v travo. In pravi vojak: "Gospod nadporočnik, pokorno javljam, da si se sedaj že vsedel v kravjek!"
* * *
Mali diplomat. Veža v hotelu; mlad, elegantno oblečen gd^fbd" 'sedi v naslanjaču.
V drUgem kotu sedi mlada vdova s sinčkom. Fantek stopi h gospodu in vpraša:
"Kako se imenuješ, stri-ček?"
"Janez Zaletel."
"Ali imaš tudi ženo, stri-ček?"
"Ne."
"Ali ostaneš dolgo v hotelu?"
"Kakih 14 dni."
Deček se obrne k mamici in zakliče na ves glas: "Mamica,
kaj naj ga še vprašam?" *' * *
Saj ni moj. Mestni policaj teče za nekim gospodom in ko ga dohiti mu reče: "Vi, gospod, bodete plačali kazen, ker pse seboj na sejni jemati je prepovedano."
Gospod se začudi: "Kaj me briga pes, saj ni moj!"
Policaj: "No, zakaj pa potem vedno za vami teče?"
Gospod: "Vi tečete tudi za menoj in vendar niste moji!" -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
* PODLISTEK *
niiimiiiiiiiii Dr. Ožbolt Ilaunig:
iiiiiihiihiiiihiiiiimiuiii®
KAPELŠKI PUNT.
Že osem dni prej je dal trški sodnik Ha-gen pri rotovškem oknu postaviti leseno roko z mečem v roki v znamenje, da je od tega časa vsak, ki pride v območje trga, podvržen postavam in uživa tudi zaščito trške oblasti.
Že dan pred sv! šimanom so se pripeljali trgovci iz daljnih krajev, tako iz Celovca, Velikovca, Pliberka. Po gostilnah je postalo življenje živahno, gostilničarke so potiskale kar po cela teleta in svinje'v veliko peč, da drugi dan ni toliko dela.
Pri Bošteju in Koceljnu so se že napolnili prostori in vsa prenočišča so bila oddana. Trgovci in kramarji so sedeli po skupinah skupaj in se živahno pogovarjali, saj je vsaki upal, da bo drugi dan prodal
kolikor mogoče veliko blaga. Še dolgo v noč je trajalo živahno življenje, posebno še pri Mažarju, kjer so se zbirali mladi fantje. Prišel je tudi slepi Gregej in raz-tegoVal svojo harmoniko, da je hreščalo daleč naokrog. Toda to ni oviralo mladih ljudi, da bi se ne zasukali z dekleti, ki so jih fantje kmalu privedli iz sosednih hiš.
Fanika se je veselo sukala med mladimi gosti, temu in onemu je dala prijazno besedo in ga malo podražila. Roberta danes ni bilo, ker se je bal krepkih fantov, ki mu niso bili posebno naklonjeni, zlasti od tega časa, ko je imel prepir z Andrejem in Tomejem. Faniki se je tudi nekoliko zameril, zakaj posebno junaško se ni obnašal, popihal jo je kakor zajec, in ona bi bila vendar tako rada pokazala njegovi prejšnji nevesti svoje zaničevanje in jo še bolj trpinčila. Toda preveč ni smela dati Čutiti Robertu svoje jeze, da se ji ne izneveri, ker bi bilo vendar škoda takega ženina.
Odbilo je že pol noči. Nočni čuvaj Nacek je že zatrobil dvanajsto uro in zakli-
cal:
Lahko noč, lahko noč!
Bog vam daj svojo pomoč!
Imel je staro trobento, privezano na čr-nožoltem traku, v eni roki pa je nosil staro helebardo, že čisto zarjavelo. To je bil znak njegove oblasti. Imel je gledati na to, da se ni potikal noben sumljiv človek po trgu, istotako je imel dolžnost paziti na to, da so bile vse gostilne o polnoči zaprte.
Danes se je malo nategnilo, saj duhovi so se vedno bolj razvnemali in težko je bilo pustiti sladko kapljico. Boštej in Kocelj sta gledala na red, zato tam Nacek ni imel dosti opravka. Toda pri Mažarju je bilo še vse v najboljšem razpoloženju. Ko je stopil Nacek v pivnico, vso zakajeno, da skoro nobenega ni mogel zagledati, se niti zmenili niso zanj. Fanika mu je hitro dala frakeljček boljšega, poznala je že njegove želodčne težave. To ga je potolažilo, da se je smela mladina še nekaterikrat zasukati. Toda spomnil se je nazadnje le na svojo službo, dvignil je helebardo kvišku in za-povedal, da je sedaj konec.
"Saj še ni čas," vpili so fantje; "na Nacek, tu pij, pa za svojo staro tudi nesi nekaj s seboj." In Nacek je še izpraznil velik kozarec in vtaknil steklenico z vinom
v žep. Tako so zopet ukanili Naceka, kateremu se je nos danes že precej svetil, še za veselo poskočnico.
Pa vsake stvari je nekdaj konec in na tretji Nacekov opomin ni pomagalo nič, morali so zapustiti gostilno in si poiskati svoja ležišča. Kmalu je nastal mir, le Na-cekovi koraki so odmevali po ulicah in o-znar.jevanje posameznih ur. Piri tem pa je postal le-ta žejen, potegnil je steklenico in napravil iz nje nekaterikrat močne požir-ke. Utemeljeval pa je to s tem, da njegova Špela itak spi, in tedaj tudi kakega o-krepčila ne rabi.
Napočilo je jutro; še'je bila tema in že se je Slišalo od daleč škripanje težko obloženih voz, klicanje, voznikov, ki so pokali z biči.
Mežnar Jožef Probart je že Odzvonil ju-ternico, najprej pri fari, potem pa Se v cerkvi D. M. v Trnju. Nebo je bilo jasno in mrzel sever je pihal od Suhe skozi Tabre.
Od Jezerskega so prignali cele črede ovac, velike, z debelo volno pokrite, saj tam je posebna pasma in Jezerjani so na to ponosni. Razpostavili so jih ob koncu trga na sejmišču za živino; kmalu so se
jim pridružili kmetje iz Kort in Obirskega, ki so prignali koze, male in velike, z rogovi in brez rog. Poljanci pa so prignali živino, da jo'spravijo v denar, ker na dom ne pride itak noben kupec. Na glavnem trgu so razpostavili došli trgovci svoje blago na stojala, ki jih imajo pripravljena za take prilike. Trgovci s šuknom so vpili, vzdihovali blago, ga potegovali, hoteč pokazati, kako je močno, da se lahko nosi sedem let, noč in dan. Zopet drugi so ponujali blago za ženske, predpasnike, rute, od navadne do svilene, v vseh različnih barvah, različne trakove za zarobljenje ženskih kril. Kupci so radovedno gledali blago, ponujali dosti manj, kakor je zahteval trgovec,'in se pogajali tako dolgo, da se je nazadnje dosegla cena, ki je bila obema po volji. Včasih pa se je radi enega krajcarja tiidi razbila kupčija, ker kupec ni hbtel nič primakniti, prodajalec pa ne odnehati.
(Dalje prih.)
-o--•
V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate?
Četrtek, 24. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3.
LEPA SLAVNOST PRI SV. JURIJU k V SO. CHICAGE
Z veliko reklamo je "Glasilo" od preteklega tedna prineslo napoved te slavnosti in povabilo nanjo. Saj veste, katero slavnost mislim: srebrni jubilej društva Čistega Spočetja Marijinega štev. 80, KSKJ. To je društvo, v katerem se zbirajo samo žene in dekleta.
Mislili smo si: to bo moi-alo biti nekaj posebnega, zakaj malenkostna reč se ne bi tako glasno napovedovala. In res, bilo je vse izredno slovesno, obenem pa tako prijetno domače, da se je morala So. Chi-caga s sv. Jurijem vred takoj prikupiti tudi takim, ki smo bili prvič tako srečni, da smo preživeli med vrlimi So. Chicažani eno lepo nedeljo.
Dopoldne v cerkvi. Sv. Jurij je pritrkaval, da je bilo veselje. Cerkev polna domačinov in gostov od raznih strani: iz Chi-cage, Jolieta, Waukegana. Altar ves v rožah in lučkah. Stranski altar še posebno. Iz raznih lučk je bila narejena številka 25, pa je neprestano ugašala in se spet prižigala, da je ja nihče ni mogel prezreti. Izborna ideja! Ni čudno, da je Mr. Šega iz Jolieta pozneje na banketu ravno to posebno pohvalil. Fr. Leo, domači župnik je pel slovesno mašo, asistenca mu je prišla iz'Chicage in iz Lemonta, Fr. Bernard od sv. Štefana je pridigal. Zelo slovesno je pel Fr. Leo, jako praznično je pridigal Fr. Bernard. Pevci na koru so peli, kar so najlepše mogli, ljudstvo je v cerkvi molilo, kar je najbolj zbrano moglo. Članice št. 80 so bile zbrane v prvih klopeh pod svojo lepo zastavo, znaki so jim dičili prsi, srca so jim poskakovala in vse okoli njih je kipelo v prazničnem razpo loženju in se jim klanjalo: ženske southchicažke in dekleta southchicažka — vaša nedelja, vaša nedelja, vaša srebrna nedelja.
In mi vsi smo bili ž njimi polni veselja in prevzeti od miline in lepote hiše božje. In smo čutili v srcih resnico besede psalmistove: Kako je lepo in prijetno, če bratje in sestre skupaj prebivajo!
Popoldne pa v dvorani. Spodaj pod cerkvijo, veste. V cerkvi Bogu, kar je božjega, v dvorani človeku, kar je človeškega ! Ali ni človek cesar, vladar sveta? Torej vse po besedah, ki jih je isto jutro evangelij po vsem širnem svetu o-znanjal.
In tam v tisti dvorani je dobil cesar-človek, kar je njegovega, to vam povem! Najprej tiste prelepe in dobre reči na šibečih se mizah! O , kako lepe evangelijske besede so nam klicale tiste mize! Zakaj ? Hm, bilo je treba izbirati! Kdo bi mogel vse odkraja? K večjemu Fr. Leo, ki ima želodčno jeti-ko! (Jetika v So. Chicagi prihaja od "jem"!
In potem veselja in smeha, zabave in nagajivosti, čestitk in voščil, petja in godbe, plesa in rož — človek-cesar, ali ti je moglo kaj manjkati? In družbe, oh, polna dvorana! Prijetna družba, da bi jo objel in jo kot šopek cvetlic pritisnil na srce. Vse od modrega dr. Ko-lumbatoviča, generalnega konzula iz Chicane pa doli do raz-
/
Dražgoš! In kakšen pisan program! Saj bi se ustrašil tistih neštevilnih točk, če jih vse naenkrat pogledaš na papirju natisnjene. Ko pa stopi vsaka zase pred tebe, drugo vzljubiš z& drugo. Kako spretno in neprisiljeno zabavno jih je pehal na oier mož, ki v So. Chicagi postave "gor drži", jezični doktor Mr. Kompare! Kot bi mignil, je minilo popoldne.
Rad bi vsako točko posebej opisal. Pa bi požrlo "Ameri-kanskega Slovenca" od naslova na prvi strani pa tja do "Pisanega polja". Pa bi me potem Fr. Trunk presneto pisano pogledal ! Morda ne urednik, ker bi lahko vzel "vacation" za en dan! Ne morem pa vsaj mimo nekaterih. Dr. Kolumbotovič je govoril tako lepo in prisrčno, da smo takoj rekli: ves je naš, kolikor ga je! Mr. Grdina za njim tako navdušeno in vznešeno, da bi nas potegnil za seboj na malem prstu, kamor bi nas hotel. Kaj šele, ko nas je tiral še k večji vzajemnosti v imenu Cerkve, Jednote in majke Jugoslavije! Tako edinost smo začutili med seboj, da so vsa številna srca navzočih utripala natančno po taktu, kot bi jih ne bilo par sto, temveč eno samo, veliko, ogromno -— Grdinovo srce! Za spremembo petja in deklama cij in muzike! Ali southchicažka mladina samo poje, muzi cira in pesnikuje? Ah, to vam je mladina, da so rože kakor koprive pred njo! Potem pa tisti prizor, ko je Mr. Grdina na povabilo Likovičeve gospe pripel šopke peterim pionirkam društva 80. številke! Gin-ljjvo je bilo in vendar tako prijetno za oko. In je rekel Mr. Kompare: "Dober "job" je Grdina naredil. In vsi smo pritrdili : Amen! In še ona kosmata romarja od sv. Štefana! Poredna sta bila od sile. In vendar sta morala še enkrat na oder, Mr. Fajfar in Mr. Foys, in peti od konca do kraja od velike žlice, od pevcev south-chicažkih in pevk, o fantov poskočnih in brhkih deklet, od vode in od nosov rdečih preveč, od svoje prevelike korajže in od tega, kako Fr. Leo svetega Jurja flikajo. In smo vsi rekli obema: znata pa, znata ! Fanta pa taka!
Vidite, tako je bilo. Zares imenitno od kraja do konca. Za prav pravi konec pa niti reči ne morem. Ko je progi-am minil, se je godba oglasila in začelo se je sukanje in vrtenje. So rekli ljudje, da se morajo odškodovati za dolgo sedenje, drugače bi jim zastala kri v žilah. Mi od sv. Štefana smo vej činoma pred koncem tega popravljanja kosti odšli domov, ker je pot dolga in smo se troš-tali, da se nam bodo na potu kosti premikastile. Eden od nas pa — mislim — vseeno lahko povfe, kedaj je bil konec in kakšen. Vsaj to vem, da ni hotel z nami domov, prelepo se mu je godilo, namreč Jožeta iz Dražgoš.
Eden, ki ve, kaj piše.
SENZACIJA NA SESTANKU ARTILERIJSKE ZVEZE.
Na nedavnem sestanku artilerijske zveze vzbujal je največjo pozornost top, ki je eden izmed največjih na svetu. Presek krogle, ki jo je izstrelil, znaša, 16 inčev, in jo je vrgel 24 milj daleč v morje.
S|P*| f ^ lllllte
li '<'■>;< * * *
POUK 0 TEM IN ONEM.
ipiHiiiiiniiiiiiiiiimiiiitMiiiiiiiiiiiiw	.....iimiuiiitiniiniiinMiiunnuiimiimunuHuiHmuiiiiuiinii^
|	KA£ SE SUŠI PO SVETU? ^ 11
..........................................................................milium.....mim™^
PROBLEMI PRISELJENCA.
Nove kvote in priseljeniške vi-ze.
Vprašanje: Koliko znaša nova kvota za Jugoslavijo? Ali je sedaj kaj več prilike za prihod onih, ki nimajo prednosti v kvoti? — J. B., Warren, Ohio.
Odgovor: Nova letna kvota za Jugoslavijo znaša 845. Tekom meseca julija, prvega meseca fiskalnega leta, bilo je izdanih 83 prednostnih viz in 1 neprednostna viza.
Razvidno je torej, da ljudje, ki nimajo pravice do prednosti, nimajo nič več prilike kot poprej. Kakor je znano, je bil v maju 1928 sprejet nov priseljeniški zakon, ki je u-stanovil drugo prednost, namreč za žene in otroke zakonito pripuščenih priseljencev. T imajo pi-ednostno pravico do vse druge polovice kvote, ka kor tudi do preostanka prve kvotne polovice, ako ni zado sti upravičencev do te prve polovice. Ti vpravičenci so v glavnem starši ameriških dr-
Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima V hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez
posajenega Jožeta Fajfarja iz puike.
KDO JE BLUECHER.
O sovjetskem poveljniku na mandžurski meji, ki nosi ime slavnega nemškega vojskovodje maršala Bluecherja, se je že mnogo ugibalo. Poročali so, da je to navaden delavec, ki si je bogzna zakaj nadel to tuje ime, da pa je Rus ali vsaj iz Rusije .Ruski emigrantski listi pa o tem novem Bluecherju poročajo čisto drugače. Pravijo, da je častnik nemškega generalnega štaba in da je njegovo pravo ime Titz. Že pred vojno se je bavil s protišpijonažo. V Rusijo so ga poslali za organizatorja rdeče armade. Titz je pustolovec, vendar pa organizator prve vrste. Že za časa boljševiškega prevrata 1. 1917 se je kot topničar udeležil o-svojitve Kremlja; na čelu madžarske čete je pozneje nastopil tudi proti jaroslavski vstaji. Po Titzovem nasvetu so ostali v Rusiji radi varnosti boljševi-ške vlade stari preizkušeni komunisti — poveljniki vojnih sil, sam pa je vzel s seboj na vzhod skoro vse nekdanje carske častnike. Skušal je celo pridobiti tudi emigrante v Berlinu in Parizu za svojo vojsko, za "zaščito ruskih interesov" na vzhodu. Bluecher se je, tako pišejo emigrantski listi, iz nemškega agenta in pustolovca danes pretvoril v pravega služabnika boljševizma in se čisto odtujil svoji domovini. Ni tedaj noben delavec, ki ni sposoben za mesto, katei'o zavzema, marveč je močna osebnost, človek s solidnim vojaškim znanjem.
-o-
DUH SE JAVLJA S TRKANJEM.
Štirje berlinski zdravniki so preiskovali te dni skrivnostne pojave v neki delavski hiši v Charlottenburgu. Tam se baje javlja s trkanjem po steni in na podobne načine duh nedavno umrlega strica male Lucije Regulske. Kmalu po njegovi hm rti so opazili nenavadne reči: po stenah je trkalo in drsalo, mize so se dvigal^ v zrak, šolske knjige male Lucije so plesale po šobi itd. Otrokovi
starši so opozorili kot verni ka-
toličani svojega župnika na to stvar, ta pa je pozval berlinsko parapsihologično družbo, naj jo preišče. Prva preiskava se je sedaj zaključila z ugotovitvijo, da se okoli otroka, zlasti če se nahaja v transu, v resnici dogajajo stvari, ki si jih ne moremo razlagati na naraven način. Kakor poročajo, bodo sestavili v kratkem še eno preiskovalno komisijo.
-o-
"DO X." NA POSKUSNEM POLETU.
V Fi'iedrichshafenu so preizkusili pravkar dovršeno največje potniško letalo na svetu, "Do X.", o katerem so poročali listi že pred meseci na dolgo in na široko. Orjak se je dvigal z Bodenskega jezera z največjo lahkoto v višino, čeprav so mu naložili nad 20.000 kilogramov poskusnega kamena. Za vsak start je potreboval komaj 60 sekund. Strokovnjaki menijo, da bo prenesel še veliko težje breme. Ker je namenjen v prvi vrsti potniškemu prometu, so ga opremili z vso razkošnostjo. V notranjosti bo imel posebno dvorano, prostoren salon za kadilce, bar in v potniški ladji posebne oddelke za 8 — 10.oseb. Prve večje vožnje bo izvršil nad Boden-skim jezerom, na kar se poda v Severno in Južno Ameriko. -o-
KOLČAKOVI ZAKLADI.
Pariški ruski emigrantski list "Renaissance" poroča senzacij onalno vest 9 skritih zakladih v Sibiriji. Admiral Kol-čak, ki se je boril proti boljše-vikom, je baje prenesel del zlate rezerve ruske državne banke v Kazan in ko se je moral umakniti, je razdelil zaklad v štiri dele in jih zakopal na samotnih krajih v Sibiriji. Njegovi dediči hočejo to bogastvo sedaj prodati. Obrnili so se najprvo do enega najbolj znanih pariških finančnikov, a ta jih je odpravil s smehom. Neka pariška banka pa se je za stvar pozanimala in je pripravljena . skleniti primerno pogodbo s KolčakoVimi dediči.
Ker pripada po ruskih zakonih polovica vsakega, na ruskih tleh izkopanega zaklada sovjetski vladi, je banka poslala v Moskvo svoje zastopnike, da se z vlado zmenijo. Tako vsaj trdi omenjeni emigrantski list, ki mu pa javnost noče prav verjeti.
-o-
KNJIGA, KI IZIDE V ENEM SAMEM IZVODU.
V kratkem izide v Varšavi knjiga, čije posebnost bo v tem, da bo natisnjena v enem samem izvodu. Izide v velikem formatu in bo obsegala spomenico čudaškega bogataša Čer-minskega, ki je končal s samomorom. Po njegovi smrti so iskali svojci oporoko. Med listinami so našli spomenico, glede katere je Čerminski zapustil določilo, da se mora njegov dnevnik natisniti, in sicer samo v enem izvodu. Čudaška določba bo zdaj pretvorjena v dejanje. Nasledniki in dediči Čerminskega so dali rokopis v tiskarno, ki bo natisnila delo samo v enem izvodu. Knjiga bo potem prečitana na skupnem sestanku vseh pokojnikovih dedičev ob navzočnosti odvetnika in javnega notarja, potem pa se shrani v rodbinski arhiv.
Dohodninski davek.
Vprašanje: Sem državljan Združenih Držav in kmalu odidem na obisk v stari kraj. Plačal sem svoj dohodninski davek (income tax) 1. 1926. ali ne 1. 1927. in 1928. Kako naj dokažem, da nisem bil dolžan plačati davka v teh letih, da dobim pravico odpotovati (clearance papers) ? — S. F. Flint, Mich.
Odgovor: Le Od inozemcev, ne pa od ameriških državljanov, se zahteva dokaz o izpolnitvi davčne dolžnosti ob odhodu iz Amerike.
Izpiti za javne službe.
Vprašanje: Rad bi dobil službo na pošti kot pisar (clerk) ali pismonoša. Sem ameriški državljan. 1) Kje naj zaprosim? 2) Ali so šole, ki pripravljajo za "civil service examination "zanesljive? -— P. K. Denver, Colo.
Odgovor: Razpisujejo se posebni izpiti za poštne pisarje oziroma za pismonoše. Prosilec mora navesti, da-li hoče položiti izpit za eno ali za dru-
STATISTIKE.
Radi letošnjega mraza je u-mrlo v prvem četrtletju v Nemčiji 68.469 oseb, celo tretjino več nego v istem razdobju leta 1928.
V	Nemčiji je danes isto toliko konj kakor 1. 1913., namreč 3.8 milijona.
Anglež popije petdesetkrat več čaja nego Nemec.
Na Angleškem je bil letošnji poset konjskih dirk izredno velik. Računajo, da je prišlo 75 odstotkov več občinstva h konjskim dirkam nego prejšnja leta.
V	Nemčiji je 11.5 milijona žensk, ki delujejo v raznih poklicih. Med temi jih je 6.8 milijona neomoženih, 3.6 milijona poročenih, 1 milijon ločenk in vdov.
DO YOU KNOW WHY---Newlyweds Make You Feel Like A Boob?
Drawn for fliis paper By Flsftef
| —T7 cerrsskt _(coes .ttul 1	cctšštsfki GRt^r--*
eo^EEUr^) \et7\rC E WO"	IPO^HEAB-T	_ \ c^JS.	Wit THE PootaJ
. International cartoon Can.». 2 79 ^ ^ __^■ ^ ; ,	. ? ^t^^
žavljanov in izurjeni poljedelci. Ti imajo torej pravico do prve kvotne polovice, žene in otroci tukaj nastanjenih inozemcev pa do druge in do morebitnega preostanka prve. A-ko potem še kaj preostane, pridejo na vrsto neprednostni, torej navadni priseljenci. Ker pa je v Jugoslaviji in sploh v mnogih drugih državah več kot dovolj ljudi, da izpolnijo prvo in drugo polovico kvote kot prednostni priseljenci, je sploh čudno, kako je gori o-značeni posameznik sploh prišel do neprednostne kvote.
V splošnem kdor nima prednosti, ne sme gojiti upanja do precej daljne bodočnosti.
Zanimiva je sledeča tabela za nekatere države in število prednosti in neprednostnih kvotnih viz, izdanih v mesecu juliju:
Dežela, Letna kvota, Število izdanih prednostnih viz, Število izdanih neprednostnih viz: Avstrija 1,413, 141, nič; Čehoslovakija, 2,874, 284, nič; Dansko, 1,181, 69, 49; Nemčija, 25,957, 1,340, 1,164; Mad-jarska, 869, 86, nič; Italija, 5,802, 535, 4; Švedsko 3,314, 255, 76; Rusija 2,784, 232, nič; Poljsko, 6,524, 637, nič; Jugoslavija, 845, 83, 1.
go stroko.
Za službo v poštnih uradih prve vrste se vršijo izpiti, kadarkoli uradne potrebe to zahtevajo.
Natančne informacije o teh izpitih, ob enem s potrebnimi tiskovinami za prošnje, se lahko dobijo od Secretary, Board of U. S. Civil Service Examiners, v onem mestu, kjer se izpiti imajo vršiti, ali pa od United States Civil Service Commission, Washington, D. C.
Kar se tiče pripravljalnih šol za izpite za javne službe, takozvana Civil service schools te utegnejo pomagati, ali nika-ka izmed teh šol nima uradnega značaja niti ni v zvezi z vlado.
Seveda le ameriški državljani so pripuščeni k tem izpitom.
Naturalizirani Kanadec nima pravice do izvenkvotne vize.
Vprašanje: Sem naturalizi-ran kanadski državljan. Ali smem se priseliti v Združene Države 'orez priseljeniške vize? — A. B., Toronto, Canada.
Odgovor: Le ljudje, rojeni v Canadi, ne spadajo pod kvo-
(Dalje na 4. strani.)
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO:
Za ameriške dolarje:
$
Za dinarje:
5.00 ...	....$ 6.15	200 Din ...	...$ 4.45
10.00 ...	.... 11.25	500 Din ...	9.80
15.00 ...	.... 16.35	1000 Din ...	... 18.90
20.00 ...	.... 21.45	1500 Din ...	... 28.00
25.00 ...	.... 26.55	2000 Din ...	... 37.00
35.00 ...	36.70	3000 Din ...	... 55.40
50.00 ...	51.90	4000 Din ...	... 73.50
75.00 ...	.... 77.50	5000 Din ...	... 91.60
100.00 ...	.... 103.00	10000 Din ...	... 182.00
200.00 ...	.... 204.00	15000 Din ...	... 273.00
300.00 ...	.... 306.00	20000 Din ...	... 363.00
400.00 ....	.... 407.50	30000 Din ...	... 543.00
500.00 ...	.... 509.00	40000 Din ...	... 724.00
600.00 ....	.... 610.50	50000 Din ...	... 902.00
700.00 ....	.... 712.00	60000 Din ...	... 1082.00
800.00 ....	.... 813.00	70000 Din ...	... 1260.00
900.00 ....	.... 914.00	80000 Din ...	.. 1441.00
1000.00 ....	.... 1015.00	90000 Din ...	1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, aii pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. •
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popolooe. torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITL in PREBITEK........$..300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00
Ob

Vaš nezakoniti prihod to one-mogočuje. Niti ne morete legalizirati svoj prihod po novem zakonu, ker ta pravica je bila podeljena le onim, ki so nezakonito prišli do 6. junija 1921.
F. L. I. S.
cena demantom. Temu so se pa I strogo nastopila proti tihotap-odloerio uprli domači prebival-icem in jih je hotela aretirati, ci. Ker je njihova zemlja ne- Zadela pa je na oborožen od-rodovitna in tudi neprikladna por in prišlo je do krvavih za obdelovanje, pa so hotel; spopadov, v katerih je bilo na svoj položaj izboljšati z iska- obeh straneh več mrtvih in ra-njem demantov.' Ko vsi nrote- njenih. Zdi se, da je tihotap-sti niso nič pomagali, so priče-lstvo vršila organizacija, v kali tihotapiti. Tihotapstvo se je teri je bilo nad 400 oseb. Vti-sčasoma zelo razvilo, kar se je hotapljeni demanti se cenijo jioznalo tudi na demantnih tr- na pol milijona funtov šterlin-gih. Surove demante so poši gov (138,000.000 Din).
Ijali ob reki Oranji do kake	-o-
južnoafriške lulce, nato so* pa Prijatelj, ki prijatelja nik-všite v vrečah z južnim sad- dar ničesar ne prosi, je vesnič-jem trarisportirali v London, no pravi prijatelj. Takih je kjer so jih prodajali po zelo malo.
nizki ceni.	—:—o--
Južnoafriška policija je ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KANADSKI VESTNIK
Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada.
Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na njegov
naslov.
KAKO si v kanadi dolgčas preganjajo.
Trail, B. C.
Že sem skoraj zaostal z dopisi v K. V. Moral bi že malo prej kaj pisati, pa kaj ? Glede dela tukaj sem že v dveh dopisih skoro vse podal, za kaj dru-zega pa se ne zmenim dosti, razun da bi bilo kaj z društvi. Teh pa tukaj ni, vsaj ne zame novinca. Kmalu bo hladno vreme tukaj; jesen prihaja in ž njo megla in dež. Pa tudi jeseni so včasih lepe. Ne bo trajalo dolgo, pa bomo videli vrhove gora v beli odeji, katero bodo nosili tja do junija meseca.
V društvenem oziru zame tukaj ni dosti, ampak v družabnem oziru se Trail lahko kosa z marsikaterim mestom' v l . S. Vseh narodov je tukaj dosti, mesto lepo in moderno, če bi le ne bilo plina včasih. Posebno smo imeli kratek čas, dokler je bil med nami še Francelj s citrami — Vedenov Francelj. Ta koroški citrač ima namreč to izvanredno srečo, da je povsod petelin v košu! Kjer je on, je zabava. Ker je pa še mlad, ga nočem hvaliti v prevzetnost. Sicer pa smo tukaj varni pred prevzetnostjo. Ko dela zmanjka, pa hajd naprej. Tako tudi Francelj, in zdaj ga pogrešamo. Njegovo godbo na citrah sedaj jaz na-domestujem^s svojo staro po-kvečeno harmoniko.
Miss Frances Kavič je zelo realno opisala tukajšne razmere o delu in po tem dopisu sem že tedaj sklepal, da Francelj ne bo dolgo med nami. Vendar po ravno istem dopisu je dosti upanja, da se zopet vrne. Za enkrat nikomur ni svetovati priti sem za delom. Jaz sam pa delam v drugi stroki, mogoče tudi od danes do jutri. Kar nas najbolj žalosti je to, da Fran-celjna ni več tukaj, ker smo si skoro vsi v žlahti. Francelj je namreč iz Ziljske doline na Koroškem, jaz pa iz Dolnjih Zilj na Belokranjskem. Father Mlinar je pisal, da je kot fant žabe lovil, Mr. Kavič pa je iz Žabje vasi; morata tudi v sorodstvu biti. Miss Kavič je pa Frances, toraj Frančiška, tako sem tudi jaz Frank in Vedenov Francelj in Frank s Kota in Frank Pavlan, katerega bomo tudi vklenili v naš klub in druge, kot John Rejca in pa Louis Bajuka in Rudolfa Zupanca in še druge, ki se še niso javili, bor o ravno tako prekrstili kot smo našega opata. Malo sumljivo se nam tudi zdi, da bi v družini Mr. in Mrs. Teran ne tičal kak Frank. Izvanredno smo bili presenečeni ,ko smo v št. 177. našli nove. a Franka v osebi Frank Hočevarja. To je ravno, kar smo potrebovali, ker Kočevarje zelo pogrešamo v našem klubu.
Vzroka za to mi gotovo ni treba povedati. Frank, če je Tvoje ime Hočevar, Te bomo prekrstili v Kočevarja. To bo slavrost, ko bo vsak Frank postal. Še ne vemo kedaj bo ta slavnost, pa bo gotovo. Na našega opata Se lahko zanašamo, ke on ljubi slavnosti.
«$> 4* 4? tf? 4* 4» 4» 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4* 4 4 K
FALACZEV PGGREBNIŠKI DOM t
Naša postrežba je brezplačna, kar sc tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automcbili na razpolago za vse slučaje.
^	FRANK E. PALACZ	d *t»
&	Regisirovani embalmer /	\ r
<|4	1916 W. 22nd St. near Lincoln/'	j fW ^
4*	CHICAGO, ILL.	.MM t
-	"•s*
f	Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 43S2	,»
il	<$> »f» *§* 4$ <$• *>$> <$» <$» •$» <$>	<?$> <$» <$» <$> «$» <$> A <$» g
ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV
za gotovino ali aa lahke obroke
Govorimo tujezemske jezike. 210S-11 W. 22r«d STREET, CHICAGO, ILL.
Da nam bo mogoče nuditi našim cen.j. od je malcem čim najboljšo postrežbo, smo znatno povečali naše trgovske lokale, ki bodo v najkrajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVORITVENI DAN. Kupci bodo dobili lepa darila.
Velika izbira "Zof in stolov" za vaše parlorje.
Vseh. vrst, najlepše sestave za parlorje kot . na sliki prodajo v tej razprodaji od
$79.50
NAPREJ
Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki.
0d $29.50
HAS
MADE GOOD with
millions!
JKU®**
Jeweler	§
On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis.	5
OOOOOOOiKMKXXKWOOOaCKKWOWMW&OOOO QOOOOOOOOOOOOOOOO"'
spalnična oprema
obstoječa iz treh kosov, orcho-vina, okusni okraski. Pridite pogledat in prepričajte se, kako vrednost nudimo za OTVORITVENI DAN.
^ $98,00
Same Price for Over 38 Years
2S ounces for 2Sft
Pure — Economical • Efficient
MILLIONS OF POUNPS USED BY OUR GOVERNMENT
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstna, pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4030.'W.
you a!od \. afce the owly O^E'-v'eOHO tt AVE BEEW TWE PAfOTTRV 'A*0D '.T '.S M" T LWetV \ VOOOLD -TAKE Tl-U". —-s ,------1 GOOKVE'O
some owe h/vs raided
mv cookie 4ar im tme pai0trv- i wish vou vooold see what s'ou
CAW DO'fOVMARD SO'AUMG
v "the mvstefcy
V^IHADDAYA SAY VOE viOST DTiOP THE SUSPECT AMD FoKGET »T?
ALL RVCoHT,	>
the first thing us
Detectives do is
FI.vd oot who vaj as IN there, then) voe kwovo \ajhd to guw^e »t OK> J
Feenammt
odvajalno sredstvo
ki ga žvečite kot gum".
No Taste But the Mint'
Pri lekarnarjih awg^g^
Stran 4. ~	amerikanski slovenec	Četrtek,. 24. oktobra 1929.
Kako povsod drugod v takih zavodih ,je prišel nazadnje prepir tudi med nas. Francelj se je namreč pritožil na najvišjo instanco, to je na opata Franka, da smo ga obdolžili, da je konja ubil. Zgodilo se je to menda v št. 163 A. S. Pa, kjer ni priče, ni sodnika. Tako je moral Fr. Mlinar pristati na to, da vzame vse nazaj in sicer pod tem pogojem, da njemu Francelj dokaže, da se je konj sam ubil in s katerim kopitom da se je naj prvo udaril po glavi? S tem1 je stvar začasno poravnana.
Dolgega časa pri nas pač ne poznamo. Večeri so nam še prekratki. Čitamo, pojemo, sviramo, pa tudi dovtipov ne manjka. Tako je Francelj eno 1 dobro povedal. Dva kapucina sta šla prosit in sicer sta morala k farmarju, ki je bil velik skopuh in sta vedno zastonj hodila ga prosit. Ko se bližata njegovi farmi, pa zapazita, da je spal pod drevesom, konji pa so počivali. Pravi eden drugemu : glej ga, spi. Nikdar nisva nič dobila, pa bova kar enega konja vzela. Ti izpreži konja, pa napravi cel "rig" name; ženi konja v mesto, ga prodaj, pa bo. Tako je napregel fratra, s konjem pa je odšel. Ko se je farmar zbudil, je vse oči napenjal, če bi prikazni mogel verjeti. Pri drugem konju je bil frater vprežen. Držal se je junaško. — Kako pa ti prideš sem, ga vpraša farmar. — Mr. farmar, je rekel frater, grešil sem in za kazen sem moral pri tebi trdo delati do danes. Prosim, moja kazen je potekla in jaz sem prost. — Farmar se je ustrašil in ga je izpustil. — Zdaj pa je farmar imel le enega konja. Šel je v mesto, da kupi novega — ko naleti na svojega, starega. Preplašen mu zre v glavo ter pravi: "Frater, ali si zopet grešil ?" — Seve pri nas v Trail mora pripovedka zmiraj malo daljša biti. S tem si prihranimo malo piva. Inače bi vsak večkrat potegnil, tako pa le, ko je pripovedovanja konec. Zaletimo se kaj radi gor na grič k Mr Kaviču in družini. Tam imajo tudi dobre potice. Mati nam tako postrežejo, da bi ne šli radi domu, če bi nas ne bilo sram dalje tam ostati.
Lep pozdrav čitateljem!
Frank Balkovec.
POUK 0 TEMJN ONEM.
(Nadaljevanje s 3. strani.) to in smejo priti brez priseljeniške vize. Naturalizirani ka-naski državljani so poprej vsaj imeli pravico prihajati iz Kanade vsak dan na delo v Združene Države čez mejo. Tudi to je prestalo vsied nedavne razsodbe Vrhovnega Sodišča, ki je določilo, da naturalizirani kanadski državljani nimajo pravice do svobodnega prehoda ob meji.
Bombažni pas.
Vprašanje: Kake države tvorijo takozvani "Cotton Belt" oziroma proizvajajo • največ bombaža (cotton) v Združenih Državah? — D. E., Gary, Jr;d.
Odgovor: Texas ima največjo produkcijo bombaža, približno 5 milijonov "bal" po 500 funtov, kar znaša 35.3 od-stot. vse produkcije bombaža v 1. 1928. Druge države "bombažnega pasu", po redu produkcije bombaža, so sledeče: Mississippi, Oklahoma, Arkansas, Alabama, Georgia, North Carolina, South Carolina, Louisiana in Tennessee. Precej bombaža se proizvaja tudi v državah Missouri, New Mexico, Arizona in nekaterih drugih državah.
Plačila veterancem.
Vprašanje: Ali je res, da so Združene Države potrošile za bivše vojake svetovne vojne več kot biljon dolarjev? — A. C., New York, City.
Odgovor: Mnogo več. Skupna plačila Združenih Držav bivšim vojakom svetovne vojne znašajo do sedaj 4755 miljo-nov dolarjev. Dodatno znašajo veljavne zavarovalnine čez 3000 miljonov. Bonus (adjusted service certificates) je bil izdan v vrednosti 3500 miljonov. Posojila na teh certifikatih znašajo 111 miljonov Zavarovalnin se je izplačalo 1150 miljonov dolarjev.
Preselitev odškodovanega delavca.
Vprašanje: Bil sem ranjen vsled nezgode na delu in dobivam tedensko odškodnino (compensation) za 50 tednov radi delnega onesposobljenja. Rad bi se preselil do druge države. Ali bi v tem slučaju prenehala plačila kompenzacije. — D. H., Chicago, 111.
Odgovor: Vi smete stanovati, kjerkoli želite, in nič ne ris-kirate ako se preselite drugam. To zlasti velja, ako gre za končno prisoditev odškodnine oziroma ako je bil vaš "case"
zaključen. Kar pa morate storiti, je to, da obvestite Compensation Bureau o svoji novi adresi, in da poizveclete, da-li je pričakovati, da bi vas zopet pozvali na ponovni zdravniški pregled ali na novo zaslišanje.
Cikaška svetovna razstava.
Vprašanje: Kdaj bo svetovna razstava (World's Fair) v Chicagu? S. I., Rock Springs, Wyo.
Odgovor: Svetovna razstava se bo po načrtu obdržala leta 1933 v proslavo stoletnice mesta Chicago. Kongres je že vpravičil Predsednika, naj po-' vabi ostale dežele sveta na so-| udeležitev, pri kateri priliki se ;bodo predmeti za izložbo uvozili carine prosti.
Nezakonito došli inozemci in prošnje za državljanske papirje.
Vprašanje: Moj prijatelj, ki je bil začasno pripuščen v Združene Države, je nespametno zaprosil za "prvi papir". Ali se je s tem izpostavil nemarnosti deportacije? — F. B., Detroit, Mich.
Odgovor: Ako je bil začasno pripuščen po 1. juliju 1924, je v nevarnosti deportacije. Naturalizacijski urad sporoča priseljeniški oblasti imena in naslove vseh inozemcev, glede katerih se je ugotovilo, da se nahajajo nezakonito v Zdru-f ženih Državah in so prišli po 30. junija 1924. Naturalizacijski urad je izvedel o njih ravno radi njihovih lastnih prošenj za naturalizacijske papirje. Od 1. julija 1929 je naturalizacijski urad prijavil 72 takih slučajev in priseljeniški urad seveda uvede potrebne korake za deportacijo.
Nezakoniti prihod.
Vprašanje: Prišel sem v Združene Države nezakonito leta 1922. Imam sedaj farmo. Sina imam v starerii kraju, ki bi ga rad dobil sem v Ameriko. Poslal sem mu "affidavit of support" pred nekaj leti, ali zdi se, da ne more priti. ■— L. S., Cooperstown, N. Y.
Odgovor: Zalibog ta odgovor ne more biti povoljen. Poljedelci, ki so bili pripuščeni v Združene Države kot taki, i-majo pravico dobiti sem žene in otroke pod 18. letom v prvi prednostni kvoti. Vi tega ne morete zahtevati, ker niste bili zakonito pripuščen kot poljedelec. Niti se ne morete poslu-žiti novega zakona, ki je podelil prednostno pravico ženam in otrokom zakonito pripušče-nih inozemcev sploh ( v takozvani drugi prednostni kvoji).
-o-
TIHOTAPCI Z DEMANTI.
2c več mesecev so se na londonskem trgu demantov pojavljali surovi demanti, čijih izvora niso mogli ugotoviti. Ker so surovi demanti prihajali na trg v neverjetno veli-' kih množinah in po izredno nizki ceni, bi to moglo katastrofalno vplivati na cene demantov, ki jih je postavil de-wiantski trust. Zadevo so izročili detektivom, katerim se je po dolgotrajni preiskavi posrečilo ugotoviti, da so omenjeni demanti iztihotapljeni z o-zmelja Nama, ki je preje pripadalo nemški koloniji v jugo-zapadni Afriki, po svetoviji vojni pa Angliji. Južnoafriške angleške oblasti so' dognale, da se je tihotapljenje demantov vršilo po reki Oranji in nato preko nekih pristanišč v London.
Ko so svoj čas odkrili ta de-mantna polja, so južnoafriške oblasti prepovedale, da bi se izkoriščala, ker bi sicer padla
* 11
Zavod kvalitete in postrežbe cd leta 1912..
Incriminating Evidenca
TUBBY _
Četrtek, 24. oktobra 1929.
AMERIKAM SKI SLOVENEC
Stran o.
©
Iz življenja in sveta. )
DOLGOST NAŠEGA ŽIVLJENJA.
Prvi je izračunal povprečno', življensko dobo leta 1693. ma-j tematik in zvezdoslovec Hal- ^ ley. Povprečna življenska doba današnjega človeka se giblje med 35. in 45. leti. Tretji- : na vseh istočasno rojenih ljudi umrje že pred 20. letom sta-rosti, polovica jih doseže sta-y rost 40 let, petina jih doživi : 70. leto in niti dva odstotka 90. leta.	:
Poprečna življenska doba je v veliki meri odvisna od urar- j Ijivosti dojenčkov. Od 8. do j konca 18. stoletja je znašala • poprečna življenska doba pri-j bližno 33 let. Z izboljšanjem higienskih razmer in z bojem i proti umrljivosti dojenčkov se je poprečna življenska doba v j preteklem stoletju močno dvignila.
Za življensko dobo posameznega človeka je seveda v prvi | vrsti važna telesna konstitu-cija in pa način življenja. Velikega pomena je pa tudi poklicna delavnost. Ne samo tako zvani nezdravi poklici (izdelovanje strupov, nezdrav x zrak v delavnicah itd.), ampak tudi hitrost in način dela vplivajo na življensko dobo. Neugodne so razmere pri pripadnikih gostilniškega obrta in v industrijah, v katerih se predelujejo strupene snovi ali v katerih posamezni deli telesa posebno močno trpe. Neugodne so razmere tudi pri poklicih z nerednim, razburljivim življenjem, kakor n. pr. pri bankirjih, umetnikih, časnikarjih in zdravnikih. Nasprotno pa imajo delavci na prostem, kmetje, učitelji, uradniki in duhovniki ugodne življen-ske šanse.
Meja človeškega življenja je približno pri 100 letih. Stari pisatelji so sicer poročali, da so posamezni ljudje dočakali starost 150 do" 180 let; vendar so to izrodki fantazije in senzacije. V neki bavarski statistiki iz leta 1871. je bilo navedenih 27 oseb s starostjo nad 100, let. Ko so statistiko natančno preiskali, so našli, da je bila samo ena oseba stara nad 100 let, petnajst djseb pa ni bilo niti 90 let starih. Poročila o življ^nskih dobah nad 100 let prihajajo največ iz neciviliziranih krajev, kjer še niso vodili tozadevnih registrov.
O Angležu Thomasu Parru, ki je umrl v Londonu leta 1635 baje v starosti 152 let in devet mesecev, poroča znameniti zdravnik Harvey, "da se je v starosti 120 let poročil z mlado vdovo, ki je zagotavljala, da ni na njem nikdar opazila starosti." Parr se je preživljal baje izključno z mlekom in plesnivim sirom. Umrl je "radi prenapasenosti, ker ga je angleški kralj pozval k sebi v London in ga takp kraljevski gostil, da je kmalu nato umrl."
—	Hufeland poroča o nekem norveškem kmetu, ki je baje leta 1797. umrl 160 let star, ko je bil njegov najstarejši sin 103, njegov najmlajši sin pa
9	let star. — Poročila o izredno visokih starostih so — kakor kažeta navedena slučaja
—	vedno opremljena s pečatom neverjetnosti.
Znanstvena opazovanja S-o pokazala, da je starost 1.05 let izredno redka. Med približno 40 milijoni in pol ljudi, ki na zemlji vsako leto umro je približno 17 oseb starih 106 let,
10	oseb 107 let, 4 osebe 108 let, 2 osebi 109 let in k večjemu e-na oseba 110 let.
-o-
PADEC LUNACARSKEGA CHERCHF.S LA FEMME! J. E. Šrom, moskovski dopis nik "Prager Prese", pošlij; svojemu listu poročilo, v kate
(rem razmotriva padec bivšega ruskega prosvetnega komisarja Lunačarskega in razgalja I vzroke, ki so bili somerodajni, da je Lunačarskij izročil svoj iportfelj možu, ki je doslej oskrboval prosvetne zadeve v rdeči armadi.
Lunačarskij, veli Šrom, je e-den najsijajnejših mož boljše-j viške stranke in komunistične revolucije. Njegova naobrazba 'je velikanska, njegov umetniški talent nesporen, tudi njegova govorniška erudicija je j brez primere. Toda ker je po-| vršen bohem in nesistematičen •ter plitev, je izgubil precej j svoje veljave med stebri režima.
j Bilo bi pa napačno reči, da je mož padel zaradi politike. .Kaj še! Bil je vedno dober ko-: munijit, discipliniran in našel J si ga vedno tam, kjer je b 'a I večina. Lenin je bil zanj absolutna avtoriteta. Gospodarj a podlaga politične borbe ga ni nikoli posebno zanimala. Plaval je s širokim tokom oficijcl-nega komunizma in je bil vedno stranki na uslugo kamor ga je postavila v službo.
Njegov padec pojašnujejo preproste besede — cherchez la femme! Lunačarskij je namreč velik oboževalec levjega spola. Pripoveduje se, da je prejel nekoč Kalinin od neke vaške učiteljice pismo, v katerem mu je dama izjavil^ svojo ljubezen. Zapisal je na zalep-ko: V rešitev Lunačarskemu! Ta prigoda, če je resnična ali ne, dovolj karakterizira bivšega rdečega prosvetnega šefa in njegovo razmerje do ženske.
Lunačarskij se je torej zaljubil in je prišel pod vpliv mlade, a povprečne igralke Malega teatra v Moskvi, gospe Rosenellove, ki pa ni samo mlada, ampak tudi lepa in ne pogreša še drugih mikavnih prilastkov lepega spola. Baš to pa je postalo usodno za prosvetnega komisarja, ki so ga ljudje Stalinovega ali Jarosla-vovegfa kova motrili s čisto • drugih vidikov. Kadar je Lu-1 načarskij po nalogu komunistične stranke potoval v inozemstvo, ga je vedno spremljala
■	njegova žena. Njena zuna-1 njost, obleka in nakit pa je bo-
■	dla komuniste v oči. Nemški 1 komunistični listi, posebno berlinska "Die rote Fahne" je za-
. radi tega ponovno napadla
■	Lunačarskega. Slednjič mu jc: i moskovska vlada zabranjla, da ' bi jemal s sebo.j ženo, ki je bi-r la vedito kamen spodtike. Is-
-	točasno pa je izšel v "Pravdi' j grmeč članek zoper luksurijoz-i no življenje dam višokostoje-1 čih komunistov. Letos spomla-
1	di je Lunačarskij dal ustavit
-	in zadržati brzovlak — zarad
2	svoje lepe žene. Ko so mogot ' ci v Kremlju izvedeli, xla h i postopek ni bil utemeljen j
službeno nujnostjo, je dobi
1	Lunačarskij ukor.
2	Take reči so se ponavljali
'» in končno povzročile padei n	.
i v
-	SEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za a potovanje na ogromnih parnikih:
FRANCE, 22. nov. (10. zv.),
12. dec. (6. zveč.) ILE DE FRANCE, 8. nov.*, 6. o dec. (10. zveč.)
a PARIS, 24. jan. (5. pop.)
Najkrajša pot po železnici, vsakdo t, je v posebni kabini z vsemi moder. ^ nimi udobnostmi. — Pijača in ' slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega a^anta ali
Jlpftmeli Sim
g&fPjsL 213 N. Michigan K- ^feL^jl	Avenue,
a jfc^ljO Chicago, 111.
prosvetnega komisarja. Seveda pa ni mož s tem zakrivil nobenega političnega prestopka. Baš to vzbuja nado, da bo ime Lunačarskega kmalu za-blestelo med — sovjetskimi diplomati. Poslaniško mesto v Londonu je nezasedeno. Po uspešnih pogajanjih bo najbr-že premeščen v London Dov-galevskij, v pariškem poslaništvu pa se bodo odprla vrata Lunačarskemu. In tedaj bo prišla na svoj račun pač tudi gospa Rosenellova.
-o-
ŽELEZNI GUSTAV IN NJEGOV KONJ.
Mnogo so pisali o starem Gustavu, o tistem poslednjem berlinskem kočijažu, ki je v morju šoferjev in modernih vozil dvigal neomajno zastavo svojega poklica. Še vsi se spominjamo njegove triumfalne vožnje iz Berlina v Pariz in nazaj in nič manjše slave nego železni gospodar ni bil deležen njegov železni konj, stari Grasmus. Sedaj pa so objavili berlinski listi oglas te vsebine :
Distančni konj Berlin - Pariz, Grasmus, naprodaj. Hart-mann, Wgnnsee, Alsenstrasse 11.
-o-
NITI ZASTONJ NE MARAJO V GLEDALIŠČE.
V gledališču ob vhodu bu-dimpeštanskega mestnega vrta sč je zgodil te dni redek slučaj, da ni prišel niti en gledalec k predstavi neke ogrske operete, ki so jo pa dajali v serijah cela tri leta. Še običajnih prosilcev za proste vstopnice ni bilo, od nikoder. Ravnatelj tega gledališča je izjavil, da se navzlic slabemu obisku zadnjega časa ne da prestrašiti in da ohrani opereto na reportoaru. Trdovraten človek. -o-
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem tn jih nagovori, da si ga naroče!
———.........i.
iz slov. naselbin (
(Nadaljevanje z 2. strani). !
malo bolj, toda delavcev ne ] zaposlijo nazaj marveč one, ki -so obdržali na delu priganjajo ; in morajo zdaj tako trdo dela- i ti, da opravlja eden tisto delo, ki so ga preje dva ali trije.1: Tako delajo z delavci. Izžema-, jo jih kar največ morejo.
Kakor po drugih naselbinah, : tako je bilo slovensko življenje tudi v La Salle, tja do kon-j ca vojne in še potem par let , zelo živahno. Kdo se ne spo-' minja izmed LasaHskih roja- : kov in v okolici, kaka živahnost je vladala pri društvih.
0	priliki državnih praznikov, j; kakor "Decoration day," "Fourth of July," "Labor day," "Thanksgiving day," i itd. noben izmed teh dni ni šel mimo nas, da bi ne imelo eno ali drugi društvo kako svojo slavnost. Navada je bila, da se je vsaka slavnost vršila s slav-jnostno parado po mestu. Udar-[jala je godba, za njo so korakala društva. Kdo ne vidi še
1
danes v duhu vrlih Vitezov sv. Martina, štev. 75. K. S. K. J. katere je vodil in jim poveljeval obče znani rojak Mr. Fr. Mišjak, ko so paradirali v pa-jradah. Danes ni tega več. Še I pridejo naši ljudje skupaj na kakih prireditvah, a tiste živahnosti, tiste veselosti ni več. Je li temu vzrok prohibicija? Veliko tudi. Nekaj pa, roja-, ki se starajo, želijo si bolj miru. Mladina pa že odrašča in tako.je nastalo nekako stanje pasivnosti, kakor po vseh drugih naselbinah.
Slučaj je hotel, da sem obiskal zadnji teden to prijazno slovensko naselbino z Mr, Antonom Grdino, glav. predsednikom K. S. K. J., ki obiskuje naselbine in v njih kaže rojakom slike, ki so posnete ob priliki 35-letniee K. S. K. J. v Jo-lietu in o priliki vseslov. kat. shoda v Lemonta. ;Slike so se j prikazovale v soboto večer, 19.
okt. Ker je bilo c as £1 malo, sva v petek večer .in v soboto po dnevi obiskavala rojake ter i-:ste vabila h udeležbi* Udeležba je bila prilično dobra in |vsi, ki so videli slike so bili naravnost veseli in so izražali veselje nad njimi. Rojake, ki sva ! obiskala ob tej priliki najlepše zahvaljujeva za njihovo slovensko gostoljubnost, katera 'nima para na svetu. Slovenci so gostoljubni narod že od nekdaj. Taki so tudi v La Salle. j Vse bi ti dali kar imajo, tako jih razveseliš, če jih obiščeš. Pač dobri ljudje. Hvala vsem najlepša za vse.
Kako sva se zabavala, kako sva obiskavala naše rojake po |La Salle in Oglesby in kaj je povedal ta ali oni, to pa vam dragi čitateiji povem v jutriš-jnji številki tega lista.
(Dalje sledi.)
-o-
HIMEN.
Berwyn, 111. Zadnjo soboto dne 19. oktobra se je poročila nevesta Miss Margaret Cecilija Jurjo-vec, hčerka ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Frank Jurjovec, v Berwyn, 111. z ženinom Mr. Frank Stedrcnsky, tudi iz Berwyn, 111. Poroka se je vršila v St. Lodilos Church, v Berwynu. Ženitovanjsko gostovanje pa se je vršilo na domu nevestinih staršev. Mladi par je odšel na medeno potovanje. Po povratu se naseli v , Berwynu. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu!
-o-
VABILO NA VESELICO.
Eve?eth, Minn. Kakor je že Vsem znano, priredi naše društvo sv. Cirila ir Metoda št. 59 KSKJ., Eveleth Minn., svojo jesensko veselico dne 27. oktobra, v nedeljo večer ob 8. uri v City Auditorium. Tukaj se bo prikazovali jednotina filmska slika v ko rist članstva in Jed note in ka
kor vam je že znano, nas pride obiskat glavni predsednik KSKJ., Anton Grdina.
Po prikazovanju slik se bo vršil ples.
Veselični odbor vabi vse cenjene rojake in rojakinje, da nas posetijo omenjeni večer. Igrala bo izvrstna godba. O-krepčila za želodce bodo imele v oskrbi naše članice. Za suha grla bo gledal odbor, da ne bo : nihče žejen.
Vstopnice se prodajajo pc : 50c in za otroke po 15c. j Torej na svidenje dne 27. 1 oktobra v Eveleth Auditorium. , Vas pozdravlja veselični odbor.
John Bayuk,
tajnik dr. sv. Cirila in Met.
-o-
ROJAKOM V CHICAGI IN OKOLICI!
Naznanjam, da me pošiljajo, pater komisar Benigen Snoj in i uprava Ave Maria iz Lemonta. Znano vam je, da je Ave Ma-. ria podučni mesečnik, katerega bi morala imeti vsaka slo-| •
I Iz stare domovine "PLANINKA" 'čaj ;	za zdravljenje.
V "Zalogi imamo zdaj iz stare domovine naš poznani zdravilni čaj "Pla-ninka", od znanega lekarnarja v Ljiib-; ljani Leo Bahoveca, ki ga izdeluje. . "Planinka'' čaj pomaga v vsakem slučaju bolezni. Ženske, moški in otroci, vsi danes v Evropi rabijo "Planinka" zdravilni čaj, ki ga priporočajo lekar-i narji kot naravno in sigurno sredstvo v vsakem slučaju bolezni. Ako Vam vaš zdravnik ni pomogel, poskusite Planinka čaj in prepričali se boste o - njegovi moči. Sestavljen je iz trave, t zelišč in korenin, ki so nabrane ob pravem času. Naravno zdravilo za vse.
1 velika škatlja stane samo....$1.00
Imamo tudi druga zdravila. Dr. Wolfsteinovo zdravilo za revmatizem, ki se pije in ki pomaga v najtežjih slučajih bolezni revmatizma.
1 steklenica ..............................$1.25
j "Bojokosa", pripomoček proti sivim lasem, vrača lasem pravo barvo. O'l--• stranju'je lišaj in varuje pred izpada-} njem las. Ne vsebuje nič strupa, ampak je čisto naraVni zeliščni proizvod. Garantirano. 1 steklenica..........i.....$2.00
Ne pošiljajte denarja; plačajte, ka-\ dar boste prejeli. Adresirajte pisma in naročila i)a sledeči naslov: V. S. Vla-hovič, I mporter, P. O. Box 185-W,
venska družina v Ameriki. Kakor je tudi znano ima naš mesečnik kampanjo za nove naročnike, zato rojaki trdno lipam na vas, da ne boste mi odrekli pomoči ko se trudim za narodno idejo, da se naš mesečnik pomnoži med nami v Ameriki!
Uprava Ave Maria, Lenient, 111.
Frank Uicher.
REVMATIZEM
Želim, da b; vsakdo, lei trpi na bolečinah in nadlegah mišičnega in hudega (oteklost sklepov) revmatizma, preizkusil Vnoje ' Domače zdravljenje". Ne pošiljajte denarja; enostavno pošljite svoje ime in naslov in poslal vam bom prosto uporabo. Ko jo boste preiskusili in se prepričali, da je to dolgo iskano sredstvo 7.a olajšavo, boste poslali, kar stane, en dolar; toda ponavljam, ne maram vašega denarja, dokler ga ne boste poslali sami s popolnim zadovoljstvom. Ali ni to pravično. Zakaj bi trpeli še nadalje, ko se vam to zdravljenje ponuje. Ne odlašajte. Pišite danes.
MARK H. JACKSON, 131-133 N. State St., 142-P, Syracuse, N. Y.
PARNI Ti
Rojakom, ki so namenjeni v stari kraj pred Novim letom, se nudijo sledeči najboljši parniki za potovanje:
1.	nov. Olympic ..................Cherbourg
2.	" Vulcania ..............................Trst
2. " Leviathan ................Cherbourg
6.	" Mauretania ..............Cherbourg
8.	" lie de France....................Hav.e
9.	" St. Louis ....................Hamburg
13. " Aquitania ................Cherbourg
15.	" Bremen ..........................Bremen
16.	" -Majestic ..................Cherbourg
16. " New York ................Hamburg
16.	" Beigeland ................Antwerpcn
17.	" Rotterdam ..............Rotterdam
20. " Saturnia ................................Trst
20.	" Berengaria ..............Cherbourg
21.	" Leviathan ................Cherbourg
23. " Olympic ..................Cherbourg
27.	" Mauretania ..............Cherbourg
30. " Milwaukee ................Hamburg
6. dec. se vrši naše božično skupno potovanje na priljubljenem francoskem brzoparniku ILE DE FRANCE.
7.	dec. Vulcania ......................x......Trst
7. " Leviathan ................Cherbourg
12.	" St. Louis ..................Hamburg
13.	" Berengaria ..............Cherbourg
IS. " Bremen ..........................Bremen
28.	" Deutschland .............Hamburg
V Vašem interesu, da se čim prej
odločite za parnik in na njem prostor rezervirate; kajti čim prej se priglasite, tem boliši prostor bodete imeli.
Za vsa nadaljna pojasnila o parnikih, potnih listih in drugih potniških zadevah se obrnite na
mmmm rink
(Prej — ZARAJŠEK & ČESARK)
j 822 Ninth Ave., cor. 44th St., New York, N. Y.
i, PRIPOROČILO IN NAZNANILO.
I Podpisani sem zastopnik J lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. —— Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, u-, j re, verižice, prstane, dam-I ske zapestne ure in sploh vse, kar spada v zlatarsko i področje. Prodajam Viktro-le, radijo in vse slovenske plošče. Pokličite me na tele-» Ion "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v na-f klonjenost.
I FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, III.
ZID RSKA DELA
Popravljanje dimnikov — Predelovanje starih poslopij — Vseh vrst ■ cementna dela — Posebne cene za garaže.
Precenjevanja izvršimo brezplačno.
Ch. Battistig in Kramer
ZIDARSKA IN SPLOŠNA KONTRAKTORJA
| 4919 So. Karlov Avenue,
! ali 2724 W. 15th PL, Chicago, 111.
Tel. Lafayette ,2401
J PREVOZ - DRVA . KOLN j
a Rojakom se priporočamo za n»-| ročila za premog — drva in prevali zanje pohištva ob času selitve.
Pokličite
| Telefon: ROOSEVELT 8221. »
Louis Stritar
| j 2018 W. 21st Place, C&ctgo, I1L
[ Newyorsko grozdje	1
pride v PETEK, DNE 25.	J>
OKTOBRA. Kare bodo sta-	1
le na Blue Island Avenue in	5
Faulina Street. Odprte bo-	eg
do v PETEK in SOBOTO.	f
LETOS BO CENEJE, KA-	|
KOR LANSKO LETO.	^
Pridite osebno h kari ali pa	J
| Lawndale 0218	1
L Rojakom se priporočam za nakup grozdja. Kva-	|
| liteta je leto izvrstna.	f
1 MRS. MOHOR MLADIČ	1
J 2310 SO. MILLARD AVE. CHICAGO, ILL.	J
U •	7
^r ——»jfr-i 11..........m........ ii nuna jffir ■■ —.....m n»»	| ^
I Poštna hranilnica	I
«	i
I KRALJEVINE
JUGOSLAVIJE	j
sprejema hranilne vloge
z 6% obresti	|
ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA.
Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po pošti poslati denar	j tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega	j koli odbitka.
Pišite po brezplačna navodila. Cirkularji s podrobnimi informacijami se dobe v upravništvu Am. a Slovenca brezplačno.
POŠTNA HRANILNICA,
Beograd, Jugoslavija, Europa.
A Skozi dva tedna, od 28, oktobra do-9. novembra, bomo dovolili 10c kredita za vsako staro ploščo ki jo prinesete ali pošljete k nam. Sprejmemo vse plošče, brez ozira na starost,
S velikost ali kakovost. Kredit za stare plošče se odšteje pri ceni za nove ali če je število starih plošč dovolj veliko, jih erostavno zamenjamo za nove, kakršne sami izberete.
T	Edini pogoj za to je: VSE PLOŠČE
MORAJO BITI NERAZBITE, CELE
O Poškodbe v pošti, kakor tudi poštnino za vrnjene plošče trpi pošiljatelj sam.
Zamenjavanje traja izrecno in ne-
Npreklicno samo 14 dni, od 28. oktobra do 9. novembra.
KNJIGARNA
Jf Ainer; Stoveaec
^^ 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
—-----------—	— " . 1 ---------=3:-----^-^rr..
Ml
iztorjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor- J poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Podružnice:
HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET
Premoženje čez $5,000,000. *_____—_____________________
Stran 6.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 24. oktobra 1929.
«»»wtW»»w»w
>■0000000000000 <
>	ooooooooooooo,
»OOOOOOOOOOOOO (
•	ooooooooooooo,
>	OOOOOOOOOOOOO (
>	OOOOOOOOOOOOO (
•	-OOOOOOOOOOOOO ( » OOOOOOOOOOOOO I » OOOOOOOOOOOOO I
>	OOOOOOOOOOOOO I » OOOOOOOOOOOOO, [ OOOOOOOOOOOOO I [ OOOOOOOOOOOOO ( [ OOOOOOOOOOOOO I [ OOOOOOOOOOOOO,
OOOOOOOOOOOOO ( »ooc>oooooooooo,
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
»TT»Tl>W»f»f»f»t»WHHMtl»mitt^,
| OOOOOOOOOOOOO [ OOOOOOOOOOOOO d
[ ooooooooooooo: J OOOOOOOOOOOOO J
[ooooooooooooo; >ooooooooooooc J ; ooooooooooooot oooooooooooooi
[ OOOOOOOOOOOOO« ; OOOOOOOOOOOOOI [OOOOOOOOOOOOOI 1 OOOOOOOOOOOOO. J ' OOOOOOOOOOOOO J » OOOOOOOOOOOOO • OOOOOOOOOOOOO ► OOOOOOOOOOOOO i ['OOOOOOOOOOOOOI "
"I)a, saj mi ga niso vzeli. Tudi sporočilo imam še. Jaz torej odrinem, ti pa ostani doma in pazi na radio!"
"Kdaj se pa vrneš?"
"Ne morem reči. Skoraj gotovo bom moral kaj časa čakati, ker je lahko mogoče, da je profesor z doma."
"Da, prav lahko mogoče," pravi Jim. "Ce boš še zadnji avtobus zamudil, potem bo najbolje, da najameš avto."
Sam pa ga kar debelo gleda.
"Jaz! Najamem avto! Saj bi to stalo cel funt!"
"Tu imaš denar in naredi kakor ti pravim. Morda te bom še pred zoro potreboval."
Sam odhiti in bil je.videti kakor omamljen, Jim pa stopi v radijsko sobo pogledat, ali je vse v redu.
Oddahnil si je, ko je dognal, da ni nobena stvar pokvarjena, vendar pa si je rajši izbral varnejšo pot in ni poskušal telegrafirati, ker je čutil, da je najbolje, ako se ne izpostavlja nevarnosti. Tu pa ga Mrs. Trant pokliče h kosilu, zato gre v hišo.
Ko je pokosil, pobere posodo in jo nese v kuhinjo ter pomije, nato pa se vrne v radijsko sobo. Bil je prepričan, da gre Samu vse posreči; prav tako je pa tudi vedel, da bo Gadsden, ko dozna za njun beg, storil vse, kar bo v njegovi moči, da mu prepreči, ako bi hotel Alanu Uptonu kaj sporočiti.
Prav zoperno mu je bjlo, da se mora takole okoli obešati, zato pa se čez nekaj časa skrivaj izmuzne iz hiše in gre na neki vzvišeni prostor blizu meje svojega posestva; od tod je lahko stražil svoj radio, obenem pa pazil, ako kdo prihaja od Gadsdenovih sem. Čez kako uro zasliši hupanje roga in vidi, kako pride skozi Gadsdenova vrata avto in krene proti severu. Sedela sta v njem dva moža, eden je bil Gadsden, drugi pa je bil videti Harth. Jim se globoko oddahne. Če mu gresta ta dva spoti, se Sneeda ne boji.
<
22. Gadsden zopet poskusi.
Bilo je sedem proč, ko se Sam končno vrne.
"Ni mi bilo treba najemati avtomobila. Neki fant me je vzel na voz do King Tora, naprej sem šel pa peš."
"Ali si profesorja dobil?" vpraša Jim hlastno.
"Dobil sem ga seveda," odvrne Sam, pa je kar nekako težko spravil te besede iz ust.
"Kaj pa ni v redu?" vpraša Jim,
"Vse je v redu, Jim. Imam dobre vesti zate."
"Dobre vesti!" ponovi Jim.
"Mr. Thorold odrine nemudoma v Ameriko in mi je naročil, naj ti povem, da moraš ž njim."
Jim je kar poskočil od veselja. "Da moram jaz ž njim! Sam, ali se ne šališ?"
"Kaj se bom šalil, če je pa res! Vzel te bo seboj, da boš pri ekspediciji telegrafist. In — in lepo ti bo Jim!"
"Lepo! O Sam, saj skoraj ne morem verjeti! Prelepo je, da bi moglo biti resnično! Toda kako je prišel na to misel, da mi ponudi tako mesto?"
"Zakaj pa ne bi prišel!" odvrne Sam. "Saj znaš z radijem prav tako ravnati kakor kak odrasel možak! Prepričan sem, da boš svojo plačo pošteno zaslužil."
"Toda prej o tem ni govoril," ga zavrne Jim. Nato pa malo preneha. "Sam, ali si mu morda povedal, kaj mi je Gadsden ponudil?"
Sam močno zardi in zagodrnja: "No ali ni prav, da sem mu?"
"Oh, Sam!" mu očita Jim. "Potem si mi pa vso to stvar preskrbel!"
"Da in vesel sem tega!" pi-avi Sam s skla-nim glasom, nato pa se urno obrne proč.
Jim stopi k njerpu in mu položi roko na ramo in mu vneto reče: "Sam, ti si najboljši tovariš, kar jih je kdaj kak fant imel! Jaz pa sem sebično prase! Ti si mi preskrbel to čudovito priliko, jaz pa te hočem takole hladno zapustiti, da obtičiš v tej mračni luknji in nimaš duše, ki bi z njo govoril! Ne maram iti! Tq pri tebi ostanem!"
Sam pa se hitro obrne k njemu.
"Nikar ne žlobudraj neumnosti, Jim! Nikoli ti ne bi mogel odpustiti, ako ne greš. . . Toda čakaj, Jim, saj ti še nisem vsega povedal, kar mi je profesor naročil. Pravi, da misli odpotovati čim prej, da če mogoče prehiti Gadsdena. Iz Bristola odrine v soboto ladja Belstone Castle v Rio. S to ladjo se hoče odpeljati. Naroča ti torej, da pridi jutri v Bristol, kjer se bosta dobila v pisarni Južnoat-lantske parobrodne družbe. Moral boš ujeti vlak, ki odrine zjutraj iz Bude."
Ji mzažvižglja in pravi: "Potem mi pa ne bo časa preostajalo. Ob treh moram vstati, da dobim zvezo z Uptonom, ako bo poslušal."
"Zato pa pojdi zdaj takoj spat, da se nekoliko spočiješ! Jaz bom pa tukaj stražil, dokler ne prideš dol. Glede opreme nikar ne skrbi, ker je Mr. Thorold rekel, da ti bo vse to nabavil v Bristolu."
"Sam, ti si zlato!" vzklikne Jim. "Ali right! Jaz torej grem malo posmrčat, potem —" Preneha kot bi odrezal in vzklikne : "Kaj je;pa to — top?"
"Mislim, da je bolj podobno strelu iz puške," odvrne Sam.
"Kdo bo pa tako pozno zvečer s puško streljal?" vpraša Jim začudeno. "Na, že spet!" Stopi k vratom in pogleda ven. "Ničesar ne vidim. Ali moreš povedati, Sam, odkod sta strela prišla?"
Tu pa vseka že;tretji odmev v tiho poletno noč takoj nato pa nekaj močno zarožlja.
"Krogla je zadela v strehor!" krikne Jim.
Sam prileti ve.n< in pravi: "To je Sneedovo delo!"
"Kaj pa počenja? Ali naju misli ustreliti?"
"Ne, kaj takega ,bi ne bilo zanj. Ti bom pa jaz povedal, kaj hoče: tvoj radio bi rad razbil I"-
23. Sam nekoga ujame.
Se preden se jo Sam domislil, kaj naj stori, je Jim že skočil na lestvo, ki je bila vedno prislonjena na lopo, da je'po njej mogel hoditi na streho.
Sam plane za njim.
"Dol pojdi, Jim!" mu zavpije. "Sicer bo? naslednjo kroglo ti prestregel!"
"Bodi brez skrlii!" ga zavrne Jim in že pridno razdira anteno. "Če je Sneed, ne bo več ustrelil, dokler sem jaz tu gori. Se le preveč hudo boji,'kaj bo potem z njim, če mene zadene.!'
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nasi
Pišite nam po cene predno oddate naromlo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnlijlb cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim druitvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posamemikom. Prestavljamo iz aloveničine na angleško in obratno Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, !li»
J
3
m
NOVE IN NOVEJŠE
KNJIGE
PRIPOVEDNI SPISI.
BRODOLOMC1 NA LEDENI PLOŠČI. Nobilova pot na severni tečaj. Spisal Dr. F. Bchounek, prevel Dr. Nemo; 250 strani: dve broširani knjigi po 90o ... . ............................. Si.80
CASTELMORTO, brošura, spisal J. Weingartner.. 15c
CANKAR IVAN, zbrani spisi, 9. zv.: V mesečini.
Martin Kačur. - Nina. — Iz Ottakringa v Oberhollabrunn; 350 strani, broš........ $2.00
ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU, zgodovinska povest iz leta 1850, spisal Dr. O. I. Izdala Ciri-lova knjižnica. 200 strani, broš.......................... 60c
FINŽGAR F. S. Zbrani spisi. IV. zv.: Sama. — Kakor Pelikan. Boltežar. — Naš vsakdanji kruh. — Tri črne žene. 300 strani, broš....... $1.80
GLASBA IN LJUBEZEN, povest, spisal P. Keller,
prevel Dr. A. Kacin, 76 strani, mehko vez... 35c
HADŽI AHIL in druge povesti, spisal Ivan Minčov Vazov; iz bolgarščine prevel F. Bevk. Vsebuje poleg imenovane povesti Hadži Ahil: Bol-garka. — Ded loco sleda. — Se li vrne? — Pavle Ferlig. — Ivan Minčov Vazov: 100 strani: mehko vez..................................................... 45c
HOJKA—NEDONOŠEN, povesti, češki spisal K. M. Čapek-Chod, prevel S. Slavec; 100 strani, mehko vez..............................................-................ 60c
IZGUBLJENI SVET, roman, spisal Sir A. Canon
Dovle: 31. zv. Ljudske knjižnice; 235 str., broš. 95c
JAKEC IN NJEGOVA LJUBEZEN. Povest iz % kmetiškega življenja; spisal France Bevc; 135 strani; mehko vez. ................................. 45c
IZ KAIRE V BAGDAD, slike iz svetopisemskih dežel; spisal Dr. Anton Jehart. I. del, 180 strani. 40 slik, broš............................................................... $1-65
IZPOD GOLICE, povest z gorenjskih planin; spisal
S. Savinšek; 350 strani, vez. v platno........... $1.30
IZ STARIH ČASOV, zgodovinske bajke in povesti iz domačih krajev: zbral Nande Vrbanjakov; 100 strani, mehko vez......................................». 45c
KLIC PRIRODE, povest; spisal Jack London, poslovenil Pavel Holeček; 100 strani, trdo vez... 75c
KMETJE IN JESEN, spisal W. S. Reymont, poslovenil J. Glonar; 260 strani, broš.................. $1.50
MILICA, otrok bolesti; spisal S. Savinšek; 120
strani, mehko vez. .................................................. 40c
NA POLJANI, spisa! Ksaver Meško; 176 strani,
vez. v platno ......................................................... $1.50
NA POLJU SLAVE, povest iz časa kralja Jana So-
bieskega; spisal II. Sienkiewicz: 190 str., broš. $1.00
NARODNE PRAVLJICE iz Prekmurja; 2. zv.; priredila Kontler in Kompoljski, ilustriral J. Vokač: 125 strani, trdo vez........................ 50c
NA SKRIVNOSTNIH TLEH, spisal Damir Faigel,
120 strani, mehko vez. ..................................... 65c
NODLAG, povest irskegh dekleta: spisal P. A. Shee-
han, prevel F. Bregar; 236 strani, broš............. 90c
OB SREBRNEM STUDENCU, zgodovinska povest
iz 15. stol., spisal F. Jaklič, 80 str., mehko vez. 30c
OTROCI SOLNCA, novela, spisal Ivan Pregelj.
110 strani, vez. v platno ........................................ 60c
PAJČEVINA, roman v štirih delih, spisala V. J. Križanovska; iz ruščine prevel I. Vouk; 400 strani, broš......................i....................................... $1.75
PAJKOVE PAVLINE zbrani spisi, s sliko in živo-
topisom pisateljice. I. zv., 256 strani, broš,. . 75c
PLANINSKI KRALJ, povest iz štajerskega Pohorja, spisal A. Achleitner, prevel R. I. Dor-nik; 176 strani, broš...................................... 95c
PONT DES ARSKA BERAČICA, odpoved nesrečne žene; roman, po W. Hauffu priredil F. Kolenc; 136 strani, mehko vez..................... 50c
PRAPRAČANOVE ZGODBE, 2. zv., spisal Anton
Stražar; 110 strani., broš......................................... 35c
PRAVLJICE ZA MLADINO, 1. zv. Janko Goslač.
—	Začarane kroglie. — Začarani grah, itd. Ilustracije: 82 strani, trdo vez............................. 45c
PREGELJ IVAN, zbrani spisi, 1. zv.: Štefan Go-
lja in njegove tolminske novele; 156 str., broš. $1.40
PREGELJ IVAN, II. zv.: Bogovec Jernej, roman.
—	Balade v prozi; 256 strani, vez. v elegantno platno .................................................................... $1.30
PREGELJ IVAN, III. zv.: Odisej iz Komende.—
Zapiski g. lanspreškega: 272 strani, broš........ $1.40
SLEDNJI VITEZ REBERČAN, zgodovinska povest iz 15. stoletja, spisal Dr. Ožbolt Ilaunig; 126 strani, broš. ........................................... 80c
SPOMINI KRIŠTOFOVEGA PEPČKA, spisal
Jos. Suchvm; 156 strani, vez. v platno.............. $1.25
SRCE, spisal E. DE Amicis, preložila J. Miklavči-
čeva; 255 strani, trdo vez..................................................................$1.60
STRICI, spisal F. S. Finžgar; 52 strani, broš....................45c
ŠKORPIJONI ZEMLJE, roman; spisal F. Bevk;
220 strani, broš...............................................................................................80c
TAVČAR, DR. IVAN, zbrani spisi, III. zv., 466
strani, broš....................^.............................................$2.75
TISOČ IN ENA NOČ, I. zv.: Zbirka pravljic iz
jutrovega. A. Kape; 323 strani, trdo vez............$1.50
TISOČ IN ENA NOČ, 11. zv.;'326 strani, trdo vez.	$1.50 TURBINA, roman, K. M. Čapek-Chod, prevel Dr.
F. Bradač; 4. zvezki, 500 strani, broš..................................$3.00
UMIRAJOČE DUŠE, zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, spisala lika Vašte-Burgar; 220
strani, broš.....................................................................$1.75
VIŠARSKA POLENA, povest, spisal N. Velikonja;
208 strani, mehko vez.........................................................60c
V	NOČI IN LEDU, na severnem tečdju, F. Nansen;
108 strani, broš...................................................... $1.00
V	ZABLODAH, roman, spisal F. Bevk; 224 str., br. $1.25 ZA CESARJA, roman, spisala baronica Orczy, prevel
J. Poljanec; 446 strani, trdo vez......................... $2.00
ZASTAVA V VETRU, povest, spisal J. Jeram: 126
strani, mehko vez................................................... 75c
ZGODBE Z JUŽNEGA MORJA, spisal J. London,
prevel Tone Seliškar; 100 strani, broš................ 30c
ŽIVA VODA, povest, spisal Matija Malešič; 200
strani, trdo vez........................................................... $1.20
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
m

I
ST
S
s
£9
S3
15

000000000000000000 00000-000000000000000000 C
° PISANO POLJE
j ooooooooooooo ^ jt jyj Trunk 000000000000
Ex fide justus.
Prosveta ima v št. 213. članek "Mentalno poštenje''. Članek obsega nekaj najbolj kočljivih strani človeškega notranjega, mentalnega, duševnega življenja, in nikakor ni izčrpano to notranje življenje s podano obsego imenovanega članka.
Tenor članka je, da je vsakdo dolžan biti mentalno pošten, kar pomeni, da se mora vf-akdo ravnati po notranjem prepričanju, in ako ne ravna tako, potem velja o njem: "Kdor ni pošten sam s seboj, kdor vara samega sebe, ne more biti pošten niti s svojim prijateljem in bratom." Tako se glasi dobesedno zaključek članka in člankarja.
To je pravilno in neoporečno J V tem se člankar — ali hoče ali noče — strinja popolnoma z apostolom, ki izraža to resnico v izreku: "Ex fide justus — pravični iz vere, prepričanja."
Člankar pravi, da velja to "glede religije, svobodomisel-stva, socialnih teorij ali česarkoli . . ." Tudi to je pravilno. V večini pa cika članek pred-jvsem na — religijo, vero, kakor pač naravno. Baje so mili- ! joni mentalno nepošteni, ker j "si ne morejo pomagati, da bi ne omajali svoje vere v stare : tradicije in dogme, katerih so : se nalezli v rani mladosti." ! Stvar bi bila potemtakem
se nanašalo objektivno prepričanje? Kdo je dokazal, da ni Boga, ni duše, ni posmrtnega življenja? Tajenje ni noben dokaz. Člankar sam govori tudi le o — skepticizmu. Ali je dvom, skepticizem že dokaz? Dvom, skepticizem more biti mestoma zelo dober, ako ostane v pravih mejah, a dvom nad resničnostjo verskih dogem in tradicij ni niti senca kakega dokaza. Ljudje morda dvomijo, ni ga človeka, da bi kdaj ne dvomil, ali radi dvoma, skepticizma tradicije in dogme objektivno kar padejo, izginejo, in je radi skepticizma duševni, mentalni nihilizem že
—	resnica?
To je absurdnost in bedasto-ča prve vrste, in tako absurdnost brez vsakega dokaza, le na podlagi nekega skepticizma zahteva člankar ko govori o nedoslednosti ravnanja pri
—	prepričanju, objektivnem prepričanju.
Z dokazi, da je verski nihilizem resnica, s trdimi in ne-ovrgljivimi dokazi naj pride člankar na dan, potem govorimo "dalje glede mentalnega poštenja. Dokazov pa ni, kve-čemu je neko govoričenje, da "je moderna izobrazba tako velika . . da doseže najtemnejše kote . . .," kar pa vse skupaj ne prekaša vrednosti puhlih fraz. Z dokazi na dan, da je nihilizem resnica, potem
nekako ta-le: Mentalno poštenje zahteva, da je vsakdo sam s seboj pošten, ravna po svojem mentalnem prepriča-
šele naj člankar govori o "po-tlačenju moderne izobrazbe in o analfabetizmu," ker tako pi-jsanje izgleda, kakor bi samole on in njegovi "poštenjaki" bili izobraženi, vsa katoliška inte-
nju, in da milijoni, ki ne ravnajo po notranjem prepričanju, varajo sami sebe, niso pošteni s seboj, ker se ne otresejo "starih dogem in tradicij" in pač — česarkoli.
Vsakdo lahko vidi, da je vsa teža argumenta postavljena na — prepričanje. ' Člankar sam pravi: "Vero-
ligenca, vsi katoliški učenjaki pa bi bili ali še nedorasla de-ca ali pa sami analfabeti.
Kje je objektivna resnica, na katero naj bi se opiralo prepričanje? Kar vera uči, dogme in tradicije . . ., vse to se tudi podpre z dokazi, duševni nihilizem pa ne poda nobenih dokazov, se sklicuje
vanje v absurdnosti ali beda-stoče samo na sebi ni nepošteno." S tem pove sam, da se prepričanje lahko nanaša na absurdnosti, bedastoče, pa o-pravičuje človeka, ako je prepričanje podano. Gre toraj za subjektivno in objektivno prepričanje. Subjektivno prepričanje se lahko tiče na sebi neresnične zadeve, toraj je tako prepričanje objektivno nepravilno, a ni nepošteno za posameznika, niti ni nepošteno, ko posameznik po tem prepričanju ravna.	,
Drugače je z objektivnim prepričanjem. To se nanaša na prepričanje posameznika, obenem pa tudi na objektivno resnico. Kdor ne ravna po takem objektivno pravilnem prepričanju, "vara sam sebe, je sam s seboj nepošten," nima mentafrie poštenosti.
Gre toraj za objektivno resnico oziroma neresnico, okoli kakršne se suče prepričanje. V slučaju omenjenega članka gre za verske resnice ali ne resnice, verske zmote, tradicije, dogme, ki bi bile vse morda prave absurdnosti. Člankar čuti važnost te resnice ali neresnice, ko pravi: "Moderna izobrazba je že tako velika in vse pronikujoča, da lahko doseže najtemnejše kote razen, kjer je še s silo potlačena in kjer cveti analfabetizem..."
"Stare dogme in tradicije" bi bile toraj neresnica, resnica pa vse tem "dogmam in tradicijam" nasprotno, toraj resnica, da ni Boga, ne duše, ne nebes, ne pekla, ne sodbe, ne odgovornosti — sploh vsega konec glede vseh dogem in tradicij.
Zdaj pa vprašam? Kje je dokaz, da je verski nihilizem — resnica, na kakršno naj bi
kvečemu le na skepticizem in pridno zabavlja čez — anal-fabete.
Vsa obsežnost subjektivnega prepričanja, ki obsega malo več, kakor si člankar more sploh domnevati, bo pa nekoč predmet največje svetovne drame, ko bodo srca odkrita in odkrito to subjektivno prepričanje prav pred vsem svetom.
Tedaj se bo tudi ocenjevalo mentalno poštenje in nepoštenje po prav objektivni vrednosti.
Marsikatero "solnce" se u-tegne tedaj izpremeniti v smrdečo leščerbo.
Tudi Judom so na vratu.
Pri vesteh o Judih v Rusiji je treba posebne previdnosti. Pred svetom hočejo na vsak način prikriti, da so v prvi vrsti Judje privedli Rusijo do sedanjih razmer. Kako se utegnejo razmere razviti, je tudi po dobi kakih dvanajst let povsem dvomljivo, in ako bi ne šlo in bi nastala reakcija, bi se obrnil ves srd zoper — Jude. Malo bo treba si zavarovati hrbet, in morda ravno iz tega vidika se javlja v svet, da baje tudi judaizmu v Rusiji hudo prede, ker po poročilu rabinca Simona Glaserja iz New Yorka so sovjeti konfi-scirali vsa rabinišča, sinagoge izpremenili v javna poslopja in pokopališča v parke. Če je res.
-o-
Pričakovane stvari pridejo vedno ob času, razun onega, ki
ti dolguje denar.
* * *
Povprečni mož na svetu misli, da ima njegova žena najboljšega moža pod solncem...